Dobrave v 19. stoletju

Dobrave v 19. stoletju
Avtor	Goran Lavrenčak (DAR – Digitalni arhiv Radovljica) in Miran Hladnik
Naslov	Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945
Jezik	slovenski
Datum izida	zasnutek 2014, na Wikiknjige preseljeno 2017, vpis objave v Cobiss predviden 2018
Subjekt	lokalna zgodovina, domoznanstvo, Občina Radovljica
Žanr	monografija vasi
Vrsta medija	2014 spletna knjiga
Knjiga je del zbirke/serije
Serija	Dobrave: Gradivo za monografijo o vasi
Predhodnik	Dobrave pred 19. stoletjem
Naslednik	Dobrave 1900–1918
Klasifikacija

Dobrave: Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945 | Kronika Dobrav po 1945 | Dobravski kdojekdo | Dobravske domačije | Dobrave danes

Dobrave pred 1800

Dobrave v 19. stoletju

Dobrave 1900–1918

Dobrave med svetovnima vojnama

Dobrave med drugo svetovno vojno

Zemljevidi[uredi]

Franciscejski kataster 1826[uredi]

V Franciscejskem katastru (1826) zapisana ledinska imena na Dobravah so: Oistra Pezh, Wrezhje, Rudne dela, U Partih, Per Meklaushouz, Bach Leibnitz, Per Zerku, Ober Dobra[v>u>]wa, Sakrajam, Mitter Dobra[v>u>]wa, Na vod, Lippenza, Pod Pezhmi, Na Radaun, Pezerjau Pole, Spoden dobrauski Pole, Unter Dobra[>]wa, U Reber, Preserenski Borsht, Presrenach, Mezessen, Na Predaniach, U sarah, Per Matizhk, Nasgornim Pol, Pod Koritam, Sa Pashtuam. Cerkev je označena kot St. Helena, po svetnici, z besedami Josipa Lavtižarja, »materi rimskega cesarja Konštatina. Ta je potovala v Jeruzalem in tam našla Kristusov križ«. Hiše so na zemljevidu številčene od Prezrenj navzgor do Zgornje Dobrave, kjer je zadnja št. 97 v tej katastrski občini pri Pisancu; Brezovica in Mišače sta v drugih katastrskih občinah.

Natančnejši zemljevidi s parcelnimi številkami so na naslovu Habsburg Empire - Cadastral maps (XIX. century). Mapire.eu.

Reambulirani kataster 1868[uredi]

V reambuliranem katastru so poleg Dobrav in Lipnice spadale pod Dobravo še Prezrenje, ne pa Mišače. Imena na Zgornji Dobravi: Vreče, v parteh, pri švelcu, sv. Helena, pri cerkli, Lipnica, Miklavžovc, mlinski potok, na radvoni, Lipenca potok, na vodi, zgornji log, reber, Presrenjski boršt, Presrenjski travniki, Presrenjsko polje, Presrene, Zgornja, Srednja, Spodnja Dobrava.

Vojaški zemljevid 1829–1835[uredi]

Topografska karta 1880[uredi]

Med Kamno Gorico in Savo se vleče od severo-zapada proti jugovshodu dolga iz miocenih naplavin obstoječa planota, ostanek nekdanje miocene ravnine, ki se je prostirala do Javornika, ki se je pa pozneje raztrgala na več kosov. Ta planota je nastala vsled globoko vrezane Save in Lipnice. Na nji leže Zgornja, Srednja in Spodnja Dobrava. Ime iz dob - hrast. V Srednji Dobravi (503 m) je župna cerkev, v Zgornji je pa za rastlinolovce znamenito veliko brinovo drevo. -- Josip Ciperle: Kranjska dežela, 1899

Kultura[uredi]

Imena[uredi]

O krajevnem imenu Mišače ter priimkih Pegam in Ažman. O krajevnem imenu Mišače je spotoma pisal akad. France Bezlaj v Slovenskih vodnih imenih (2. knjiga, Ljubljana 1961) pri vodnem imenu Mišatovec, ko je z imenoma Mišatovec in Mišetnica, za kateri je zatrdil, da izvirata iz slovanskega osebnega imena *Myšęta, primerjal krajevno ime Mišače pri Radovljici. Pri tern imenu se je ustavila tudi Jožica Škofic, ko je v članku za Merkujev zbornik (dvojna stevilka Jezikoslovnih zapiskov za leta 2007, posvečena 80-letnici Pavleta Merkuja) razlagala ledinska in krajevna imena okrog Kamne Gorice. Takrat sem ji podal svojo kratko razlago imena Mišače, ki jo je tudi priobčila.

Akad. Bezlaj ima vsekakor prav, ko ime Mišače izvaja iz slovanskega (staroslovenskega) osebnega imena, le da ne pove natančneje, za katero podstavo gre. Podstava je namreč zloženo osebno ime, katerega drugi del predstavlja sestavina -mysl' (danes 'misel'). Primerjalno slovansko, zlasti dobro dokumentirano staropoljsko imensko gradivo jasno kaže, da so staropoljska osebna imena Myszak, Myszek, Myszko, Myszyna izpeljana iz zloženih osebnih imen Myślibor, Myślimir ali Dobromysl, Drogomysl ipd.

V najstarejših listinah od 9. do 13. stol. je na takratnem slovenskem etničnem ozemlju, ki je obsegalo tudi dobršen del današnje Avstrije, izpričanih kar nekaj tovrstnih osebnih imen, npr. Godimysl', Dobromysl', Premysl', Našemysl', Domysl', Mysl'. Iz zloženih imen so se tvorile okrajšane in ljubkovalne oblike na -ak, -ec, -ko, -ę in -ęta. Iz teh oblik osebnih imen pa so se s priponami, ki so v celem slovanskem svetu enake, tvorila krajevna imena. Najpogostejši sta bili svojilna pripona -jь in stanovniška pripona -jane. Podstava za obravnavano krajevno ime je bila osebno ime *Mišak, ki je nastalo iz enega od zgoraj naštetih imen na -mysl'. Mišak je s svojilno pripono -jь oz. -je (za srednji spol) tvoril krajevno ime Mišač-e (selo, polje), tej obliki pa se je pridružila še stanovniška pripona -ьjane in nastalo je ime Mišačane, ki je pomenilo 'prebivalci Mišačega, tj. Mišakovega sela, polja'. Daljša oblika Mišačane se je skrčila nazaj v Mišače in le množinska oblika priča, da je ime sprva zvenelo Mišačane. Z Mišačami primerljivo krajevno ime je npr. Čabrače (v Poljanski dolini), nastalo iz staroslovenskega osebnega imena Čabrat (ča- od glagola čajati 'čakati', brat v pomenu 'brat'), ali Prebačevo, nastalo iz osebnega imena *Pribak (ta pa iz Pribigoj ali Pribislav). Iz staroslovenskih osebnih imen s sestavino 'misel' so izpeljana zemljepisna imena Mislinja, Mišlice, Mišlje (na Koroškem), Tomišelj.

Pegam je ime ptica (bombycilla garrula), sprejeto prek starovisokonemškega beheim 'Češka', ker prileti v naše kraje samo v hudih zimah, menda s Češke. Pegam v ljudski pesmi je ime, ki označuje Čeha, razširilo pa se je v času husitskih vojn v 15. stol. Priimek Pegam ima na Goriškem obliko Pegan, vsaj tako je mogoče domnevati glede na goriški izglasni -an za -am.

Priimek Pegam se v zapisu Pehaim pojavlja kot priimek več tovornikov v mitninski knjigi iz Bače za leta 1536, ki jo je objavil zgodovinar Ferdo Gestrin l. 1972. Za Matheusa Pehaima objavitelj ugotavlja, da se je l. 1560 v loškem urbarju tako imenoval podložnik iz Zalega Loga. Jacoba Pehaima na podlagi loškega urbarja umešča v Spodnje Danje oz. v Ostri Vrh v Selški dolini. Pehaimi se l. 1560 omenjajo še v Zgornjih Danjah, na Prtovču, Spodnji Sorici, a tudi na Jamniku nad Kropo.

Priimek Ažman razlaga akad. Franc Jakopin iz krstnega imena Erasmus (Vprašanje priimkov na -man v slovenščini, Papers in Slavic Philology, Ann Arbor 1977), nanj se sklicuje tudi akad. Pavle Merku v knjigi Svetniki v slovenskem imenoslovju (Trst 1993), ki enako razlago ponavlja tudi v knjižici 1300 primorskih priimkov (Trst 2004). Oblika Ažman je nastala iz oblike Eražman. Tako razlaga priimek Assmann tudi nemški imenoslovec Hans Bahlow (Deutsches Namenlexikon, Frankfurt 1972). Presenetljivo pa Janez Keber v svojem Leksikonu imen (1996) pri imenu Erazem med priimki, ki so nastali iz tega imena, ne navaja priimka Ažman. -- Silvo Torkar, Drevesa 17 (2009). 9.

Jezik[uredi]

ábraščica, e, (izg. ábrašca) f. die Stabwurz, artemisia abrotanum. Dobr. V Izl. pravijo ábrat, m.

adèn, num. eden, unus. Dobr. Po Dolenjskem naglašajo áden, éden.

bába, e, f. babica, samica ptičev. Dobr. Selca pri Škofji Loki.

básati, básam, bašem, v. impf, seliti, siedeln; básati se, prebásati se, sich siedeln; básenga, die Siedelung (= selinga v Let. 1895, 39). Dobr. Prim. dr. K. Štrekljevo razlago v Let. 1896, 140 v pomenu nakladati (Schmeller-Fromm. I. 765.) Plet. ima prebásati, überpacken.

bezēlj, a, (izg. tudi bzelj, bizelj) m. mezelj, mozolj. Dobr. Prim. bezgavka bzikati (spritzen).

bogānica, e, f. vivnik ali butara za cvetno nedeljo. Dobr. ,Jalova boganica' (Dobr.) — prazna oljka brez olepšav (jabolk, pomaranč). Izgovarjajo bogánca, v Kropi pa bogavnca in bgavnca. V Let. 1887, 160 naglaša Navratil, da imenujejo po Gor. te presnece »gbanice, gibanice«. Okrog Dobr. jaz nisem tako slišal. Plet. ima beganica in gubánica. Prim. dr. Štrekljevo razlago bgánca v Lj. Zv. 1889, 98.

brusíca, e, f. brusína, brúsnica, stojalo za brus. Dobr.

cafra, e, f. die Escharpe, Schawl. Dobr. Po Ljubljani pravijo šerpa, die Schärpe.

ceméntarica, e (izg. cméntarca), f. kapnica, vodnjak iz cementa Dobr.

cijáziti, v. impf, vlačiti. Na Dobravi je vdova in dobro znana potovka, kateri pravijo cijáza (cjáza). Hišno ime je pri cijázi, rodbinsko ime je drugačno. Sinove in vse vkup nazivljejo cijáznike; dobila je žena to ime, ker že mnogo let vsi župniji cijázi iz Krope pošto in druge reči.

cíperje, prja, n. ozkolisti vrbovec, epilóbium angustifolium. Dobr. Plet. ima ciper, Weidenröslein; nima pa čibrije (lythrum salicária, ki se tudi prišteva svetlinom, oenotherae) iz Tuškovega »Rastlinstva« (2. izdaja 1872). Stari' Dobravski čebelarji trdijo, da je ciperje čebelam zelo všeč, in so po njem neki posebno hude.

cvekóvje, a, n. coll. = količje, mnogo cvekov; cvek = količek, klinec. Dobr.

čè, adv. tjà, tjè, (izg. kakor conj. čè), dorthin: čè pojdi, čè-le (čè se poudarja). Druži se z nekaterimi besedami kakor pritaknjen zlog, n. pr.: čedolvèn, čegorvèn, čevèn (v teh sestavah je ven poudarjen); tlèče, tlèčeven, tamče, tamčevèn — hierhin, dorthin; tístče, tistčevèn — dorthin. Dobr.

drstíti, im, (tudi drestiti), v. impf, poditi, drstíti se, sich jagen. Dobr.

drugo, adv. drugič, drugoč, ein andersmal: pa drugo pridite, bom drugo dal = v drugo. Dobr.

dúša, e, f. ročne žage srednja opora, ki je vzporedna z listom (žago) Dobr.

dúzla, e, f. malopridna ženska, ki moškim pomižkuje ter jih z roko duza in k sebi vabi. Tudi dúza. Dobr. Prim. drža, die Schlampe (Plet. 181.)

fajfúr, rja, m. majhna fajfa v velikosti čedre. Dob

glávten, tna, (izg. gvávten, gválten, gvávtek in gváltek) adj. nobeden mu ni gvávten = mu ni kos, kann nicht mit ihm fertig werden; tisočaka bo še lahko glávtek = ga bo še lahko zapravil; žena ni gvávtek otrokom, rekše jih ne ustrahuje. Tudi: nagnjen, poželjiv na kaj: gvávten na denar, na delo (kdor rad in celo brez potrebe preveč dela). Dobr. Pravijo tudi: to naredi glávt, da je učitelj moral od nás = das macht das (schlechte) Gerede der Leute; tak glávt čez koga poganjati, das Gelaut. —? Glavtnež (gov. tudi gvaltnež) je (glavten) človek, hoteč povsod vse sam veljati. Dobr. Iz nemškega »gewalt« + 6n6. Glede preskakovanja primeri gvála = glava. — Na Dobr. govore tudi pral' namesto prav' (t. j. pravi, der richtige): Klobuk ni na pralo stran obrnjen; to smo prale (ženšče), ko ne moremo več v breg. i. t. d.

glena, e, f. droben pesek, sviž (Flugsand), katerega voda naplavi; mešajo ga za zidanje med apno, da napravijo mort. Tudi dem. glén'ca, e. Dobr.

gorjúša, e, f. čedra, kratka pipica. Dobr. Plet. ima pri besedi čedra »gorjuško delo«. »Gorjuše« je vas v Bohinju,

góževec, vca, m. šipek, ščipek, rosa canina. Dobr. Prim. pri Plet. goščavka (rosa centifolia). Njega les se imenuje góževina.

írhanice, (izg. írhance), f. pl. irhaste hlače, irhače, irhice, irhnice. Dobr.

izbégati, am (nav. zbegati) v. pf. verstimmen, razglasiti godalo; izbegane citre — razglašene citre. Dobr. izbegati se, glavo izgubiti; prej je bil moder, a zdaj se je izbegal (je postal neroden in zanemarja svoje dolžnosti). Dobr.

jéstroleh, leha, m. ilovnat tlak, der Estrich. Št. Lamb., Dobr.

kár, adv.: kar tako, gleich so; kar tjè, (kar čè) = naravnost; na pr. šla bi na goro, ko bi bilo kar čè = brez ovinkov in dolgih potov. Dobr.

katónika, e, (izg. katónka), f. potónika. Dobr. »K« je mesto »p«.

kita, e, f. pleten (šibičen) obroč ob dnu jerbasa. Dobr.

kleščmanica, e, (izg. klešmanca) f. rogačeva (kleščmanova) samica, lucanus cervus. Dobr.

kopúlja, e, f. der Misthacken. Dobr.

kopúljica, e, f. die Jäthacke: na jedno stran ima dva ali več železnih zob, na drugo stran podobo motičice; plevica z jedno roko drži kopuljico in koplje, a z drugo pobira plevel. Dobr. Drugod n. pr. na Dolenjskem so kopuljice (pralice) drugačne,

kòš, m. fižol in druge ovijalke narede koše, ako jim zmanjka opore in se morajo končno med sabo prepletati. Dobr.

kozúljec, ijca, m. kozíca, kozúlja, orehovo jedrce. Dobr.

krempeljc krempeljci = lisičji parkeljci (clavaria flava). Dobr., v Št. Got. pa medvedje tačice.

látovec, vca, m. iz lat ali nerabnih desek nasekana drva za kurjavo. Dobr.

levél, a, m. die Wasserwage. Dobr. Pravijo tudi levér; libello (livel, nivel) Setzwage Diez Et. Wtb. d. rom. Spr. (4. Ausg. 193).

ličkanje, n. odpadki pri oblanju lesa. Št. Lamb., Dobr.

máček, čka, m. kaveljčasti cvetni košek repinca (lappa vulgaris): poredni otroci so metali mačka na beračevo obleko. Dobr.

májhenkrat, adv. malokrat, redkokrat, selten. Govore tudi majhenkrátov, majhenkátov. — Kát = krát (das Mal); kátov, hkátov = krátov, večkrat, mehrmals n. pr. kátov (ali hkátov) so prašali po njem, kaj kátov ali kolkátov je pravil. Dobr.

mártin, a, m. jed iz surovega masla in turščične moke, podobna máselniku. Gorenjske planine blizu Dobr.

mésti se, metem se (izg. medem se), v. impf, pečati se, opravek imeti s kako rečjo: medli smo se ves dan okolo vodnjaka (t. j. popravljali smo ga), medel se je dolgo z vezanjem razdejane knjige. Dobr.

miklávževina, e, f. (izg. moklávževna) različni darovi o Miklavžovem. Dobr., Izl.

most, a, m. nasip pred podom, da se lahko voz nanj zapelje. Po Gorenjskem so podi vzdignjeni, (spodaj je hlev), torej je tak most potreben. Dobr.

nastrašnó, adv. strašánsko, außerordentlich: nastrašno je bilo veliko ljudi. Dobr. V Izl. pravijo na strah (furchtbar) tolči, vpiti, razbijati,

obáłten, tna, adj. obáltne (izg. obawtne) deske ali krajniki. Take deske n. pr. niso pripravne za zabijanje oprave, ker so po jedni strani preveč grčave in vzboknjene. Dobr.

odslíniti, im, v. pf. znamko ali kolek odsliniti s pisma ali zavitka, prilepljeno stvar z vodo (slino) odlepiti; — odslinjena cesta = na pol odtajana cesta, ki je blatna in polzka. Dobr.

omedíti, im, v. pf. izmehčati sadje, ker je uležano bolj sladko, abliegen lassen. Dobr.

oviti,vijem, v. pf. koga krog sebe = s kom narediti, kar hočem, da ne bo nič rekel (o boječem, plašnem človeku) Dobr.

pásček, čka, m. otročje obleke pas, ein Gárteichen, pásec. Dobr.

pésar, rja, m. neko jabolko rdeče kot pesa. Dobr.

podróčnica, e, f. otročja pleničica, ki je za ovitek pod roke. Dobr. V Izl. tudi področka.

polenček, čka, m. polence, das Scheitchen. Dobr.

póvej, imperativ ad povedati. Na Dobravi se sliši okrajšana oblika: pov mu (sage ihm), povte mu, in namesto zapovej, dopovej: »pa mu zapóv (befiehl), dopóv, če mu moreš,

požámati, am, v. pf. deskam rob obžagati. Po več neporobljenih desek denejo vkup na vodno žago, da žamanke odpadejo. Dobr. V Izlakah pravijo obžamati, nedovršnik žamati. Iz nem. samen t. j. sáumen (robiti), der Sam t. j. Saum (rob).

preglávtiti, im (izg. tudi pregvaltiti, pregvawtiti), v. pf. widersprechen, dem Gegner nichts gelten lassen. Dobr. Glej glávten zgoraj.

pregrájati, am, v. pf. do pristude grajati, omrziti: polhovo meso je v naši družini pregrajano, da ga nobeden več ne je. Dobr.

prenésti se, nesem se, v. pf. končati se z nesenjem: kokoš se prenese, če prevelika jajca in prepogosto nese. Dobr.

pretóžiti, im, v. pf. überklagen: ž drugimi nasprotnimi tožbami (ne s pritožbami in prizivi) je nasprotnika prisilil, da je ta svojo tožbo umaknil, in sta se lahko pobotala. Dobr.

prmentíljica, tudi prmentilja (izg. prmentilce, prmentile) f. Blutwurzliges Fingerkraut, potenti'lla tormentilla. To rastlino kuhajo kar iz zemlje vzeto in neoprano, nje rdečo vodo pijejo slabokrvni ljudje. Prmentiljica pravi človeku: »sem suha in gnila, bom kri ti čistila«. Št. Got. Izraz je očitno iz tujega imena tormentilla. Na Dobr. in drugod ji pravijo srčna moč, ter jo podobno rabijo.

ptiča, e, f. 1. ročna priprava (deska, lopatica), ki jo rabijo streharji pri kritju slamnatih streh. Dobr. 2. lopatasto orodje, s katerim iz lanenih glavic seme tolčejo, Hanfbleuel. Dobr. Okrajšano iz lopûča (l6puča, v6puča).

púmproža, e, f. potonika, Pfingstrose. Dobr. Predno potonika razcvete, ima lepe okrogle cvetne pope. V Mošnjah pri Radovljici in na Dobr sem čul namesto pumproža, tudi píproža. V pumproža je »m« nosnik. S tem v zvezi pa ni pumprnica = prepelica v Pajk. črticah str. 191.

rájželj, žlja, m. glisti nad pečjo. Dobr.

reč, f. imeti celo reč česa = vse polno imeti. Dobr.

ris, m. v ris koga imeti n. pr. otroke, t. j. jih trdo in strogo vzgojevati. Dobr.

samíca, e, f. 1. samostoječa skala, ki ni z drugimi v zvezi, ter se lahko izkoplje. Take skale so dostikrat na polju med ilovico. Dobr. 2. puška enocevka. Iz

skòv, a, m. ropna ptica, ki piščance jemlje. Dobr. Hühnerhabicht. sokòł (s6kòl)??

slášček, čka, m. kdor se vedno sladka ali prilizuje, der Süßler, Süßling; reko tudi samo: ta slašč (= sladki) Dobr.

smetíłka, e, f. smetiščnica, smetiłnica, der Kehrichttrog. Dobr.

smrklja, e, f. smrkavec, Sacktuch, usekovavka, Schneuztuch. Dobr.

smrt, i, f. črn križ, na katerem je naslikana mrtvaška glava, in ki ga nosijo pred pogrebom. Dobr.

srebrnjákelj, klja, keljna m. srebrn ali zlat sklepanec (pas), kakor so jih nekdaj ženske imele okolo pasu. Tudi srebrnják. Dobr.

stòł, m. poreziłni stoł = slamoreznica. Dobr.

stóženj, nja, m. der Pfeiler der Getreideharfe. Dobr.

táberhar, rja, m. kdor v taberh hodi ali v taberh dela. Tagwerker. Dobr. Izl. V Izlakah pravijo tudi taberšnik, ženski pa taberharica. Osebe, ki imajo le za negotov čas dela, zovejo v Zagorju barabe. Toda ta izraz ne rabi v tako zaničljivem pomenu, kakor v Ljubljani o postopačih.

tkáj, tkúj , adv. toliko, soviel. Dobr. Z istim pomenom rabijo tudi káj , kúj.

val, a, ovi, m. gruča zavaljenega snega: otroci delajo o južnem snegu valove tako, da kepo valijo dalje v. gručo, dokler zmorejo. Dobr.

viséti, im, v. impf, vreme visi, rekše ni se zanesti, da ostane lepo. Dobr. Prim. previseti pri Plet. (289.)

vóditi, im, v. impf, živino pred plugom. Dobr. Tukaj navadno rabijo ta glagol samo za ta pomen, in če mi kdo pravi »danes sem moral voditi«, moram takoj razumeti, kaj in kje.

zà, praep. c. gen. bis zu: za soseda — do soseda, za Krope — do Kr., za krvi so se stepli — do krvi ..., za takrat — do t., i. t. d. Dobr. — zapółniti , im, v. pf. dopolniti. Dobr. V teh krajih navadno slišiš z za namesto z do sestavljen glagol, kakor: zaiti — doiti (ne zaideš ga več, du holst ihn nicht mehr ein), zapovedati — dopovedati i. dr. zapoldne = dopoldne, kar ima tudi Prešeren v pesmi »Judovsko dekle«.

zadrstíti, im, v. pf. zapoditi koga: kmalu bi mačka psa zadrstíla. Dobr. — zadrstiti se v koga ali za kom, zapoditi se, zagnati se za njim. Dobr.

zamúšek, ška, m. zamašek, der Pfropf. Dobr.

zašpanati, am, v. pf. zarubiti: prišli so mu kravo španat (rubit). Dobr.

zelénčina, e, (izg. zelénčna) f. neko na Dobravi dozdaj najbolj cenjeno jabolko.

zmesti se, zmetem se (izg. zmedem se) v. pf. uravnati se: šli bomo k sodišču, da se bomo zmedli t. j. dogovorili in spravili stvar v red. Dobr.

žamanje, ja, n. odpadki »požamanih« desek Bretträhmling. Rabijo jih n. pr. namesto prekelj kot natič za fižol. Take late imenujejo tudi žamanke. Dobr. Izl.

želéznikar, rja, m. železničar, Eisenbahnarbeiter. Dobr.

žvele, žvel, f. pl. deske in prostor na podu ali svinjaku, kjer kokoši prenočujejo. Lisica je prišla clo na žvele po kokoši. Dobr.

Hodi kakor podgromasta kokoš. Izl. V Izl. in na Dobr. privežejo taki kuri škrlatast trak na nogo.

Mož je glava, žena pa tava. Dobr.

Na pičlo biti. (Občutljiv za vsako hrano ali vreme). Dobr.

Nobene zime ni še volk snedel, tudi letošnje ne bo. Dobr. Zima in graščina ne prizanašata kmetu. (Slovenec 1890, št. 58).

Prevelika sila in prevelika prijetnost ne trpi dolgo, t. j. srednja najdalje. Dobr.

Resnico je godla (starka), vendar so ji gosli na glavi razbili. Dobr.

Sit kakor pri birmi. Dobr.

Tiščali so v njega kakor ptiči, ki dobijo po dnevu sovo. Dobr.

V Rim gre žena. (Pogačo bo jedla, pride na porod). Dobr. Izl.

Za teleta se pravdati, pa kravo pripravdati. (Pri tožbi mnogo večji dobiček doseči, nego si pričakoval). Dobr.

Zmeraj sedi doma, kakor trotje pri čebelah. Dobr.

Zidan čas imeti, (čas prodajati, biti brez dela). Dobr.

-- Narodni izrazi. Nabral F. F. Lužar. Zbornik Matice slovenske 1900, 26–53

Ljudske pesmi[uredi]

Pusti ga k sebi.
3526^[1]

(Mišaška.)

Če bolj proti jutru gre,
Rajši me ima dekle.

Kako je to mogoče, da je tako zgodaj dan?
4823.

(Iz Dobrave pri Kropi.)^[2]

Kako je to mogoče,
Da je tako zgodaj dan?
Sem komej dol' legu,
Sem še ves zaspan.

Me že eden kliče,
De moram gor' vstat',
To lepo piskanje
In petje poslušat!
To ni človeška štima,
To je preveč lepo;
Po čmu so t'le angelc',
Ki musko cirajo?
Tud' Jurčk, tud Gašper,
Tud' jest na znam toko.

Pijanci so fest možje.
6048.^[3]

(Iz Dobrave pri Kropi.)

Kovači in trkljači,
Mlinarji tatje,
Birtjъ so goljufi,
Pijanc' pa fest možje!

Dozdaj sem grdo živela, pa hočem se poboljšati.
6244.^[4]

(Iz Dobrave pri Kropi.)

V cerku sъm zares hodila,
Lepe gvante sъm nosila,
Okol' sъm se ozerala,
Mlade fante zberala.

K spovedi sъm zares hodila,
Vel'ke grehe sъm tajila,
Ker me j' bo povedat sram:
Kaj bo pa na sodn' dan!

Vse posvetno proč od mene,
Jaz ne maram več za tebe,
Jaz pa pojdem pred Boga,
Pred vsemogočnega.

Jutri bo zadnji dan.
6288^[5]

(Iz Dobrave pri Kropi.)

Ncoj je an lep večer,
Jutr' bo zadn' dan,
Jutr' bo zadn' dan:
Vzamem, vzamem
Od očeta slovo.
Prav daleč bom rajžov,
Še sam ne vem, kam.
Le n'kar ne žalujte,
K Marij' se zročujte,
Ker Marija devica
Vas troštala bo.

(Pesem se nadaljuje tako, da se na mestu očeta poje mater, sestre, brata itd.)

Težko se je ločiti.
6294^[6]

(Iz Dobrave pri Kropi.)

Težkó, težkó se je ločiti,
Pa svoj’ga včeta zapustiti:
Oja težkó, težkó,
Nazaj me pa n’kol več ne bo!

(To se ponavlja tako, da se v nadaljevanju poje v drugem verzu namestu očeta kaj drugega: mater, brata, ljub’co itd.)

Jezus je usmiljen bil, za nas krvavi pot potil.
6491^[7]^[8]

(Iz Dobrave pri Kropi.)

Jezus je vsmilen biv, o Marija,
Za nas krvav’ je pot potiv, o Marija,
Naša ljubljena gospa,
Jezusov’ga srca,
Prosi, oj prosi za nas!

Jezus je vsmilen biv, o Marija!
Za nas krvav je gajžlan biv, o Marija!

Jezus je vsmilen biv, o Marija!
Za nas je s trnam kronan biv, o Marija!

Jezus je vsmilen biv, o Marija!
Za nas je težek križ nosi v, o Marija!

Jezus je vsmilen biv, o Marija!
Za nas na svetem križ umru, o Marija,
Naša ljubljena gospa,
Jezusov’ga srca,
Prosi, oj prosi za nas!

Hagada.
6677.^[9]

(Iz Dobrave poleg Krope.)

I.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je eno?
»Eno, eno je Bog sam,
Ki viža in regira sam
V nebesih in na zemlji.«

II.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je dve?
»Dve sta tabli Mojzesa;
Eno, eno je Bog sam,
Ki viža in regira sam
V nebesih in na zemlji.«

III.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je tri?
»Trije so patrijarhi;
Dve sta tabli Mojzesa;
(itd. kakor v II.)

IV.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolk’je štiri?
»Štirje so'vangelisti;
Trije so patrijarhi;
(itd. kakor v III.)

V.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je pet?
»Pet cerkvenih zapoved;
Štirje so 'evangelisti;
(itd. kakor v IV.)

VI.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je šest?
»Šest je teh božjih resnic;
Pet cerkvenih zapoved;
(itd. kakor v V.)

VII.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je sedem ?
»Sedem svetih zakramentov;
Šest je teh božjih resnic;
(itd. kakor v VI.)

VIII.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je osem?
»Osem je blagrov Kristusa;
Sedem svetih zakramentov;
(itd. kakor v VIT.)

IX.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je devet?
»Devet je glavnih grehov;
Osem je blagrov Kristusa;
(itd. kakor v VIII.)

X.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je deset?
»Deset je božjih zapoved;
Devet je glavnih grehov;
(itd. kakor v IX.)

XI.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je enajst?
»Enajst tavžent je devic;
Deset je božjih zapoved;
(itd. kakor v X.)

XII.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je dvanajst?
»Dvanajst je apost’lnov;
Enajst tavžent je devic;
(itd. kakor v XI.)

Krčmarji so zviti.
7368^[10]

(Iz Lipnice pri Podnartu.)

Ta črn t’č poje
V vinograd lepo,
Za znanje nam daje,
Da j’ vince sladko.

Pa žena me krega,
K’ sem se ga napiv,
Me špičasto gleda,
Kokr b’ njen ne biv.

„Večerjo t' bom dala,
De sladko zaspiš,
Na zdravje t’ bom pila,
Da še tako bolezen dobiš."

Naš birt je pa nov,
Ma žganje pa vov,
Pa mesene klobase,
K’ je vola pobov.

Pa kožo obesi
Na preklo na zid,
De p’janci jo vidjo,
Ga pridejo pit.

„Le brž ga prnes’
En povn bokav,
Če bo kej za prgriznt,
Za druzga bom dav!"

Ta birt pa prnese
Mesa in klobas:
„Le hitro jemajte,
De mrzlo ne bo;

Če pa mrzlo postane,
Zdravo več ni,
Pa bolezen se vname.
Rad trebuh boli."

Dokler tem pijancem
Po mošnji žvrglja,
Pa ta birt s pijanci
Prijaznost ima.

Pa ta mošnja postane,
Da nima srca,
Ta birt tega p’janca
V’n ’z hiše cefra.

Posmehulje osebam različnega značaja.
7585^[11]

(Dobrava pri Kropi.)

Jarčova danka Danka j’ že kuhana,
Pa Bendelnov čvo: Čvo pa še vre!

Posmehulje osebam po imenih.
7660^[12]

(Dobrava pri Kropi.)

Mica, maca,
Kurja taca!
Če s’ ti bva?
Pr’ sosed’,

Kua s’ nardiva?
Mlek sem zliva.
Kua s’ dobiva?
Brco v rt.

Posmehulje krajem in deželjanom.
7727^[13]

(Iz Dobrave pri Kropi.)

Joža-boža z Ribence
Nosi lonce, piskerce,
Stara baba maselce,
On pa ferkelce.

Pastir krave izgubil.
7776^[14]

(Iz Dobrave pri Kropi.)

Pika, pika pok,
Krave žene na potok:
Krave nečjo pit’,
Jih pa domu spodit’!

Žvrga, žvrga, boštenik,
Krave pase zavbrnik;
Lisko zgubu, cike ni,
Pъs naj vzame še te tri!

Nagovarjanje živali in pa odgovarjanje kadar se glase.
7992.^[15]

(Dobrava pri Kropi.)

Otroci kličejo murna tako:
Mur, mur, pej z luknce,
Bova jedva bele štrukelce!
Pejd v’n, ti bom dav zvat komat,
De greva na polje šenico sjat!

Grožnje pred zakonom.
8325^[16]

(Iz Dobrave pri Kropi.)

Joža, če voč moj bit’,
Mislim te jest dobit’:
Tobaka navš smu kadit,
V štarijo tud ne hodit:
Če pa to storiš,
Za uh jo dobiš!
Delov boš noč ’n dan,
Jedu enkrat na dan,
Tepen pa vsaki dan,
To t’ bo za lon.

Dekleta.
8593^[17]

(Iz Dobrave pri Kropi.)

Dekleta jamъnške
So snoč kamplale se,
So jmele tolk uši,
Kot je pr nas smeti.

-- Slovenske narodne pesmi, 3, ur. Karol Štrekelj, 1904–1907 in Slovenske narodne pesmi, 4, 1908–1923.

Kitice v cerkvenem letu. Da je to storil iz usmiljenja do nas, je vodilna misel v nekaterih izmed številnih pesemskih obrazcev o žalostnem delu sv. rožnega venca (vsaj iz XV. stol.). Inačica z Dobrave pri Kropi n. pr. poje o Jezusovem usmiljenju kar dobesedno tako, kakor božična kitica o Bogu (SNP III, št. 6591):^[18]

Jezus je vsmiljen biv, o Marija,
Za nas krvav' je pot potiv, o Marija ...
za nas krvav je gajžlan biv, o Marija ...
za nas je s trnam kronan biv, o Marija ...
za nas je težek križ nosiv, o Marija ...
za nas na svetem križ je umru, o Marija ...

-- Dr. Ivan Grafenauer. „Ta stara velikanočna pejsen“ in še kaj. [Čas 1942 (36/6–10)]

Mitologija[uredi]

Im Tale von Steinbüchel am Fusse der Jelovca, welches von Lipenca-Bache durchströmt wird, kennt man folgende sagenhafte Wesen. a) Rojenice etwa das was die „saligen Fräulein“, sie hausen in der „Častitljiva jama“^[19] in der Jelovca oberhalb der Rossmanischen Mühle am Lipencabache. Sie erscheinen in dreierlei Gestalten: als weisse, braune und schwarze Erscheinungen. Die weisse bewacht die Unschuld, die braune kündet Unglück an, die schwarze einen Todesfall. Auch pflegten sie den Leuten gute Ratschläge zu erteilen und die Zukunft prophezeien. In Steinbüchel wird erzählt wie vor zirka 80 Jahren an der Holzbrücke beim Toman über den Lipencabach eine braune Rojenica gesehen wurde. Abends brachte ein Mann Säcke aus der Mühle, lehnte sich an das Brückengeländer, welches brach. Der Mann fiel in den Bach und erschlug sich.

b) Der Škrat eine Art Halbteufel, Berggeist der Knappen, Holzknechte und Jäger. Er ist klein, grün von Gewand mit roter Mütze, pfeift bei Nacht und folgt den Fingerpfiffe. Er kann getödtet werden, wenn man ihn mit verkehrter flacher Hand ins Gesicht haut. — Auf diese Weise soll ihn ein Bauer, Krumpek aus Mišače ausserhalb Steinbüchel getödtet haben; dafür kamen sieben Sehkräfte über ihm, verfolgten ihn bis Mišače unter Geschrei: Da du ihn getödtet hast, so begrabe ihn auch! — Zu Hause angelangt verschaffte er sich endlich durch den Rosenkranz und Weihwasser Ruhe. -- Alfons Müllner, Volkssagen aus Oberkrain, Argo 1903, št. 6.

Lovrenčičev opis Dobrave in Lipnice 1880 v povesti Pereči ogenj (1928)[uredi]

Lipnica je tiha voda in tih je svet ob njej. Levi breg se strmo dviga in preide v prijetno raztegnjeno planoto plodnega polja in šumečega gozda, na desnem bregu se pa svet rebri in holmi, dokler se ne vzpne na Jamnik, odkoder se razgleduje Sveti Primož, ki pozdravlja pred seboj navpične stene Kroparske gore, za katero se vleče zelena Jelovica, ki kakor pljuskne preko Martinčka v Bohinj.

Tiha je Lipnica, kakor bi se zavedala svoje kratke poti. Tam gori na Kamno gorico butne izpod Jelovice v ravno polje in komaj pride k sebi, že mora goniti vigence in mline, na sekirarno mora leči in se opogumi še le, ko sprejme Kroparščico in se veselo zažene pod Brezovico skozi selo, ki mu je dala ime. Še dvakrat jo zajezijo in ujamejo na mline in žage in tako priteče pod Češnjico in lazi tiho mimo Ovsiš in se izliva med jelšami in vrbjem po dveurni poti v objem močni sestri Savi.

Tiha je Lipnica, tihe so prijazne vasi ob njej.

Tudi cesta, ki jo spremlja, je bila tiha. Tiha do onih let, ko je hotel Tomanov Lovre iz Kamne gorice, ki je bil za poslanca in je imel dolgo brado, da bi tekla železnica iz Radovljice po Lipniški dolini. Ljubil je svojo Kamno gorico, ljubil Lipniško dolino in ji je hotel dobro.

Pa so se zbrali Kroparji, se pogovorili in so rekli:

»Ne, ne maramo, da bi ropotalo po naši dolini in jo smradilo!«

In so zmagali.

Gorenjska železnica je stekla ob Savi in ko so se Kroparji postavljali, češ, Lovro se je moral udati in še ministrstvo, mi smo prodrli in zmagali, so se Otočani onkraj Dobravske planote in še Posavci, Ljubenčani in kar jih je še onkraj Leš in Brezij smejali in bili zadovoljni …

Težko je ostala dolina ob Lipnici tiha in tiha je bila cesta, dokler niso nastavili v Jelovici žag in niso zapele sekire.

Tedaj ni bila cesta več tiha. Oživela je. Od jutra d večera so škripali po njej težko s hlodi naloženi vozovi in še Kroparji so vozili v Podnart na postajo dan na dan žeblje. Škripanje je polagoma prešlo v navado, zlilo se je v pokrajino in ni motilo tihote.

Tihoto je poslej motil edino rezki žvižg lokomotive, ki se je zlasti pod večer pred dežjem slišal po vsej dolini in je bilo, ko da draži Kroparje.

Tihi kakor dolina, kakor plodna polja, kakor obrasle rebri in holmi, tihi kakor hiše in hišice po vaseh in vasicah so bili ljudje. Kratkih besed so bili in zaprti in še ob nedeljah in praznikih so bili zapeti tehtali so besede in gledali, da je vsaka prav padla in je ni bilo ne preveč ne premalo.

[...]

Zaobljubljeni praznik svetega Roka na Dobravi – o to je žegnanje prve vrste! Domači župljani napolnijo praznično okrašeno cerkev in še pokopališče okoli nje, ki je kakor lepo gojen vrt, in pridejo po zaobljubi še Ovšišani in Kroparji in Kamničani in še iz tega in onega kraja; iz stolpa pritrkuje od ranega jutra in vabi in vabi, da mora človek na pot, če ga le držijo noge. Trikrat, štirikrat se napolni cerkev in potem se zgrinja množica skozi dolgo ulic stojnic, ob katerih imajo svoje veselje otroci in mladi svet, do Balantina, kjer čakajo v senci košatih hrušk dolge mize, da se ob njih znanci in prijatelji pogovore in pomodrujejo …

Sveti Rok je navadno deževen, a to pot, ko jo je mahal Rožmanov Janez kar peš z Jesenic, je bil tako lep, da si človek lepšega ne more misliti. V rano jutro je stopal Janez, in ko je prišel do Mošenj pred Brezjami in je zavil nizdol proti Globokemu in krenil čez savski most in se vzpel skozi Mišače na Dobravo, je bil vesel, kakor je bilo veselo pritrkovanje, ki je zvenelo v sveži zrak kot prijazen prazniški pozdrav. Ko je prišel na Dobravo in šel preko polja proti cerkvi, se mu je kar samo nasmejalo srce, zavzeto od lepote, razgrnjene pred njim, ki jo je občudoval domačin in tujec in se je ni mogel naužiti. Venec gora Sv. Jošta preko Jamnika, Jelovice v Triglavsko pogorje in onkraj Save od Golice, Stola in Begunjščice do Storžiča in Grintovca se je jasno vil in blestel v zelenju in v snegu, ki je bil prejšnjo noč zapadel po vrheh.

Dobrave in prešernoslovje[uredi]

V kazalu zapuščine prešernoslovca Toma Zupana (NUK Ms 1392) se pojavljata imeni Zg. Dobrava in Mišače v zvezi s pohištvom in sodobniki Franceta Prešerna. Za Zg. Dobravo, kjer je Zupan od Prešernove nečakinje odkupil pesnikovo mizo, predalnik in kavni mlinček, se je izkazalo, da ni naša, ampak Blejska Dobrava, kamor se je po Prešernovi smrti preselila njegova sestra in gospodinja Katra, in da je Zupan pomotoma ali samovoljno narobe zapisoval ime vasi. Dobravski župnik Ivan Klavžar je 1922 in 1923 na njegovo prošnjo kar med vrstice Zupanove dopisnice izpisal podatke o rodbini župnika Gregorja Šlibarja (Koničarjevega) z Mišač.

Velečastiti gospod župnik!
Prosim Vas naslednjih poročnih dat. Ali dneva in leta poroke – kraja poroke – poročiteljevega imena? Enkrat tudi nevestinega imena. Samoumevno, kjer nimam tega tu znamovanega.

1. Katra Valantova (Walland) * 1/5 1797 Poročena z Miho Šlibarjem, »Konjičarjevim« na Mišačah. Dan? Leto? Kraj? Poročiteljevo ime?
2. Lenka Šlibarjeva * 5/4 1834 Poročena z Martinom Čibaškom, posestnikom v Kranju. Poročitve dan? Leto? Kraj? Poročiteljevo ime?
27. avg. 1862 na Dobrávi. Jakob Poličar, lok. kaplan!
No 3. Joža Šlibar * 1/4 1838 »Konjičar« na Mišačah. Poročen 22. nov. 1869 z Marijano Pogačnik, na Dobravi! Kdo je bil poročitelj? Jakob Poličar, lok. kaplan!
No 4. Marijana Šlibarjeva * 3/8 1871 Poročena 26. nov. 1894 z Jakobom Praprotnikom. Na Dobrávi. Kdo je bil poročitelj? Valentin Aljančič, župnik.
No 5. Ivan Šlibar * 14/5 1881 »Konjičar« na Mišačah, poročen 15/1 1910 z Ivanko Bohinjčevo. Kje? Kdo je poročitelj? V Rudniku po župniku Gregor Šlibar (akti so v Rudniku!)

Velečastiti!
Za Katarino Šlibar, roj. Valand v Radovljici, tu ni bilo podatkov, ker je bila najbržeje poroka v Radovljici, na nevestinem roj. kraju. – Oklicna knjiga pa se tu prične šele z 7. sept. 1823 na ukaz ljub. ord. od 28/11 1822 Št. 1291.
Velespoštovanjem!
Jan. Klavžar
župnik
25/8. 23.

Ad 171 od dne 6. 9. 1922 – odgovor!
P. n. Žup. urad Zasip p. Bled

V tukajšnji mrliški knjigi ni nobene † Marije Prešerin sploh!
Pač se nahaja edini † Prešern Franc, umrl 31. 12. 1888 kot 3 mesece star nezakonski sin Neže Prešern iz Zgornje Lipnice (tj. kamnogoriške župnije) – Umrl je v Lipnici (spodnji ali dobrávski) na št. 2 pri »Vogarju«. Morda se bo za † M. P. kaj našlo v Kamni gorici! [dopisano:] Tudi tu ne!
8. 9. 1922
Jan Klavžar, župnik

Kako Lenka Prešernova svojega brata, pesnika, popisuje. … Andrej Valant. Enkrat sta na tej poti z Andrejem Valantom vkup zadela. Andrej Valant je bil doma pri Konjičarju na Mišačah in s starim stricem Antonom Muhovcem prav tako v rodu, kakor mi Ribičevi. Naša mati, Mina Prešeren-Svetinova, so mu bili teta. — Valant je rekel Frencetu: »Zakaj si se tako lepo napravil?« Frence na to njemu: »K enemu stricu se tudi ne sme tako vmazan (schmutzig) priti.« Valant je bil iz dobre hiše in pa od rojstva precej na dobiček. — Ko sta prišla oba vkup k Muhovcu, so se obrnili stric k Valantu in mu rekli: »Glej, Prešeren se je tako lepo napravil; zakaj pa ti vselej prideš, kakor kak berač?« To je Frence pravil, da so mu tako rekli. Andrej Valant je 1882 v Kameniku vmrl kot vpokojen duhovnik. -- Mladika julij 1932

Prebivalci[uredi]

Povzetek[uredi]

Domačije	1817	1827	1857	1869	1880	1882	1884	1890
Lipnica	5	7	7	7	7	7	8	8
Mišače	15	15	15	15	15	15	16	16
Spodnja Dobrava	7	7	7	7	7	7	7	8
Srednja Dobrava	13	12	14	14	14	14	15	15
Zgornja Dobrava	27	29	29	29	29	29	29	29

Viri: Franciscejski kataster (1827), Deželni vladni list (1857), Popis prebivalstva (1869), Status Animarum (1880-82), Obširen imenik krajev (1884)

Ljudje	1817	1857	1869	1880	1882	1884	1890	1900	1910	1931	1948	1953	1961	1966
Lipnica	22	38	47	53	55	53	40	43	40	41	46	38	42	34
Mišače	75	88	79	90	101	90	87	81	101	84	70	76	81	77
Spodnja Dobrava	36	49	35	31	39	31	38	51	43	49	44	48	62	61
Srednja Dobrava	72	75	77	93	102	93	90	101	102	92	83	82	93	80
Zgornja Dobrava	158	156	144	151	170	151	146	148	140	161	123	141	148	144

Viri: Krajevni leksikon Slovenije (1968), Deželni vladni list (1857)

Gospodarji in hiše[uredi]

Tabela števila prebivalcev in hiš temelji na Haupt-Ausweis über die Eintheilung der Laibacher Gouvernementsgebiethes … in Jahre 1817 (Sekcija Bled - Gospostvo Radovljica (posestnik Karl grof pl. Thurn), Občina Kropa, podobčina Dobrava (sem so spadale vse tri Dobrave, Lipnica in Prezrenje) in podobčina Zaloše (kamo so spadale Zaloše, Podnart, Otoče in Mišače) ter Status animarum locali stae Crucis in Dobráva 1862, ki ga hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani, vsebuje popise prebivalstva po domačijah za kraje Zg. Dobrava, Lipnica, Sr. Dobrava, Mišače, Sp. Dobrava, Prezrenje, Podnart, Otoče, Zaloše. Podatki o spovedi so za leta 1865 do 1890. Na začetku so s svinčnikom navedeni podatki o skupnem številu ljudi za leti 1880 in 1882. Prebivalstvo je naraščalo.

	Prebivalcev 1817	Št. domačij 1817	Prebivalcev 1880	Prebivalcev 1882	Št. domačij 1882
Zg. Dobrava, 1817 Oberdobraua	158	27	151	170	29
Lipnica, 1817 Lippenza	22	5	53	55	7
Sr. Dobrava, 1817 Mitterdobraua	72	13	93	102	14
Mišače, 1817 Mischatsche	75	15	90	101	15
Sp. Dobrava, 1817 Unterdobraua	36	7	31	39	7
Prezrenje, 1817 Presrenach	65	11	72	83	11
Podnart	41	7	78	78	7
Otoče, 1817 Ottotsche	75	14	83	90	14
Zaloše, 1817 Salosche	85	15	83	82	16
	629	114	734	800	120

Lipenca [Lipnica]

Nova h. št.	Stara h. št.	FK 1827	FK 1827 (lastnik)	SA 1862–1890	SA 1862–1890 (lastnik)	Narečno	Knjižno
3	1	Wenk	Fister	Benk	Justin	Pr Bênk	Pri Benku
6	2	/	Mickel	Voglar	Mikel	Pr Vógarjə	Pri Vogarju [Logarju]^[20]
7	3	Wasar	Novak	Lazar	Vidic	Pr Vázarjə	Pri Vazarju [Lazarju]
/	/	/		/		Pr Kocjánčič	Pri Kocjančiču
11	4	Maklauschouz	Beneditschitsch	Miklavžovc	Benedičič	Pr Məkvávžovc	Pri Mekvavžovcu [Miklavžovcu]
1	5	/	Frakel	Kobalovc	Frakel	Pr Zôtlarjə	Pri Zotlarju
5	6	/	Serny	Kovač	Stroj	Pr Méžnarjə	Pri Mežnarju
/	7	/		Lorenček			/
2	/	/		/		Pr Rók	Pri Roku

Misače [Mišače]

Nova h. št.	Stara h. št.	FK 1827	FK 1827 (lastnik)	SA 1862–1890	SA 1862–1890 (lastnik)	Narečno	Knjižno
1	1	Thomaschoutz	Wohinz	Thomažovc	Bohinc	Pr Tomážovc	Pri Tomažovcu
4	2	Aschman	Pegam	Ažman	Pegam	Pr Ážman	Pri Ažmanu
2	3	Kollnizha	Schlieber	Koničar	Šlibar	Pr Končarjə	Pri Koničarju
3	4	Mathiouz	Boschtantschitsch	Mathijovc	Bostiančič	Pr Matíjovc	Pri Matijovcu
5	5	Bostianouz	Sittar	Boštianovc	Sitar	Pr Boštján	Pri Boštjanu
6	6	Blek	Schlieber	Blek	Dolžan	Pr Blêk	Pri Bleku
7	7	Kadunz	Hrovath	Kadunc	Hrovat	Pr Kadúnc	Pri Kaduncu
8	8	Komar	Boschtantschitsch	Komar	Bostiančič	Pr Komárjə	Pri Komarju
9	9	Poglaien	Christophitsch	Poglejen	Kristofič	Pr Pogvájən	Pri Pogvajnu [Poglajnu]
11	10	Rossmantscheg	Gogalla	Resman	Gogala	Pr Résman	Pri Resmanu
12	11	Jurmann	Schaberl	Jurman	Šoberl	Pr Júrman	Pri Jurmanu
13	12	Puschauz	Wohinz	Pušavc	Bohinc	Pr Pošávc	Pri Pošavcu
10	14	Krumpek	Schaberl	Krumpek	Šoberl	Pr Krúmpk	Pri Krumpku
14	15	Komar	Spendou	Metelnek	Bohinc	Pr Métəlnik	Pri Metelniku
Inquilini [najemniki]
/	13			Puschauz	Pušavčova kajža/	/	/
/	14			/	Krumpkova kajža/	/	/

Dobrávainferior [SpodnjaDobrava]

Nova h. št.	Stara h. št.	FK 1827	FK 1827 (lastnik)	SA 1862–1890	SA 1862–1890 (lastnik)	Narečno	Knjižno
4	1	/	Pessiak	Pšec	Pesjak	Pr Pšcə	Pri Pšcu
3	2	Jarz	Grilz	Jarc	Kapus	Pr Járc	Pri Jarcu
5	3	Petrouz	Pristautz	Petrovc	Papler	Pr Pétrovc	Pri Petrovcu
6	4	Matheuschouz	Justin	Matevžovc	Justin	Pr Matévžovc	Pri Matevžovcu
7	5	Jestin	Scholler	Jštin	Šoler	Pr Jəštín	Pri Ještinu
2	6	Wendel	Pogatschnig	Bendel	Pogačnik	Pr Béndlnə	Pri Bendeljnu
1	7	Petschar	Strittich	Pecar	Štritih	Pr Pécarjə	Pri Pecarju
10			/	/	/	Pr Šímnovc	Pri Šimnovcu

Dobrávamedia [SrednjaDobrava]

Nova h. št.	Stara h. št.	FK 1827	FK 1827 (lastnik)	SA 1862–1890	SA 1862–1890 (lastnik)	Narečno	Knjižno
17	1	Zhazhouz	Stroy	Čačovc	Stroj	Pr Čáčk	Pri Čačku
16	2	Rossman	Rossman	Resman	Resman	Pr Résman	Pri Resmanu
15	3	Tscherwesch	Mihellitsch	Červič	Mihelič	Pr Črvíč	Pri Črviču
14	4	Lonz	Pogatschnig	Lenc	Pogačnik	Pr Lênc	Pri Lencu
4	5	Wodelay	Debellak	Vodlaj	Debelak	Pr Bodláj	Pri Bodlaju
9	6	Saiz	Koschier	Sejc	Šoler	Pr Žéčk	Pri Zečku
12	7	Fervan	Schlieber	Fervan	Šliber	Pr Fərván	Pri Frvanu [Furlanu]
11	8	Schlieber	Spendou	Šliber	Špendov	Pr Šlíbr	Pri Šlibru
6	9	/	Nessnerey	Mesnarija	Vurnik	Mežnaríja	Mežnarija
10	10	Debellack	Debellack	Debelak	Debelak	Pr Debelák	Pri Debelaku
/	11	/	Pfarrhof	Farovž	Poličar	/	/
8	12	Valantin	Justin	Valentin	Pogačnik	Pr Valentín	Pri Valentinu
3	13	/	/	Cjaz	Debelak	Pr Cjáz	Pri Cjazu
13	14	/	/	Jurčik	Pogačnik	Pr Júrčk	Pri Jurčku

Oberdobráva[ZgornjaDobrava]

Nova h. št.	Stara h. št.	FK 1827	FK 1827 (lastnik)	SA 1862–1890	SA 1862–1890 (lastnik)	Narečno	Knjižno
2	1	Sdeuz	Prettner	Zdevc	Pretner	Pr Zdévc	Pri Zdevcu
3	2	Rogaretsch	Debellak	Grogorač	Debelak	Pr Goráč	Pri Goraču
5	3	Michouz	Prettner	Mihovc	Pretner	Pr Míhovc	Pri Mihovcu
/ (na mestu današnje št. 6a)	4	Koschir	Rossman	Košier	Verce	Pr Košírjə	Pri Koširju
6	5	Mathaju	Frakel	Matej	Frakel	Pr Matáj	Pri Mataju
7	6	Schuster	Werze	Šustar	Verce	Pr Šúštarjə	Pri Šuštarju
8	7	Komar	Kodrass	Komaričik	Hrovat	Pr Komaríčk	Pri Komaričku
10	8	Zhazhouz	Stroy	Čačovc	Benedičič	Pr Čáč	Pri Čaču
11	9	Possina	Smrekar	Pozina	Smerekar	Pr Pozín	Pri Pozinu
12	10	Vkouz	Widitz	Vkovc	Bohinc	Pr Úk	Pri Uku
13	11	Juriuz	Schlieber	Jurjovc	Šliber	Pr Júrjovc	Pri Jurjovcu
14	12	Kosem	Beneditschitsch	Kosem	Benedičič	Pr Kôsm	Pri Kosmu
15	13	Gril	Gogalla	Gril	Gogala	Pr Gríl	Pri Grilu
17	14	Lenartek	Praprotnik	Lenardk	Praprotnik	Pr Lénartk	Pri Lenartku
18	15	Wasar	Pogatschnig	Vazar	Pogačnik	Pr Vázarjə	Pri Vazarju [Lazarju]
19	16	Andretschouz	Prettner	Andrejc	Pretner	Pr Andréjc	Pri Andrejcu
20	17	Hrowath	Hrowath	Hrovat	Hrovat	Pr Hrvát	Pri Hrvatu
21	18	Feifer	Pfeifer	Fejfer	Benedičič	Pr Fájfarjə	Pri Fajfarju
22	19	Zhervezh	Touzin	Červičik	Ovsenik	Pr Črvíčk	Pri Črvičku
28	20	Kaischouz	Kossel	Kajžovc	Kosel	Pr Kájž	Pri Kajžu
27	21	Koschar	Spendou	Kožar	Bertoncel	Pr Kóžarjə	Pri Kožarju
26	22	Otschak	Spendou	Očak	Spendov	Pr Očák	Pri Očaku
25	23	Wohinzhek	Lapainer	Bohinčik	Lapajner	Pr Bohínčk	Pri Bohinčku
23	24	Zimpermann	Aussenitz	Cimperman	Ovsenik	Pr Címpərman	Pri Cimpermanu
31	25	Pisanz	Paulitsch	Pisanc	Pavlič	Pr Písanc	Pri Pisancu
50	26	Schwelz	Bohinz	Švelc	Bohinc	Pr Švêlc	Pri Švelcu
9	27	Debellak	Debellack	Jož	Debelak	Pr Jóž	Pri Jožu
29	28	/	/	Šimenc	Kosem	Pr Šímənc	Pri Šimencu
30	29	/	/	Fertičnik	Bohinc	Pr Frtíc	Pri Frticu
32	/		/			Pr Mêrtəlnu	Pri Merteljnu

Popis 1869. Ob štetju prebivalcev konec leta 1869 je radovljiško območje spadalo v Okrajno glavarstvo Radovljica in v Sodni okraj Radovljica, ki je bil sestavljen iz 14 krajevnih občin. V Krajevni občini Ovsiše najdemo:

Naselje (nemško ime):	Št. hiš:	Število prebivalcev:
Lipnica (Lipenza)	7	47 (25 moških, 22 žensk)
Mišače (Mischatsche)	15	79 (35 moških, 44 žensk)
Sr. Dobrava (Mitterdobrawa)	14	77 (34 moških, 43 žensk)
Zg. Dobrava (Oberdobrawa)	29	144 (65 moških, 79 žensk)
Sp. Dobrava (Unterdobrawa)	7	35 (17 moških, 18 žensk)

-- Janez Kopa: Uprava radovljiškega območja 1849–1994. Kroparski zbornik 1995

Rubrike v obrazcu SA navajajo letnice naslednjih dogodkov: confirmatus – 'birman', primo confessus – 'prvo obhajilo', matrimon.junc. – 'poročen', mortuus – 'umrl', an communicaverit in Pascha? – 'ali gre na veliko noč k spovedi?', an sciat rudimentis fidei? – 'ali dobro pozna verske osnove?'

-- Franciscejski kataster 1827; Status Animarum 1862–1890; Klemen Klinar: Kako se pri vas reče? Hišna imena v krajevnih skupnostih Brezje, Podnart in Srednja Dobrava. RAGOR

Prebivalci (1869–1991)[uredi]

Naselje	1869^[21]	1880	1910	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2014
Lipnica	47	53	40	41	46	38	42	51	38	45	48
Mišače	79	90	101	84	70	76	81	64	66	65	77
Sp.Dobrava	35	31	43	49	44	48	62	55	47	53	48
Sr.Dobrava	77	93	102	92	83	82	93	100	120	130	138
Zg.Dobrava	144	151	140	161	123	141	148	131	136	123	154

-- Nadja Gartner-Lenac: Geografija doline Lipnice in sosednjih Dobrav na desnem bregu Save. Kroparski zbornik 1995; Podatkovni portal SI-STAT > Demografsko in socialno področje > Seznam tabel

C. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici izdalo je statistiko umrljivosti za l. 1881, katerej povzamemo naslednje podrobnosti: Na tisoč prebivalcev umrlo je: V Jesenicah 25, v Zaspem 30.5, na Breznici 23.5, na Dobravi 20, v Bistrici 24.5, v Gorjah 19, na Koroškej Beli 34, v Koprivniku 17.5, v Kranjskej Gori 30.5, v Kropi 40.5, v Ljubnem 32.5, v Lescah 17, na Dovjem 32.5, v Lešah 18, v Mošnjah 20, v Ovsišči 10.1, v Radovljici 25.5, v Ratečah 24, v Kamnej Gorici 34, v Begunjah 28.5, na Bledu 23, v Belej Peči 28, na Bohinjskej Beli 20.5, v Srednjej Vasi 32.5 %. Največa umrljivost (40.5 %) nahaja se iz lehko umevnih uzrokov v Kropi, najnižja v Ovsišči. -- Slovenski narod 24. 8. 1882

Prebivalstvo po krajih v občini leta 1884

	Häuser (hiše)	männlich (moško)	weiblich (žensko)	Summe (skupaj)	katol.	obč. jez. nem.	obč. jez. slov.
Ouschische, Ovšiše	211	506	627	1133	1133	1	1128
Bresouza, Brezovca (Woiler, zaselje)	4	10	0	19	19		19
Dobrauza, Dobravca (Weiler, zaselje)	5	6	13	19	19		19
Dobrava, Mitter- Srednja D., Dorf mit E.-H. (vas s p. h.) Miklavžovc	15	34	59	93	93		93
Dobrava, Ober-, Zgornja D. (Dorf, vas) Pf. (žup.)	29	69	82	151	151		151
Dobrava, Unter-, Spodnja D. (Dorf, vas)	7	14	17	31	31		31
Kerschdorf, Češnica (Dorf, vas)	20	48	60	108	108		108
Lipenza, Lipnica (Dorf, vas)	8	27	26	53	53		53
Mischatsche, Mišače (Dorf, vas)	16	36	54	90	90		90
Ottotsche, Otoče (Dorf, vas)	15	36	47	83	83		83
Ouschische, Ovšiše (Dorf, vas) Pf. (žup.)	19	37	47	84	84		82
Podnart (Dorf, vas) P., Esb. (p., žel.)	11	39	39	78	78	1	75
Polschiza, Polšica (Dorf, vas)	25	53	61	114	114		114
Presrene, Presrenje Dorf mit E.-H. (vas s p. h.) Matiček, Erjavec	11	37	35	72	72		72
Route, Rovte (Dorf, vas)	9	24	31	55	55		55
Sallosche, Zaloše (Dorf, vas)	17	37	46	83	83		83

Spezial-Orts-Repertorium von Krain / Obširen imenik krajev na Kranjskem, na svitlo dan po C. kr. statistični centralni komisiji. Wien 1884.

[1890]. Ouschische, Olšiše 18,53 km² -- Special-Orts-Repertorium von Krain: Neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890 …, 1894; str. 97; po popisu 31. 12. 1890.

[1895]. Sodni okraj Radovljica. Županstvo: Olšiše 492 moških, 620 žensk, 7 Nemcev, p. Podnart
Srednja Dobrava (župn., šola), Zgornja D. 146, Spodnja D. 38, Lipnica 40, Mišače 87
Dobrava. Pov. sv. Križa, Patr. ver. zal. D 820 P. Kropa, podružnica sv. Anton v Otočah, župn. Aljančič Valentin, 3. 53 Križe pri Tržiču, p76 -- Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem 1895 (letnik 2)

Število prebivalcev (popis 1910): Lipnica 40, Mišače 101, Spodnja Dobrava 43, Srednja Dobrava 102, Zgornja Dobrava 140. -- Krajevni leksikon Slovenije

Radovljiški meščani dobravskega porekla[uredi]

Mesto št. 5 (danes Trubarjeva ulica št. 5), vulgo Zakotar

Hišo in mizarsko obrt je nasledil sin Andrej, rojen leta 1839. […] Dve leti po sinovem rojstvu je žena Jožefa umrla, stara komaj 30 let. Osem let po njeni smrti se je vdovec Andrej v Radovljici poročil s 47-letno Jero Debelak, rojeno na Spodnji Dobravi št. 27, hčerjo kajžarja Jerneja in Uršule, roj. Špendau. Zakonca nista imela otrok. Kje sta umrla, ni znano.

Mesto št. 9 (danes Linhartov trg št. 2), vulgo Lectar

Med letoma 1876 in 1878 je imel v hiši Mesto št. 9 lectarijo in gostilno Franc Krivic s Spodnje Dobrave. Žena Jožefa, roj. Medved, mu je v hiši Mesto št. 9 rodila sina in hčer, potem se je družina preselila v Mesto št. 38.

Mesto št. 29 (danes Linhartov trg št. 27), vulgo Matic ali Apoteka

Konec 18. stoletja je postal lastnik hiše trgovec Martin Fister. V hišo se je priženil. Rojen je bil leta 1769 na Dobravi kajžarju Nikolaju Fistru in njegovi ženi Elizabeti. Leta 1793 se je v Radovljici poročil s 23-letno Marijo Scheer, hčerjo radovljiškega meščana Matije in njegove žene Marije. Zakoncema Fister se je rodilo 12 otrok: sedem hčera in pet sinov, pet otrok je umrlo. Nobeden od otrok si ni ustvaril družine v domači hiši. Od njunih otrok je najbolj znan sin Anton, rojen leta 1808, ki je bil duhovnik, pedagog, filozof in politik. Umrl je leta 1881 na Dunaju, star 74 let.

Mesto št. 30 (danes Linhartov trg št. 25), vulgo Bezulnek

Hišo je nasledil brat Alojz, rojen leta 1868, ki je po očetu Janezu nasledil tudi strojarsko obrt. Pri 31 letih se je na Dobravi poročil s sedem let mlajšo Marijo Bohinc, rojeno na Mišačah št. 9, hčerjo kajžarja Janeza in Marije, roj. Krištofič. Žena Marija mu je rodila dve hčeri in dva sinova. Strojar Alojz je umrl leta 1952, star 84 let. Vdova Marija je umrla deset let za njim v starosti 87 let. Hišo in strojarsko obrt je nasledil sin Alojz Slavko, rojen leta 1906.

Mesto št. 38 (danes Linhartov trg št. 16), vulgo Prauner ali Lotrist ali Šivcov Joško

Vsaj med letoma 1879 in 1889 je imel v hiši Mesto št. 38 gostilno in lectarijo Franc Krivic. Rojen je bil leta 1846 na Spodnji Dobravi št. 8 očetu Jakobu in materi Luciji, roj. Mulej. Z ženo Jožefo, roj. Medved, sta najprej živela na Bledu. Tam se jima je leta 1873 rodil sin Franc. Dve leti kasneje se jima je v Kranjski Gori rodil sin Alojzij. Med letoma 1877 in 1878 je Franc Krivic vodil gostilno in lectarijo v Radovljici, Mesto št. 9.

Mesto št. 45 (danes Linhartov trg št. 12), vulgo Primož

Na začetku 19. stoletja je bil lastnik hiše trgovec Andrej Fister. Rojen je bil leta 1759 na Dobravi očetu Nikolaju in materi Elizabeti. Pri 21 letih se je v Radovljici poročil z dve leti starejšo Jero Pezdič, rojeno v sosednji hiši Mesto št. 46 (danes Linhartov trg št. 10), ki je po očetu Juriju nasledila trgovino. Žena Jera mu je v Mestu št. 46 rodila pet hčera in dva sinova. Dve hčeri in oba sinova so umrli. Leta 1797 je v Mestu št. 46 umrla tudi žena Jera, stara 39 let. Po njeni smrti je trgovec kupil hišo Mesto št. 45 in se s tremi hčerami preselil tja. Okoli leta 1805 se je neznano kje poročil z Elizabeto Kos. Njun zakon ni trajal dolgo. Zakoncema sta se v Mestu št. 45 rodila sin in hči, oba otroka sta umrla. Žena Elizabeta je umrla leta 1811 v Mestu št. 45, stara komaj 28 let. Kmalu po njeni smrti se je trgovec neznano kje poročil z Ano Gregorc, ki mu je leta 1812 rodila sina Edvarda Franca. Trgovec Andrej Fister je umrl neznano kje še pred letom 1815. -- Nadja Gartner-Lenac: Radovljiške družine v 19. stoletju: Radovljica Mesto. Radovljica: Muzeji radovljiške občine - Mestni muzej, 2013 (Naše mesto in ljudje, 6)

Uprava in politika[uredi]

1811

Število prebivalstva in upravna razdelitev slovenskega dela Ilirskih provinc leta 1811. Kranjska 370.340, Ljubljanski distrikt 141.679. Kanton Kropa 3.067, davčne občine v Kantonu Kropa: Kamna Gorica, Kropa, Ovsiše, Poljšica, Češnjica, Rovte, Brezovica, Dobravica, Lipnica, Zg., Sr. in Sp. Dobrava, Mišače, Prezrenje, Podnart, Zaloše, Otoče. -- Janez Šumrada: Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije, Zgodovinski časopis 1998

1809–17 podmerija v komuni Kropa, Ilirske Province

V kantonu Radovljica (kanton de Radmannsdorf) je bilo ustanovljenih sedem takih komun oz. okrožij (arrondissement). Te so bile: Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Kropa, Begunje, Zagorice in Bistrica. Ustrezale so vojaški razdelitvi na kantone ("Le général de division commandant la 12.me division militaire"). Arrondissement de Kropp: Steinbüchel, Kropp, Vonschische, Polschitza, Kerschdorf, Ronthe, Bresonitz, Dabrana, Lipenze, Oberdobrana, Mitterdaarana, Unterdobrona, Mihatsche, Presrenach, Podnert, Sallosche et Ottosche. [sic!] -- Télégraphe Officiel 14. 12. 1811

1817–48 podobčina v občini Kropa, Avstrijsko cesarstvo

Nekdanja francoska komuna Kropa je postala glavna občina Kropa, ki je obsegala naslednje podobčine: Kropa, Kamna Gorica, Češnjica, Dobrava in Zaloše.^[22]^[23]^[24]

Franciscejska davčna občina Dobrava, 1826 -- Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 1931
Katastrska srenja Dobrava vsebuje "selišča": troje Dobrav, Lipnica, Presrene -- Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung 24. 11. 1849; Deželni zakonik in vladni list za krajnsko kronovino 10. 4. 1850
1849–66 krajevna občina Dobrava, Avstrijsko cesarstvo

V sodni oziroma davčni okraj Radovljica je bilo vključenih naslednjih 18 krajevnih občin (12 na območju današnje občine): pod zaporedno številko 27 Breznica (Bresnitz), 48 Dobrava pri Češnjici (Dobrawa bei Kerschdorf), 74 Bistrica (Feistriz), 160 Češnjica pri Kropi (Kerschdorf bei Kropp), 169 Lancovo (Lanzowo), 183 Kropa (Kropp), 200 Ljubno (Laufen), 202 Lesce (Lees), 205 Leše (Leschach), 238 Srednja vas (Mitterdorf), 243 Mošnje (Möschnach), 272 Zgornje Gorje (Obergöriach), 329 Radovljica-mesto (Radmannsdorf Stadt), 363 Zaloše (Zalosche), 403 Kamna Gorica (Steinbüchel), 460 Bled (Veldes), 464 Begne (Vignau), 465 Predterg (Wormarkt).

Krajna srenja: Dobrava pri Češnici (381 duš), katastrska srenja Dobrava pri Češnici (281 duš, 727 oralov), podfara Dobrava -- Deželni vladni list za kranjsko vojvodino 24. 3. 1854; Deželni zakonik in vladni list za kranjsko kronovino 27. 5. 1854
Volilni okraj Radovljica je za volitve 1861 obsegal naslednje občine: Begunje, Bled, Bohinjska Bistrica, Breznica, Dobrava, Dovje, Jesenice, Kamna Gorica, Koroška Bela, Kropa, Lancovo, Lesce, Leše, Ljubno, Mošnje, Ovsiše, Predtrg, Rateče, Srednja vas, Zaloše, Zgornje Gorje.^[25] -- SI AS 16/I/139 Volilni spisi, kmečka kurija, 1861
1866–1918 kraj v krajevni občini Ovsiše, Avstro-Ogrska; v uporabi so bili tudi nazivi županija (ok. 1870), srenja (1886), županstvo (1905) Ovsiše

Leta 1866 je izšel Občinski deželni red za Kranjsko, ki je bil v veljavi vse do leta 1918. Okrajno glavarstvo Radovljica je obsegalo 14 občin (9 na območju današnje občine): Kropa, Lancovo, Lesce, Mošnje, Kamna gorica, Ovsiše, Radovljica, Begunje in Predtrg. (izven: Breznica, Bistrica, Srednja vas, Zg. Gorje in Bled). -- Deželni vladni list za kranjsko vojvodino 1866

Stein und Katzenstein, historisch gewürdigt, von Prof. Richter . [...] Unterthanen der ehemaligen Herrschaft Stein finden sich: in Asp, Muschach, Unter-und Obergörjach, Unter-Laaß, Dobrava am Hart, Sagoriza, Wodeschitsch, Velden, Studenschitsch, Rodein, Sello, Sabreßnitz, Smokutsch, Leß, Doschlowitsch, Volisch, Sapusch, Vigaun, Hlubitz, Sgosch, Neudorf, Hofdorf, Hrasche, Möschnach, Goriza, Vormarkt, Radmannsdorf, Verban, Noschach, Deutsch-Bresiach, Slatna, Sredna vas, Mlaka, Pallovitsch, Vöschach, Bresie bey St. Agnes, Veldes, Piratschitsch, Vischatsche, Kajer, Hudu bey Kajer, Schwerzach, Neumartl, Prapretsche, Laufen, Pirkendorf, Berg bey Feistritz, Siegersdorf, Goritsche, Klanz, Förnik, Hrasche bey Flodnig, Senitza ob Zwischen-Wässern, Emern bey Dörfern, Podretsche, Mautschitsch, Jama, Breg bey Sau, Festnitz, Kerschdorf, Mischatsche, Sedelze bey Lengenfeld, Prevolla. -- Ilyrisches Blatt 25. 8. 1820

Lippenzach, Lipenze Illirien, Krain, Laibach. Kr., ein zum Wb. Bzk. Kom. Hrsch. Radmannsdorf gehör. Dorf, liegt an dem Bache Leibnitz, nächst dem Dorfe Unter-Dobrava , 2 St. von Safnitz. -- ALLGEMEINES GEOGRAPHISCH-STATISTISCHES LEXIKON aller Österreichischen Staaten, 4. zv., 2. izdaja: La.--Qz. Wien, 1847.

Mischatsche, Mischatschen, Meschatsche — Illirien, Krain, Laibacher Kr., ein d. Web. Bez. Com. und Hersch. Radmannsdorf geh. Dorf mit 15 Häus. und 75 E. am Saustrome geg. N. unter Ober-Dobraua, 1 St. v. Safnitz. -- ALLGEMEINES GEOGRAPHISCH-STATISTISCHES LEXIKON aller Österreichischen Staaten, 1846.

Dobraua, Mitter-, Sredna Dobrava, Illirien, Ob. Krain, Laibacher Kr., ein zur Wh. B. Kom. Hrsch. Radmannsdorf geh. Dorf, mit einer Lokalie Über dem Bache Leibnitz, unter Ober-Dobraua gegen Mittag, 1 1/2 St. von Safnitz.

Dobraua, Ober-, Sgorna Dobrau — Ob. Krain, Laibach. Kr, ein zur Wb. B. Kom. Hrsch. Radmansdorf geh. Dorf zwichen dem Bache Leibnitz und dem Saustrome, auf einer Anhöhe, nächst dem Dorfe Mischatsche, gegen Süden 1 1/2 St. von Safnitz.

Oberdobra, Illirien, Krain, Laibach. Ein Ort mit 27 H. und 157 Einw., Hauptgemeinde Kropp.

Dobrava, Unter-, Spodna Dobrava — Illirien, Ob. Krain, Laib. Kr., ein zur Wb. B. Kom. Hrsch. Radmannsdorf geh. Dorf Über dem Dorfe LippeNzach, gegen Ost 1 3/4 St. von Safnitz. -- Allgemeines geographisch-statistisches Lexikon aller österreichischen Staaten: nach amtlichen Quellen, den besten vaterländischen Hilfswerken und Original-Manuscripten, von einer Gesellschaft [von Geographen, Postmännern und Staatsbeamten, 1845]

13. C. k. okrajni sôd Radoljca. Dobrava: Zgornja Dobrava, Srednja Dobrava, Spodnja Dobrava, Lipnica, Presrene. -- Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung 24. 11. 1849

Ljubljanski deželni sod. C. k. okrajno poglavarstvo in kazni sôd Radoljca; C. K. okrajni sôd in davkni vrad Radoljca: Katasterske srenje ... Dobrava: K njim prištete seliša: Zgornja (Ober), Srednja (Mitter), Spodnja Dobrava (Unter Dobrawa), Lipnica (Lipenza), Presrene (Presrenach); Založe (Salosche): K njim prištete seliša: Mišače (Mischatsche), Otoče (Ototsche), Podnart, Založe (Salosche). -- Deželni zakonik in vladni list za kranjsko kronovino 10. 4. 1850

Nr. 2590. Concurs Kundmachung. Durch den erfolgten Tod des Bezirkswundarztes Lorenz Pogatschnik von Kropp, ist die Bezirks-Wundarztenstelle in den Gemeinden Steinbüchl, Dobrava, Kropp und Ousische in Erledigung gekommen, mit welchem Dienstposten eine jährliche Remuneration von 40 (vierzig) Gulden C. M. in Verbindung steht, welche Remuneration aus der Bezirks-Cassa, insolange diese besteht, ausbezahlt wird. Diejenigen Wundärzte, welche sich um diesen Dienstposten in Kompetenz setzen wollen, haben ihre mit den Studien- und Dienstzeugnissen belegten Gesuche bei der k. k. Bezirkshauptmannschaft Radmannödorf bis 31. Mai l. J. zu überreichen, und sich über die vollkommene Kenntniß der Landessprache zu legitimiren.
K. k. Bezirkshauptmannschaft Radmannsdorf am 25. April 1851. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 5. 5. 1851

Dežela: Vojvodstvo Kranjsko. Zborna sodnija I. stopnje: Deželna sodnija Ljubljanska. Mesto gosposke (okraj): Radoljca. Poveršje: 12.3. Ljudstvo: 19.712. Občine ali soseske: Dobrava pri Češnici, Češnica pri Kropi, Kropa (terg), Lancovo, Ljubno, Les, Mošnje, Radoljca (mesto), Založe, Kamna Gorica, Begne, Predterg (Breznica, Bistrica, Leše, Srednja Vas, Zgornje Gorje, Bled). -- Deželni vladni list za kranjsko vojvodino 24. 3. 1854

Kundmachung. Vom k. k. Vezirksamte Radmannsdorf wird hiemit zur öffentlichen Kenntnis; gebracht, daß in diesem Bezirke eine Bezirkswundarztenstelle mit dem Sitze in Kropp für den die Pfarren Steinbüchel, Dobrava, Kropp und Ollsische umfassenden Distrikt zu besetzen kommt. Für diesen Dienstesposten ist eine jährliche, aus der Bezirkskassa zu beziehende Remuneration von pr. 105, fl. öst. W. sistemisirt, und von der Gemeinde Kropp ein jährlicher Beitrag von 100 fl. öst. W. vorläufig für 3 Jahre zugesichert. Jene, welche sich um diese Stelle bewerben wollen, haben ihre gehörig dokumentirten Gesuche längstens bis Mitte Februar 1861 hieramts einzubringen. K. k. Bezirksamt Radmannsdorf am 31. Dezember 1861 [pravilno bi bilo 1860] -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 16. 1. 1961

[Obvestilo. Iz cesarskega in kraljevega okrožnega urada Radmannsdorf obveščamo javnost, da v tem okrožju [pripravljen za zasedbo] urad okrožnega zdravnika s sedežem v Kropi za župnije župnije Steinbüchel, Dobrava, Kropp in Ollsische. Za to delovno mesto je treba plačati letni prispevek iz okrožne blagajne, iz okrajne blagajne pr. 105, fl. east. w., in iz občine Kropp letno občina Kropp pa letno prispeva 100 fl. vzhodne [avstrijske] valute za 3 leta. Kdor se želi prijaviti na to delovno mesto. morajo svoje ustrezno dokumentirane prošnje predložiti temu uradu najpozneje do sredine februarja 1861. K. k. Okrožni urad Radmannsdorf 31. december 1861 (napaka, pravilno: 1860)]

Iz Kranjskega (volitve novih županov). C. k. deželna vlada naznanja, da so volitve novih občinskih (srenjskih) odborov na Kranjskem dovršene. Novi župani v okraji Radoliškem: V Radolici Hijacint grof Thurn-Valsassina, v Lescah Matevž Brence, v Begnjah Matija Kralj, v Lancovu Jern. Volk iz Brd, v Kamnigorici Albert Kapus vitez Pihelsteinski, v Kropi Janez Zupan, v Ovsišči France Stritih iz dolenje Dobrave, v Mošnjah Jan. Avsenik iz Otoka, v Predtrgu France Lotrič. -- Kmetijske in rokodelske novice 17. 10. 1866

Kundmachung. In dem Bezirke Radmannsdorf beginnt der Seuchengrenzbezirk von der hiesigen Bezirksgrenze an die Gemeinden Möschnach, Ovšiše, Steinbüchel, Kropp, Lancovo, Vormarkt, Radmannsdorf und umfaßt folgende Ortschaften: Bresjach, Noschach, Černivc, Gutenfeld, Globoko, Gorica, Möschnach, Verbnach, Hofdorf, Ober- und Unterottok, Laufen, Posavec, Praproče, Löschach, Palovič, Pirašič, Ober-, Unter und Mitterdobrava, Lipenca, Presernje, Bresovitz, Kerschdorf, Ovšiše, Polšica, Route, Mišače, Otoče, Podnard, Saloše, Steinbüchel, Kropp, Berdach, Ober- und Unterleibniz, Lancovo, Mošnje, Vošče, Vormarkt und Radmannsdorf und von den Gemeinden Vigaun und Lees die Ortschaften Sapuše, Vigaun, Sgoše, und Neudorf. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 5. 4. 1873 in 7. 4. 1873

Iz seje deželnega odbora 24. dne t. m. … Sirotinske ustanove na roko izplačane bodo dobili: … Stroj Alojzij iz Lipence, okraj radoljški. -- Slovenec 30. 9. 1880

Ortsgemeinde Ousische (bestehend aus den 15 Ortschaften: Bresowiz, Dobrauza, Kerschdorf, Lipenza, Mischatsche, Mitter-, Ober- und Unterdobrawa, Ototsche, Ousische, Podnart, Polschiza, Presrenach, Route und Salosche): 211 Häuser (gegen 211), 506 männliche, 627 weibliche, zusammen 1133 (gegen 1220, Abnahme — 87) -- Laibacher Zeitung 27. 4. 1881

Gemeindewahlen. Bei der vor kurzem stattgefundenen Wahl des Vorstandes der Ortsgemeinde Ousiše, Bezirk Radmannsdorf, wurden zum Gemeindevorsteher Johann Potočnik von Kerschdorf und zu Gemeinderäthen Franz Spendov von Mitterdobrawa, Kaspar Vouk von Kerschdorf und Anton Hrovath von Oberdobrawa gewählt. -- Laibacher Zeitung 4. 4. 1883

Gemeinde Wahl. Bei der Neuwahl des Gemeindevorstandes der Ortsgemeinde Ovsiše im politischen Bezirke Radmannsdorf wurden gewählt, und zwar: zum Gemeindevorsteher Franz Spendov von Mitterdobrawa, zu Gemeinderäthen Mathias Fister von Ovsiše, Johann Potočnik von Kerschorf und Andreas Bohinc von Misatsche. -- Laibacher Zeitung 16. 7. 1889

(Deželnozborska volitev.) Z Dobrave pri Kropi se nam poroča 24. t. m.: Volitve volilnih mož za našo stranko veselo končane. Izvoljena sta župnik Aljančič in posestnik Fister iz Ovšišč s 33., oziroma 31. glasovi; nasprotna stranka dobila samo po šest glasov. Zanimanje za volitve je bilo nenavadno živahno in je pokazalo, da gorenjski kmet vedno zvesto stoji na strani svojega dušnega pastirja. -- Slovenec 25. 8. 1891 (19/192)

Gemeinde Wahl in Ousische. Bei der Neuwahl des Gemeindevorstandes der Ortsgemeinde Ousische im politischen Bezirke Radmannsdorf wurden gewählt, und zwar: Johann Rant in Kerschdorf zum Gemeindevorsteher, Franz Spendov in Unterdobrava, Mathias Fister in Ousische und Josef Pogačnik in Podnart zu Gemeinde räthen. -- Laibacher Zeitung 4. 8. 1892

(Vdanostne izjave) poslale so nadalje prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu občine: … Ovsiše Dobrava pri Kropi. -- Domoljub 1. 12. 1892 (5/23)

Občinske volitve. V občini Ovsiše v Radovljiškem okraji bil je voljen županom posestnik gosp. Ivan Rant, občinskimi svetovalci pa posestniki gg. Fran Špendov, Mat. Fister in Jož. Pogačnik. -- Slovenski narod 6. 8. 1892; Kmetijske in rokodelske novice 12. 8. 1892

Podpisniki zaupnice grofu Hohenwartu. … Iz občine Ovšiše: Janez Rant, župan. -- Slovenec 31. 3. 1894

Z Gorenjskega, 4. novembra. V našem radovljiškem okraju je letos jako živahno volitveno gibanje, ker skoro v vsaki večji občini so imeli ali še imajo svojega kandidata. […] Zadnjo nedeljo se je vršil volilski shod na Dobravi pri Kropi. Na povabilo domačega gosp. župnika V. Aljančiča se je zbralo v šolski sobi do poldrugsto volilcev, večina iz domače župnije, nekaj tudi mošenjske župnije, iz Krope in Kamne Gorice, da je bila soba polna. G. župnik pozdravi zborovalce, zahvaljujoč se jim na obilni udeležbi, pojasni važnost volitev, priporoča jim soglasno volitev volilnih mož. Nato vsled želje g. župnika g. dr. Ig. Žitnik v daljšem govoru našteva potrebne lastnosti deželnega poslanca, ki naj nikjer in nikdar ne išče svojega imena in slave, temveč le koristi svojih volilcev in v obče dežele; opisuje delovanje deželnega zbora v zadnjih šestih letih ter razne potrebe in zahteve deželne uprave. Konečno pozivlja navzoče, naj volijo zanesljive volilne može, ki bodo glasovali za kandidata, ki ga jim priporoča večina volilcev in slov. kat. pol. društvo. Poslušalci so med govorom pritrjevali govorniku in se mu mnogi po govoru zahvaljevali za poljudna pojasnila o važnosti volitev. -- Slovenec 6. 11. 1895 (23/255)

Z Dobrave pri Kropi. K volitvi volilnih mož prišlo je 40 volilcev. Župnik Aljančič je izvoljen jednoglasno, župnik Preša pa je dobil 37 glasov. Sijajni vspehi pri letošnjih volitvah z vseh strani so krasen izraz spontane zaupnice prevzvišenemu knezoškofu od strani naših zavednih in neodvisnih volilcev! Nasprotna stranka ni volila. -- Slovenec 13. 11. 1895 (23/261)

(Gemeindevorstands-Wahl.) Bei der kürzlich stattgehabten Neuwahl des Gemeindevorstandes von Ousische wurden zum Gemeindevorsteher Johann Rant, Besitzer in Kerschdorf; zu Gemeinderäthen Franz Špendov, Besitzer in Unter-Dobrava, Josef Pogačnik, Postmeister in Podnart und Simon Rozman, Besitzer in Otoče gewählt. -- Laibacher Zeitung 29. 11. 1895

(»Cesarska lipa«.) Na Dobravi pri Kropi so dne 31. marcija pred gostilno pri Valentinu usadili lipo ter jo v trajni spomin cesarjeve petdesetletnice nazvali »cesarsko lipo«. -- Domovina 8. 4. 1898 (8/14); Kmetijske in rokodelske novice 8. 4. 1898 (56/14)

(Cesarska lipa.) Piše se nam: Na Dobravi pri Kropi smo v četrtek dne 31. sušca ob 8. uri zvečer pred gostilno „pri Valentinu" usadili lipo ter jo v trajni spomin cesarjeve petdesetletnice nazvali »cesarsko lipo«. Podarila jo je novoustanovljena kmetijska podružnica, katero je uprav slavnostno leto poklicalo v življenje, kakor je tudi prouzročilo, da se je jela živahno gibati v naprednem oziru prej nekamo mrtva Dobrava, črnorumeno zastavo in slovensko trobojnico je nosil lipe mladi vrh, ko so jej dobravski fantje zasipali korenine z zemljo. Navzoča zastopnika cerkve in šole sta jej vrgla na noge prve grude prsti. Zbrani vaščani so navdušeni klicali »Živio«, mogočni strel možnarjev pa, odmevajoč v pomladno noč, je oznanjal bližnjim in daljnim vasem, da tudi Dobravec ljubi svojga vladarja ter postavlja spomenik njemu v proslavo. — Sveto slovansko drevo, »cesarska lipa«, bode senčilo še pozni rod ter mu pripovedovalo o dedov njegovih gospodu in cesarju. — Nebo pa, ki bode dajalo rasti, luči in gorkote »cesarski lipi«, ohranjaj »cesarsko« vse slovensko ljudstvo, njega mišljenje, zvestobo in srce! -- Slovenski narod 2. 4. 1898 (31/74)

(Z Dobrave pri Kropi.) Te dni so se izvršile občinske volitve za župniji Dobrava in Ovsiše. Izvoljeni so nastopni gg.: župnika V. Aljančič in I. Preša ter posestniki iz dobravske župnije: Anton Pogačnik, Fr. Spendov, Peter Sitar, Jernej Bertoncelj, Janez Bohinec, Peter Pretnar in Valentin Debelak; iz ovsiške pa: Janez Potočnik, Matija Fister in Janez Rant. Županom je bil jednoglasno izvoljen g. Anton Pogačnik, posestnik iz Srednje Dobrave; svetovalci pa so: Peter Sitar, Fr. Spendov in Janez Potočnik. Novemu občinskemu zastopu, vzlasti pa vrlemu županu želimo, da bi krepko deloval v blagor obeh župnij. Večina novega odbora se je po volitvi sešla na gostoljubnem domu g. župana, kjer so se vrstile navdušene napitnice. Bog in sreča junaška! -- Slovenec 14. 11. 1898 (26/261)

(Iz Dobrave pri Kropi.) (Cesarsko slavlje.) Tudi pri nas smo po svojih skromnih močeh, a kipečih src obhajali znamenit avstrijsk praznik vesele 50 letnice slavnega vladanja vitežkega našega cesarja. Kakor drugod po širni Avstriji odmevali so med slovesnim zvonenjem tudi pri nas mogočni streli čez hrib in plan oznanujoč naše vsikdar lojalno mišlenje. Dan 2. decembra pa je bil za nas posebni praznik. Ta dan je po vsej občini nehalo vsako delo. Ob 8. uri je bila slovesna sv. maša, katere so se vdeležili občinski zastop, šolska mladež z učiteljskim osobjem in skoro vsi občani, kakor v največjih praznikih. Žal, da smo pogrešali med veselimi vdeleženci domačega blagega gosp. župnika, ki si je iz sprehoda se vračajoč, tako poškodoval roko, da dalje časa ne bo mogel niti maševati. Zato bodi prisrčna hvala v imenu občine preč. gosp. patru z Brezij, da je blagovolil opraviti slovesno opravilo. Popoldne ob 2. uri je bila nekaka slavnostna seja obč. odbora, v kateri smo se hvaležnih src spominjali velikega našega cesarja ter sklenili poslati primerno svoto za cesarski spomenik v Ljubljani. -- Slovenec 5. 12. 1898 (26/278)

Dezerterji[uredi]

Vorrufungs-Edict. Womit nächbenannte Rekrutirüngsflüchtlinge und unbefugt Abwesende des Bezirks Radmansdorf vorgeladen werden, sich binnen 3 Monathen, von heute Date, sogewiß zur Bezirksobrigkeit zu stellen oder ihr Ausbleiben zu rechtfertigen, widrigens gegen selbe nach dem Auswanderungspatente verfahren werden würde. [Vpoklic pobeglih vojaških obveznikov/rekrutov.]

Post Nr.	Nahmen	Alter	Wohnort	H. Nr.	Pfarr
1	Mathias Hrovath	34	Mischatsche	1	Dobrava
1	Andre Schlieber	18	Mischatsche	3	Dobrava
1	Anton Schlieber	28	Mischatsche	6	Dobrava
1	Michael Schoberl	34	Mischatsche	14	Dobrava
1	Andre Spendou	23	Mischatsche	15	Dobrava
1	Matthäus Pretnner	23	Oberdobrava	3	Dobrava
1	Joseph Paulitsch	24	Oberdobrava	25	Dobrava

Bezirksobrigkeit Radmansdorf am 20. Februar 1822. -- IntelligenzBlatt zur Laibacher Zeitung 8. 3. 1822

Vorkudung nachbenannter Rekrutirungs- und Conscriptions-Flüchtlinge der Bez. Obrigkeit Radmannsdorf.

Nahme	Wohnort	Pfarr	Haus Nr.	Alter	Anmerkung
Praprotnik Blas [Lenartkov]	Ober-Dobrava	Dobrava	14	22	Seit 1816 passlos abwesend
Gogalla Johann	Mischatsche	Dobrava	10	32	Seit 1825 passlos abwesend

Diese ausgewiesenen Flüchtlinge werden aufgefordert, sich binnen Jahresfrist vom heutigen Tage an bey der Bez. Obrigteit persönlich zu stellen, und über ihre Entweichung zu rechtfertigen, als widrigens nach Verlauf der gedachten Frist gegen dieselben nach dem Inhalte des Auswanderungs-Patents, nach der [...] unnachsichtlich verfahren werden wird. -- Bez. Obrigkeit Radmannsdorf am 29. November 1827.-- Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung 7. 12. 1827

Nahme	Geburtsort	Haus Nr.	Anmerkung
119 Josef Vidiz	Oberdobrava	10	Rekrutirungs-Flüchtling
120 Andrä Schlieber	Mischatsche	--	Rekrutirungs-Flüchtling

-- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 14. 5. 1831

Post Nr.	Vor- und Zuname	Geburtsort	Geburtspfarr	Haus Nr.	Geb.-Jahr	Anmerkung
79	Andreas Schlieber	Mischatsche	Dobraua	3	1804	s. 1816 passlos abwesend

-- Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung 26. 6. 1834

Name	Geburtsort	Haus Nr.	Haupt-Gemeinde	Geburts-Jahr	Anmerkung
77 Johann Murriz	Mitterdobrava	1	Kropp	1819	flüchtig

-- Intelligenz Blat zur Laibacher Zeitung 11. 3. 1841

Nr. 1442. Kundmachung. Von dem gefertigten Bezirks-Commissariate werden nachbenannte, zur heurigen Rekrutenstellung gerufene und auf die Vorladung zur Vorassetntirung anher nicht erschienene Burschen aufgefordert, sich binnen der 4 Wochen, von Tage der erstetn Einrückung dieses Edictes in das Provinzial Intelligenzblatt, bei diesem Bezirks-Kommissarate zu stellen.
19 Sebastian Wurnig, Mitterdobrava 9, Pfarr Dobrava, Geburtsjahr 1828, passlos abwesend.
K. K. Bezirks-Commissariat Radmannsdorf und Veldes am 11 . April 1848. -- Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung 18. 4. 1848 in 20. 4. 1848 in 22. 4. 1848

Edict. Von Seite der k. k. Bezirkshauptmannschaft Radmannsdorf werden nachstehende Individuen, welche gegen die geschehene Vorforderung vom Assentplatze am 12. und 13. d. M. weggeblieben sind, und zwar:
69 Klemen Vantzej, Dobrava bei Kropp 15, Ortsgemeinde Dobrava, Geburtsjahr 1831
74 Georg Burnig Mitterdobrava 9, 1830
aufgefordert, sogleich Hieramts zu erscheinen, und ihr Wegbleiben gehörig zu rechtfertigen, widrigens dieselben als Rekrutirungsflüchtlinge behandelt werden.
K. K. Bezirkshauptmannschaft Radmannsdorf am 15. März 1852. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 23. 3. 1852, 26. 3. 1852 in 29. 3. 1852

Edictal-Vorladung. »Naslednji na nabor za deželno brambo poklicani vojaški obvezniki, ki se 16. 1. niso pojavili na nabornem odbirališču, se tukaj pozivajo, da se prostovoljno in v najkrajšem času zglasijo pri pristojnem uradu in upravičijo svoj izostanek, ker jim sicer grozi prisilna privedba s podaljšano kapitulacijo.«

Jakob Stroj, Mitter Dobrava 1, letnik 1817 [približni prevod nemškega besedila] -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 29. 5. 1849 (64)

Okrožno glavarstvo Radovljica je 15. marca 1852 v Ediktu št. 1801 navedlo 99 prebivalcev, ki so izostali na (odbirališču za konje Assentplatz) naboru in bodo obravnavani kot dezerterji (Rekrutierungsflüchtlinge), če izostanka ne bodo pojasnili oblastem. Med njimi so iz naših vasi: [približni prevod nemškega besedila]

Joseph Jakopizh, Dobrava 18, r. Dobrava 1827
Jacob Koſu, Dobrava 20, r. Dobrava 1831
Clemen Vantzej, Dobrava bei Kropp 15, r. Dobrava 1831
Georg Burnig, Mitterdobrava 9, r. Dobrava 1830 -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 23. 3. 1852 (155)

15 Benedizhizh Johann, Geburtsort: Lipenza 4, Orts-Gemeinde: Dobrava, 1834. Aus dem 2. Rekrutirung des Jahres 1854
23 Praprotnik Franz, Oberdobrava 14, Dobrava, 1834. Aus dem 2. Rekrutirung des Jahres 1854 [Lenartkov]

Flüchtlinge wegen Ausbleibens von der Superarbitrirung:

41 Stroj Martin, Lipinza 6, Dobraua

-- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 22. 9. 1854 in 25. 9. 1854

Župani za Dobrave[uredi]

1498	Martin	Dobrava
1579	Andrej Česen^[26]	Dobrava
1668	Matija Bodljaj	Dobrava

1866–1868	France Stritih	Ovsiše	»iz dolenje Dobrave«; tudi med dobravskimi mohorjani, roj. 10. 3. 1815
1875	Matija Fister	Ovsiše	* 1831 - † 22. 12. 1904. "Na Ovsišah pri Podnartu so danes zjutraj pokopali g. Martina Fisterja, bivšega župana, ključarja, posestnika in člana krajnega šolskega sveta. N. v m. p." -- Gorenjec 24. 12. 1903; "Umrl je gospod Matija Fister, posestnik, bivši župan in ključar, 22. decembra v 73. letu svoje starosti. -- Domoljub 7. 1. 1904
1880	[Janez] Pogačnik	[Ovsiše] Ošiše	»Uradni jezik nemški. Trd kmet vendar piše s pomočjo druzega nemško, kakor je uže!« -- SN 1. 8. 1880; Janez Pogačnik je bil lastnik gostilne pri Podnartovcu -- Oglasnik 4. 1. 1871
1883	Janez Potočnik	[Ovsiše] Županstvo Ovsiško	Lov v najem, SN 17. 5. 1883
1886–1891	Franc Špendov	Ovsiše	»posestnik iz dobravske župnije« in naročnik Mohorjevih knjig 1891 in 1892
1892–	Franc Špendov / Janez Rant	Ovsiše
1893–1897	Janez Rant	Ovsiše

1898–1920	Anton Pogačnik	Ovsiše	»posestnik iz Srednje Dobrave« (21. 5. 1874--14. 4. 1948; 1901: »mladi ta župan Valentinov Tonček«, od 1909 samo še »iz Podnarta«)
1921–1927	Anton Špendov	Ovsiše	(Dobrava 6. 6. 1885 – 13. 3. 1976)
1928–1931	Franc Pogačnik	»županstvo Dobrava«	posestnik in kolar, Dobrava. -- Službeni list kraljevske banske uprave 16. 12. 1931, [Lencov]
1932–1933	Jakob Cerar	Ovsiše -- Slovenec 8. 1. 1932 (60/5a)
1933	Janez Ješe	Kropa	»komasacija občin« 1933–1937; Janez Ješe, p. d. Pecarjev (1885–1970)
1934–1935	France Petrač	Kropa (?)
1937–1938	Anton Špendov	Ovsiše
1939–1941	Anton Špendov	Ovsiše	»Dosedanji sedež občine Ovsiše v radovljiškem okraju, se prenese iz Podnarta na Srednjo Dobravo istega okraja.«
1941–1942	Willy Pecharda	Ovsiše	nastavili okupatorji

Cerkev[uredi]

Župniki[uredi]

1668	Novak
1788–1792	Karol Benegalia
1792–1796	Fortunat Riser
1796–1800	Matevž Jegrischeg

1800–1803	Franc Jeras ("Hr. Franz Jeras, Lokalkaplan" -- Instanz Schematismus für das Herzogthum Krain 1803)
1803–1806	Andrej Stegner
1807–1823	Juri Brevitz
1823–1835	Matija Ressmann ("D. Ressmann Mathias, Capellanus loc. N. anim. 720" -- Letopis ljubljanske nadškofije 1827)
1835–1858	Miha Rosman
1858–1879	Jakob Poličar (podfajmošter 1866; fajmošter 1867–1869; župnik 1870–1873. -- Mohorjevi koledarji; D. Poličar Jacobus, Capell. loc., D. Kristan Laurentius, Vic. pens. don. Archidioec. Goritiensis; N. anim. 707" -- Catalogus Cleri ... Dioecesis Labacensis, 1872)
1881–1889	Jakob Aljaž
1889 (1891)–1909	Valentin Aljančič subsidiarij 1901 Jakob Kalan

1910–1917	Jože Vrankar
1918–1935	Janez Klavžar
1936–	Jožef Rogelj
1940, izgnan 1941?	Franc Kokel

Od 1794 do 1808 je bil v Naklem dekanijski sedež kateremu so pridelili: Podbrezije Ljubno Dobravo Kropo Olše Kovor Tržič Lom Križe Duplje in Gorice. […] Meje vikarijatu so bile kedaj bolj raztegnjene kakor dandanes. Obsegal je ljubensko župnijo Zaloše Otoče Dobro polje in vse sedanje vasi razun Bistrice ki je pripadala Naklemu. Toda 1786 se znatno skrči obseg. Ljubno postane samostojno dve leti pozneje (1788) pridele Žaloše in Otoče novo ustanovljeni lokaliji Dobrava, Dobro polje pa pride k Mošnjam. […] Jakob Poličar 1879—1892 poprej župnik na Dobravi pri Kropi. Ko izvedó, da pridejo „ta Dobravšči" branili so se ga Podbrežani zelo a Poličar jim naznani v prvi pridigi da je prav rad prišel in upa da se bodo že privadili drug drugemu kar se je tudi izpolnilo. -- Lavtižar 1901

1791–1806 Jernej Bastijanzhitsch. Rojen v Mešačah (v takratni Mošenjski fari) leta 1754. Odide 1806 v Lesce, kjer postane dekan in umrje ondi 14. januarija 1818 -- Josip Lavtižar, Zgodovina župnij v Radovljiški dekaniji, 1897

Shalo∫tna pove∫t. S shalo∫tjo osnanimo na∫him svunajnim bravzam, de nam je neu∫miljena ∫mert sopet eniga zha∫titljiviga rojaka vsela. Go∫p. Jakob Praprotnik, korar, name∫tnik duhovniga reda per dershavnih ∫tali∫hih, vik∫hi vodja latin∫kih ∫hol ilir∫kiga poglavar∫tva, kneso∫hko∫ij∫ki ∫vetovavez in vodja kneso∫hkofij∫ke pi∫arnize, ud z. k. kmetij∫ke drushbe v Ljubljani i. t. d., rojen v Dobravi na Goren∫kim 1797, je umerl v torik 20. dan Svezhana v 47. letu ∫vojiga shivljenja – Slavo je vshival pov∫od, in zhi∫lalo ga je v∫e. – Shalovali bodo po njemu ne ∫amo njegovi vshlahtniki, ampak tudi veliko prijatlov in snanzov, in v∫i ti∫ti, ko ∫o njegovo djanje, pridno∫t, in vedno∫t na tanjko posnali. – Rak v zhevah ∫e ga je pred ∫hetnaj∫timi me∫zi vlotil, dokler je njegovimu terpljenju in velikim bolezhinam smert konez ∫torila. Umerl je, ko pravi kri∫tjan, ve∫ o boshjo previdno∫t vdan. Naj v miru pozhiva! – V∫ak domorodez bo pa gotovo na njegovim grobu sdihnil: Shkoda ga je bilo! -- Kmetij∫ke in rokodel∫ke novize 28. 2. 1844

Mihael Rozman, drugi kaplan od vseh svetov l. 1822. do adventa l. 1824. V vasi Podreče mavčiške župnije je vgledal luč sveta dne 2. maja l. 1795., mašnik je postal dne 20. sept. l. 1822. ter prišel na prvo kapl. službo v Tržič, odšel pa je na Breznico, kjer je ostal do meseca okt. l. 1828. Takrat ga pošljejo k D. M. v Polje, a meseca sept. l. 1829. se preseli odtam v Vodice. O sv. Juriju l. 1830. postane lokalist v Kokri, kjer je zgradil nov zvonik, l. 1835. pa prevzame župnijo na Dobravi pri Kropi v svojo skrbo. Tukaj je pastiroval do l. 1858., ko se preseli v pokoj v Staroloko, naposled pa odšel l. 1863. v pokoj na Blejsko Dobravo, kjer je legel v hladni grob dne 4. dec. l. 1868. Nagrobni spomenik nosi ta-le napis:

»Daj mu Jezus, naš pastir,
večni pokoj, večni mir!«

-- Cerkveni glasnik za Tržiško župnijo 1927 (4/29)

1858. Dne 26. malega travna. Po večerji je bil tu Polizhar Jakob, podbreški kapelan, investirani lokalist na Dobravi pri Kropi. -- Ivan Vrhovnik, Iz dnevnika Blaža Blaznika, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 1909 (19/3)

Umerl je zraven že imenovanih tudi č. g. Lor. Kristan, vikar v pokoju, iz goriške škofije, na Dobravi 9. oktobra. R. I. P. -- Zgodnja danica 10. 11. 1876; Umerla sta čč. gg. Ant. Stepančič, vikar v Podgori, in Lovrenc Kristan, vikar v pokoju. R. I. P.! -- Slovenec 11. 11. 1876

Folgende Herren erhielten die kanonische Investitur: Johann Karlin auf die Pfarre Dobernice, am 7. Jänner [...] Jakob Aljaz auf die Pfarre Dobrava, am 14. Jänner -- Laibacher Diöcesanblatt 1880, Ljubljanski škofijski list 1880, št. 1 (8. febr.)

Istega leta [1889] so pri meni na Dobravi umrli moja dobra mati. -- Jakob Aljaž, Oris mojega življenja, Planinski vestnik 1923; Jurij Šilc: Rodovnik Jakoba Aljaža

Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji: Č. g. Val. Aljančič je imenovan administratorjem fare Dobrava pri Kropi. -- Domoljub 19. 9. 1889 (2/18); Slovenec 14. 9. 1889 (17/211); Zgodnja Danica 20. 9. 1889 (42/38)

(Duhovniške izpremembe v Ljubljanski škofiji.) G. Jakob Aljaž, župnik na Dobravi pri Kropi, dobil je župnijo Dovje. Slovenski narod 14. 8. 1889 (22/186); Zgodnja Danica 16. 8. 1889 (42/33); Kmetijske in rokodelske novice, 7. 8. 1889

Kot župnik na Dobravi pri Kropi (1880—1889) sem napravil nov veliki zvon (prejšnji je bil ubit), župnišče popravil, nove orgle postavil itd., skopal vodnjak in imel glasovito „cecilijansko vojsko" z Alešovcem, ki je bil urednik „Slovenca" in „Brencelj-na". On je napadal s polnim imenom, drugi pa anonimno Foersterja, jaz sem ga branil v „Poslanih" s svojim podpisom v „Slov. Narodu". V tem boju je bila polovica duhovščine na moji strani, polovica v nasprotnem taboru. Huda je bila borba in strastna, pa cecilijanstvo je konečno zmagalo, vsaj pri inteligentnih. Tudi škof Pogačar je bil na moji strani. Jaz sem navajal besede strokovnjakov in Dr. Witta: „Tukaj se glasovi ne štejejo, ampak tehtajo." Alešovec pa si je pomagal z dovtipi („I" - „A" — tako osel riga, meril pa je na začetni črki mojega imena!) in da toča pobija, ker pri cecilijanskem petju ljudje kolnejo, mesto da bi molili.

Leta 1880 je imel novo mašo Dr. Frančišek Lampe, ta veliki talent in neumorni delavec, ljubljenec škofov. Škof mu napravi na svoje stroške novo mašo v Preski in obed v Goričanah ter povabi veliko gospodov, k meni na Dobravo pa pošlje svojega kaplana Bohinca z vabilom, da preskrbim za novo mašo petje. Z veseljem sem napravil kvartet (jaz, Spendal, Soklič, Golob). Šele po kosilu so povedali škofu o veliki nesreči v Boh. Bistrici, kjer se je cerkev podrla in bilo je ubitih šest ljudi in kaplan.

Hodil sem pogosto maševat na Brezje, kamor pride veliko duhovnov in drugih ljudi.

Ko so prišle na svetlo poezije Sim. Gregorčič-a, je nastala znana literarna vojska. Nekateri so ga strastno napadali, drugi smo ga slavili. Iz Brezij gremo k meni na Dobravo, da podpišemo častno adreso in zaupnico Sim. Gregorčiču. Bilo nas je šest duhovnov (Vrhovnik, Žloger, jaz, Berlic itd.). Neustrašeno sem stal na njegovi strani, dasiravno so letele puščice name; znal pa sem tudi jaz po nasprotnikih mahati in jih osmešiti.

Obiskala sta me na Dobravi Foerster in prof. Herman Venedig (gimnaz. katehet v Pazinu). On je godel na gosli, Foerster je spremljal na klavirju — imeli smo velik koncert! -- Jakob Aljaž: Oris mojega življenja Planinski vestnik 1923 (23/9)

Stare Smleške orgle (10 spremenov) mi je [Rojec, orglar v Podbrezju,] postavil na Dobravi pri Kropi za 60 goldinarjev. — Jakob Aljaž: Pevski spomini. Pevec 1925 (5/7–8)

Josip Alijančič […] Bil je brat stolnemu kanoniku in dekanu Andr. Alijančiču v Celovcu ter strijc pokojnemu Ivanu Alijančiču, farnemu upravitelju, in Valentinu Alijančiču. administratorju na Dobravi pri Kropi. -- Ivan Lavrenčič: Zgodovina cerkljanske fare, 1890

Bulici papeža Pija VI., s katero zatare nadškofijo goriško in njen kapitul, povzdigne ljubljansko škofijo v nadškofijo ter ji podredi senjskomodruško vladikovino in vladikovino gradiskansko, ki se ima na novo ustanoviti. — Rim, dne 8. marca 1787. … Ac Decanatum Obergoriachensem et sub eo respective comprehensas Parecias seu alias Ecclesias infrascriptas, videlicet: … ac reliquam Parecias seu alias Ecclesias sancte Crucis Dobroua (Dobrava pri Kropi) respective nuncupatas supradictas. -- Zgodovinski zbornik 1891 (4/17)

Cerkveno vmeščen je bil 12 t. m. č. g. Valentin Alijančič na duhovnijo Dobravo pri Kropi. -- Zgodnja Danica 16. 10. 1891 (44/42)

Udanostne izjave so poslale nadalje prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu te-le občine: Ovsiše-Dobrava, Moravče (Sv. Križ pri Litiji ) Talčivrh in Loka v črnomeljskem okraju. — Slava zavednim občinam! / V Ljubljani, 29. novembra. -- Slovenec 29. 11. 1892

(Duhovniške spremembe.) Čast. g. Valentin Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi je prezentovan za župnijo Železnike. -- Slovenec 28. 4. 1894 (22/97); Slovenec 30. 4. 1894 (22/98); Zgodnja Danica 18. 5. 1894 (47/20)

Dobrava, S. Crucis Exalt. P. in D. c. et j. Radovljica. Patron. Fund. Rel. N. anim. 820. (Kropa. — Kropp.) Parochus. D. Valentinus Ep. Aljančič, praeses consilii schol. loc. et inspector schol. loc. n. 1853. o. 1876. -- Letopis ljubljanske nadškofije 1894 (75/1)

Dobrava, S. Crucis Exalt. P. in D. c. et j. Badovljica. Patron. Fund. Rel. N. anim. 820. (Kropa. — Kropp.) Parochus. D. Valentinus Ep. Aljančič, praeses consili schol. loc. et inspector schol. loc. n. 1853. o. 1876. Eccl. lil.: S. Antonii Abb. in Otoče (eum coem.). Schola: In 1. 1 cl. -- Letopis ljubljanske nadškofije 1895 (76/1)

Župnija Jesenice je podeljena č. gosp. Valentinu Alijančiču, župniku na Dobravi pri Kropi. -- Domoljub 1. 10. 1896 (9/19); Slovenec 26. 9. 1896 (25/221)

Z Dobrave pri Kropi. Naša župnija je zgubila svojega ljubljenega, skerbnega župnika vč. g. Valentina Aljančiča, ki so dobili župnijo sv Lenarta na Jesenicah. Otožnost nas obhaja, ker smo se morali ločiti od ljubega in milega očeta, ki so 7 let delili z nami žalost in veselje Ves čas so vneti gospod s prav očetovsko ljubeznijo skerbeli za naše dušne in telesne potrebe; z gorečo ljubeznijo in živim zgledom so kazali pot do časne in večne sreče. Ubožcem so bili blag pomočnik, žalostnim mil tolažnik. Vsakemu, ki se je do njih obernil, so pomagali, če ne z drugim, vsaj z modrim svetom. Prepričani, da živo besedo zlasti krepko podpira dobro pisana knjiga, se niso ustrašili nobenega truda pri nabiranju Mohorjanov — katerih število je v 7 letih poskočilo od 17 na 118 — v razširjanju katoliških časnikov. zlasti Domoljuba itd. — Lična zvonika pri župnijski cerkvi na Dobravi in pri podružnični v Otočah, prenovljena zadnja leta, daleč na okolu oznanujeta skerb vnetega gospoda župnika za lepoto hiše Božje, prijazna župnijska cerkev z mnogimi novosti iz zadnjih let prijazno vabi domačina k Božji službi in okusno prenovljeno župnišče glasno govori o darežljivosti bivšega gospoda župnika. Večna hvala blagemu gospodu za vse izkazane dobrote! Nauki vč. g. župnika naj pa v naših sercih obrode stoteren sad! Hvaležni župljani. -- Zgodnja Danica 13. 11. 1896 (49/46)

Razpisane so sledeče župnije: Dobrava pri Kropi v radovljiški dekaniji. -- Ljubljanski škofijski list 1896 (št. 6)

Škofijska kronika. Č. g. Janezu Tavčar, župniku v Lešah, podeljena je župnija Dobrava pri Kropi. -- Ljubljanski škofijski list 1896 (št. 9); Domoljub 21. 1. 1897 (10/2); Slovenec 9. 1. 1897 (25/6)

(Prezentacija.) Za župnijo Dobravo pri Kropi je predlagan č. g. Valentin Aljančič. -- Slovenec 20. 3. 1897 (25/64)

(Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji.) Kanonično je bil vmeščen č. g. Valentin Aljančič na župnijo Dobravo pri Kropi. -- Slovenec 6. 4. 1897 (25/77); Zgodnja Danica 9. 4. 1897 (50/14); Ljubljanski škofijski list 1897 (št. 3); Domoljub 15. 4. 1897

(Z Dobrave) pri Kropi se nam poroča: Velika je bila žalost naših župljanov, ko je minolo jesen naš vrli župnik g. V. Aljančič zapustil Dobravo ter se preselil na Jesenice, kjer pa zaradi bolehnosti ni mogel zmagovati preobilnega dela. Tem večje pa je bilo veselje, ker se je minoli teden zopet povrnil med zvesto mu udane. Vsprejem je bil kar mogoče slovesen in ganljiv, dokaz, da se je Dobravcem uresničila najgorkejša želja. Bog ohrani našega ljubljenega duh. pastirja še mnogaja leta trdnega in zadovoljnega med nami! -- Slovenec 14. 4. 1897 (25/84)

Preden končam, naj omenjam še duhovnike, ki jih je Bistrica dala slovenski domovini. Znani so mi trije. [...] 3. Valentin Aljančič, brat prejšnjega. Rojen dne 7. januarja 1853, v mašnika posvečen 27. junija 1876. Najprej je bil kaplan in nazadnje župni upravitelj v Veliki Dolini ob hrvaški meji do leta 1878, potem kaplan v Šempetru pri Novem mestu do 1879, v Preddvoru do adventa 1882, v Šmartnem pri Kranju do 29. septembra 1887, pri sv. Petru v Ljubljani do 1889, potem župni upravitelj na Dobravi pri Kropi in župnik ravno tam od 12. oktobra 1891. Dne 29. oktobra 1896 je bil vmeščen na župnijo Jesenice, a se že prvo pomlad povrnil nazaj na Dobravo, kjer je župnikoval še do 1. maja 1908. Na to je vstopil v stalni pokoj, bival na Brezjah do 1909, v Hrastju pri Kranju do 1910, na Primskovem do 1913, nazadnje v Kranju, kjer je umrl 10. aprila 1917. Leta 1910 ga je bil škof imenoval za duhovnega svetnika. Znan je bil kot dober govornik in pevec. Pokopan je na mestnem pokopališču v Kranju. Na njegovem rojstnem domu gospodari še brat Lovro. v Križah pa na Benkovem domovanju sestra Jerica, pri kateri živi sestra Katarina. -- Janez Zabukovec: Bistrica. Cerkveni glasnik za Tržiško župnijo 1925 (2/15)

Alojzijevišče in župniki drugod[uredi]

Simon Pfeifer, drugi kpl. od meseca okt. 1. 1820. do vseh svetov l. 1822. Na Dobravi pri Kropi se je zazibal v kmečki zibelki dne 27. okt. l. 1792., poduhovničil pa se je dne 18. sept. l. 1819. Kaplanoval je izprva v Boh. Srednjivasi, odkoder pride v Tržič, odšel pa je na Ig, a l. 1825. ga pošljejo odtam v Šmartin pri Litiji, kjer je ostal do l. 1828. Bil je potem lokalist na Polici l. (1828—41.) in naposled župnik v Zagorju ob Savi, kjer je (zadnje tedne v pokoju) zaspal v Gospodu dne 15. jul. l. 1855. vsled otrpljenja pljuč. -- Franc Pokorn: Tržiški dušni pastirji. Cerkveni glasnik za Tržiško župnijo 1927 (4/29)

V Alojzijevišče so nadalje sprejeti […] Na novo pa so sprejeti: […] Pretnar Fr. iz Dobrave pri Kropi -- Zgodnja Danica 11. 9. 1885 (38/37)

(V Alojzijovišče) sprejeti so naslednji gimnazijalci: […] Fran Finžgar z Breznice […] Fran Pretnar iz Dobráve pri Kropi -- Ljubljanski list 9. 9. 1885 (2/204); Slovenski narod 17. 9. 1885 (18/211); ... Franc Pretnar ... -- Slovenec 5. 9. 1885 (13/202)

Iz Ljubljane. V Alojzijevišču med prejšnjimi so ti le gimnazijci: […] Pretnar Fr., z Dobrave pri Kropi -- Zgodnja Danica 14. 10. 1887 (40/41)

V bogoslovno semenišče ljubljansko so zdaj v novo sprejeti … Fr. Pretnar iz Dobrave. Alojzij Stroj iz Dobrave. -- Zgodnja Danica 16. 8. 1889 (42/33); Domoljub 19. 9. 1889

Im Collegium Aloysianum wurden für das Schuljahr 1888/9 belassen folgende Gymnasial-Schüler: Pretnar Franz aus Dobrava pri Kropi. Stroj Alois aus Dobrava pri Kropi. -- Ljubljanski škofijski list 1888, št. 7

V ljubljansko semenišče so do zdaj v novo sprejeti: Fr. Pretnar iz Dobrave, Alojzij Stroj iz Dobrave. -- Domoljub 19. 9. 1889 (2/18)

(V tukajšnjem knezoškofljskem semenišču) začno v petek na praznik sv. Štefana duhovne vaje, katere bo vodil preč. g. o. Heggen, prof. dogmatike. Po končanih duhovnih vajah pa bodo prevzvišeni knezoškof podelili tonzuro sledečim gospodom bogoslovcem imenoma [...] Nižje redove bodo prejeli: [...] Pretnar Franc z Dobrave pri Kropi, Stroj Alojzij z Dobrave pri Kropi. -- Slovenec 23. 12. 1890 (18/294); Domoljub 1. 1. 1891 (4/1)

(V knezoškolljsko deško semenišče »Collegium Aloysianum« v Ljubljani) so za šolsko leto 1891/92 na novo vsprejeti: Jakob Kalan iz Dobrave pri Kropi. -- Slovenec 19. 9. 1891 (19/213); Zgodnja Danica 25. 9. 1891 (44/39)

(V kn.-škof. deškem semenišču) (Collegium Aloisianum ) v Ljubljani ostanejo še nadalje nastopni bivši gojenci: Jakob Kalan iz Dobrave pri Kropi. -- Slovenec 19. 9. 1892 (20/213)

Mašniki posvečeni iz III. leta bogoslovja bodo letos naslednji gg: Al. Stroj, z Dobrave pri Kropi. -- Zgodnja Danica 1. 4. 1892 (45/14)

Do sedaj so uživali to ustanovo — kolikor je moglo vodstvo dognati — naslednji alojzijeviški gojenci: Stroj Alojzij z Dobrave pri Kropi. -- Zgodovinski zbornik 1896 (9/35)

Alojzniki L. 1859/60. (VIII., VI.–II. gimn.): Šlibar Gregor, Dobrava pri Kropi. L. 1883/4: (VIII.–III. Gimn.) Stroj Alojzij, Dobrava pri Kropi. L. 1885/6. (VIII.-III. gimn.) Pretnar Frančišek, Dobrava pri Kropi. -- Zgodovinski zbornik 1896 (9/36)

Doneski za zgodovino Alojzijevišča. L. 1891/2. VIII.-III. gimn.) Kalan Jakob, Dobrava pri Kropi. -- Zgodovinski zbornik 1896 (9/37)

V knezoškofijsko duhovno semenišče so sprejeti naslednji gospodje: Jakob Kalan iz Dobrave pri Kropi. -- Ljubljanski škofijski list 1897 (št. 7)

Theologiae Studiosi In Seminario dioeccsano Clericorum Labaci: D. Jacobus Min. Kalan, C. e Mišače p. Dobrava, n. 6. Apr. 1877. -- Catalogus Cleri … (Letopis ljubljanske nadškofije), 1898

Darovi[uredi]

Sporočilo bratovšine za vedno češenje presv. Rešnjega Telesa in za opravo nabožnih cerkev v Ljubljanski škofiji: 35. Dobrava pri Kropi: 1 plašček za ciborij, 1 obhajilno burzo. -- Zgodnja Danica 25. 8. 1882 (35/34)

Dobrotni darovi. Za opravo ubožnih cerkev: Iz Dobrave pri Kropi 5 gld. 10 kr. -- Zgodnja Danica 24. 8. 1883 (36/34)

Poročilo bratovšine vodnega češenja presv. Rešnj. Telesa in za opravo ubožnih cerkev v Ljubljanski škofiji za leto 1885/86. […] Razdelitev navedenih paramentov se je pa tako zveršila, da je dobila: […] 40. Dobrava pri Kropi: 3 mašne srajce, 3 prepase, 9 humeralov. -- Zgodnja Danica 20. 8. 1886 (39/34)

Dobrotni darovi. Za opravo ubožnih cerkev naše Škofije: Z Dobrave pri Kropi 7 gld. -- Zgodnja Danica 27. 7. 1888 (41/30)

Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: Z Dobrave pri Kropi 6 gld. -- Zgodnja Danica 2. 12. 1887 (40/48)

Dobrotni darovi. Za opravo nbožnih cerkev naše škofije: Z Dobrave pri Kropi 16 gld. -- Zgodnja Danica 8. 5. 1891 (44/19)

Dobrotni darovi. Z Dobrave pri Kropi 13 gld. -- Zgodnja Danica 7. 7. 1893 (46/27); Zgodnja Danica 18. 5. 1894 (47/20)

(Za slovensko šolo v Velikovcu) so v tem času darovali: vč. g. Valentin Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi, 10 k. -- Domovina 15. 4. 1895 (5/11)

(Namesto venca na grob svoji umrli sestri) podaril je preč. g. Valentin Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi, za »katoliški sklad« 10 kron. (Za slov. šolo v Velikovcu.) C. gosp. Valentin Aljančič, župnik na Dobravi je daroval za velikovsko šolo 10 kron na mestu venca na grob svoje sestre. -- Slovenec 2. 3. 1895 (23/51); Slovenec 3. 4. 1895 (23/76)

Č. rodbina Pogačnikova na Dobravi pri Kropi namesto venca na grob ljubih otrok 10 kron. -- Slovenec 3. 4. 1895 (23/76)

Za slovensko šolo v Velikovcu … Valentin Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi 10 k -- Slovenski narod 8. 4. 1895 (28/80); Kmetijske in rokodelske novice 5. 4. 1895 (53/14)

3 K za konvikt v spomin svojega nekdanjega ravnatelja A. Praprotnika, ker ni mogel biti pri njega pogrebu, je daroval g. Fortunat Lužar, učitelj na Dobravi pri Kropi. Slava! -- Učiteljski tovariš 1. 8. 1895 (35/15)

Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je od 21. marca do 18. julija t. l. prejela doneske: V. Alijančič, župnik na Dobravi pri Kropi, 150 gl. za velikovsko šolo. -- Edinost 21. 7. 1896 (21/87b); Slovenec 4. 5. 1896 (24/102)
Č. g. V. Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi, 150 gld. za velikovško šolo na ime sorodnice Marije Aljančič. -- Slovenski narod 2. 5. 1896 (29/101); Kmetijske in rokodelske novice 16. 10. 1896 (54/42)

(Zahvala.) Za pogorelce na Bohinjski Beli so darovali p. n. gg.: Dobrava pri Kropi 15 gld. -- Slovenec 10. 11. 1896 (25/259)

Letno poročilo bratovščine za vedno češčenje presv. Rešnjega Telesa in za opravo ubožnih cerkva. (Dalje.) Očitne razstave izdelovanih paramentov tudi letos ni bilo, ker vsled lanskega potresa še nismo mogli dobiti za razstavo prikladnih prostorov. Razdelili so se pa paramenti z ozirom na došle prošnje tako, da je dobila: 49.) Dobrava pri Kropi: 1 velum. -- Zgodnja Danica 18. 9. 1896 (49/38)

Zahvala velečastitemu gospodu Valentinu Aljančiču, župniku na Dobravi pri Kropi, ki je podaril tukajšnji šolski knjižnici 6 letnikov „Vrtca“, 4 letnike „Angeljčka“ 3 zvezke »Knjižnice“ „Družbe sv. Cirila in Metoda“ in več knjig „Družbe sv. Mohorja“, kupil 26 katekizmov ubožnim učencem in priskrbel ob svojih stroških uro, harmonij za šolske namene ter s tem zelo olajšal vsakemu učitelju poučevanje v petju in se pokazal istinitega prijatelja mladini in šoli. Velikodušnemu darovalcu: Bog povrni! — Šolsko vodstvo na Dobravi pri Kropi dne 27. januvarja 1898. — Začasna šolska voditeljica Marija Hacin. -- Slovenski list 29. 1. 1898 (3/8); Slovenski narod 29. 1. 1898 (31/23); Slovenec 1. 2. 1898 (26/25); Učiteljski tovariš 1. 3. 1898 (38/7)

Verzeichnis der beim k. t. Landespräsidium für Krain für die Abbrändler von Untersteinberg eingelangten Spenden, Dobrova bei Kropp 3 fl. -- Laibacher Zeitung 13. 4. 1899

Druge cerkvene reči[uredi]

[Cerkev v Kamni Gorici.] 1896 je popravil župnik Verbajs stopnice kamnogoriške cerkve; odstranil je slabe in jih nadomestil z novimi ter dodal še 25 novih, da so se strmine zravnale, tako da je sedaj mesto 87 stopnic 112. Vse delo je stalo 452 gld. 53 kr. Stopnice sta izdelala in vkladala kamnoseka Val. Bohinc iz Zgornje Lipnice in Šimen Pegam z Dobrave.

Že župnik Bernik je želel prezidati in popraviti župnišče, a zadrževala ga je nekoliko bolehnost, še bolj pa druge neugodne razmere. Naslednik njegov, Anton Verbajs, se je lotil kmalu po nastopu službe težavnega dela [sušca 1891]. Mizarsko delo je prevzel Jernej Bertoncelj (Kožar) iz Zgornje Dobrave.

Župnik Uršič je pustil gospodarska poslopja v zelo slabem stanu. Župnik Bernik jih je zato dal podreti in l. 1868 sezidal novo poslopje z zelo praktičnimi prostori. Stalo je to, odračunivši vožnjo, tlako in skoro polovico lesa, kterega so darovali domačini in Dobravci, okoli 1500 gld.

Kamnogoriški župnik je imel posest tudi na Dobravi, npr. Drvošec na »Vrečah«, parc. štev. 419, davčne občine Dobrava, s površino 1068 kvadratnih sežnjev, odmerjen farovžu leta 1789 pri glavni razdelitvi gozdov. -- Anton Verbajs: Zgodovina Kamnogoriške fare, 1898.

(Birmancev o Binkoštih v Ljubljani) oba praznika bilo je vseh skupaj 2055 […] Dobrava pri Kropi -- Slovenec 19. 6. 1886 (14/138)

(Birmovanje v ljubljanski škofiji.) Prevzvišeni gospod knezoškof bodo na svojem prvem letošnjem kanoničnem potovanju delili zakrament sv. birme v naslednjih duhovnijah: 31. maja dopoludne na Dobravi pri Kropi, popoludne pa v Ovsišah. -- Domoljub 19. 5. 1892 (5/10); Slovenec 25. 5. 1892 (20/119); Kmetijske in rokodelske novice 20. 5. 1892 (50/21)

Dobrava pri Kropi. (Birma.) V stalnem spominu ostane zadnji dan majnika vsem dobravskim farmanom; mladini, ki je bila v zakramentu sv. birme poterjena v veri, odraslim, ker so se živo spominjali dneva, ko so bili sami te milosti deležni, vsem pa, ker smo bili tako srečni, da smo imeli med sabo svojega višjega pastirja, premilostnega knezoškofa. Nekako prenovljeno je bilo lice naše župnije ta dan: hiše so bile ozaljšane in pota okinčena; a vse to je bil le slab odsvit iskrene ljubezni in globokega spoštovanja. ki je prešinjalo serca vseh Dobravcev.

O svetli dan. veselja vir.
Ko k nam prihaja naš Pastir.

Ta čut je navdajal vsakega, in prav primerno je bil napravljen napis s temi besedami v vasi Lipnica, kjer so se mil. knez in škof prišedši iz kamnogoriške župnije, napotili na dobravsko višino. Pokanje iz topičev se je razlegalo in se lepo vjemalo z ubranim zvonenjem ter slovesno izraževalo, kar je bilo napisano na slavoloku pred vasjo Srednja Dobrava, namreč:

»Radosti vneta vsa Dobrava
K pozdravu, knez, Vam kliče: Slava!«

Po priserčnem sprejemu so se veršila običajna cerkvena opravila. V govoru so mil. knezoškof zlasti kazali na dušne pastirje kot na posebne naše dobrotnike. — Birmanih je bilo okoli 100 otrok, nad polovico iz domače fare. Pri navadnem izpraševanji, ki je terpelo nad 4 ure, pokazali so birmanci, kako dobro so poučeni v kerščanskem nauku; na posamezna vprašanja so odgovarjali točno in natančno, molitve so pa skupno prav spodbudno molili. Kakor so skerbno pripravili naš č. g. župnik otroke za vredni sprejem sv. Duha, tako skerbno so se tudi potrudili za kolikor možno olepšanje naše župnijske cerkve; o ne še celo triletnem bivanji njihovem na Dobravi je bila cerkev zunaj in znotraj prenovljena in je dobila kot posebno lepoto nov, jako ličen zvonik. — Slavnost so povišali s svojo navzočnostjo čč. gg. sosednji duhovni, ki so se v obilnem številu zbrali na Dobravi, zlasti pa nas je veselilo, da smo videli tudi preč. g. prelata in zlatomašnika A. Aljančiča ki so prišli iz Celovca. Popoldne so obiskali mil. g. knezoškof tudi podružnično cerkev sv. Antona v Otočah, odkoder so se odpeljali v Besnico. — Kakor nam je še v živem spominu birma pred štirinajstimi leti, tako se bomo hvaležno spominjali srečnega in veselega dne, zadnjega majnika letošnjega leta. -- Zgodnja Danica 17. 6. 1892 (45/25)

Nad 60000 romarjev prihitelo do sedaj na Brezje. Ob nedeljah in praznikih je bila redna služba božja ob 6. in pol 11. Iz mnogo župnij so prišli župljani s svojim .. duhovnikom v procesijah, in sicer iz St. Martina pri Kranju, Breznice, Dobrave, Krope, Strug, Hinj in iz Gorič pri Kranju. -- Domoljub 7. 1. 1897

Tudi srebro ne zboljša zvonovega glasu. Važno je edino to, da sta baker in cin prve vrste. Zato ni treba verovati ljudstvu, ki pravi: Naš zvon je iz samih starih „cvancgarc". Tako govore o malem zvonu na Dobravi pri Kropi. Dokazano je, da se v starih dobrih zvonovih nič srebra ne nahaja. cecilijanski romar. -- Cerkveni glasbenik 1897 (20/9)

Birma v ljubljanski škofiji bode 16. avgusta na Dobravi pri Kropi. -- Slovenski list 18. 6. 1898 (3/37); Domoljub 7. 7. 1898 (11/13); Slovenec 16. 6. 1898 (26/134); Zgodnja Danica 24. 6. 1898 (51/25); Ljubljanski škofijski list 1898 (št. 5)

(Misijon na Brezjah.) Ob najlepšem vremenu se je vršil od 9. do 16. t. m. sv. misijon skupno za tri župnije: Mošnje, Dobrava pri Kropi in Leše pri »Mariji Pomagaj«. Marsikdo je zmajeval z glavo, da se sv. misijon ne bo sponesel, ker so nekatere župnije preveč oddaljene — toda Bogu in Materi Božji bodi hvala: mnogo čez 4000 je bilo med tem časom obhajancev. Ogromno nepričakovano število! -- Slovenec 20. 10. 1899 (27/241)

Lavtižarjev opis fare Dobrava[uredi]

Dobrava pri Kropi. Farna cerkev sv. Križa na Dobravi stoji sredi lepo obdelanega polja, od koder je razgled po vsem Gorenjskem. Proti zapadu imaš pred seboj Triglavsko pogorje, na severu gledaš dolgo vrsto Karavank, ob jugu pa zreš Selške hribe s prijazno cerkvico sv. Primoža na Jamniku. Z enega samega kraja vidiš 26 cerkva; ta kraj (Vreče) slovi zarad tega. V župnijo spadajo vasi: Zgornja, Srednja in Spodnja Dobráva, Mišáče, Lipnica, Prezrénje, Podnart, Otóče in Záloše.

Ko je bila vstanovljena župnija l. 1788, vzeli so prve vasi iz Mošenjske, zadnji dve (Otoče in Zaloše) iz Podbreške fare. Pripovedujejo, da so v začetku mislili župnijo vstanoviti v Otočah, slednjič vendar odjenjajo Otočani in Zalošani s pogojem, da bodo skrbeli samo za svojo podružnico v Otočah, kjer imajo tudi lastno pokopališče.

Dobravska cerkev nima sicer nobene znamenitosti, vendar je snažna in s potrebnim oskrbljena, 19'5 metrov dolga, 8'5 metrov široka. V stranskem altarju je sv. Rok, kamor se shaja o njegovem godu 16. avgusta veliko ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. — V Otočah časte sv. Antona puščavnika, kjer je 17. januarija in v nedeljo potem duhovno opravilo. Ljudje prinesejo dar v denarju ali kračah, da bi imeli srečo pri živini.

Kot posebnost moramo še omeniti, da zvoni v Otočah od spomladi do jeseni vsako saboto ob dveh popoludne z velikim zvonom v zahvalo, da so rešeni požrešnega črva, ki je več let pustošil polje in travnike.

Krstna knjiga se začenja 16. novembra, poročna 26. novembra, mrliška 5. decembra. Vse iz l. 1788.

Župniki. Duhovnih pastirjev je imela Dobrava do sedaj ednajst in sicer:

Karol Benegalia (1788–1792). Tega nahajamo kot župnika v Bohinjski Srednji Vasi l. 1773.
Fortunat Risser (1792–1796).
Matevž Jegrischeg (1796–1800), bivši stolni kapelan v Ljubljani. Dobil župnijo Bohinjsko Bistrico, kjer je umrl 18. maja 1812.
Franc Jeras (1800–1803).
Andrej Stegner (1803–1806). Odšel v Železnike.
Juri Brevitz (1807–1823).
Matija Ressmann (1823–1835). Umrl v Podbrezjah 18. aprila 1843.
Miha Rosman (1835–1858). Živel v pokoju na Blejski Dobravi, kjer je zapustil ta svet 4. decembra 1868, star 73 let.
Jakob Polizhar (1858–1879). Po 85 letnem zemeljskem potovanju je zaspal v Gospodu 15. novembra 1892 kot župnik in zlatomašnik v Podbrezjah. Poličar je bil pobožen mož. Molil je ob nedeljah, ko je imel dosti druzega dela, še posebej sam za-se križev pot hodeč od postaje do postaje. S premoženjem je varčeval pri novčičih, za dobre namene pa štel stotake. Do poznih let je bil jako gibčen, hodil rad peš in vedno se mu je mudilo.
Jakob Aljaž (1880–1889), sedaj župnik na Dovjih.
Valentin Alijančič (1889–1896). Dal je napraviti novo streho na farni zvonik l. 1891, na Otoški l. 1893. Od 3. novembra 1896 župnik na Jesenicah. 6. aprila 1897 seje vrnil zopet na priljubljeno Dobravo.

Zvonovi so z dur-trizvokom es-g-hes in s premerom 119 : 94 : 79 cm. Veliki zvon tehta 1600 ℔.^[27] Vlil Peter Hilzer v Dunajskem Novem Mestu. Napis v sredi: SVB PAROCHO R. D. IACOBO ALJAŽ A. DOMINI 1880. (Ko je bil župnik č. g. Jakob Aljaž v letu Gospodovem 1880.) Zvon je ljudstvu zelo všeč. Podobe: Križ, Marija obdana s sijajem, sv. Helena s križem.

Srednji ima teže 803 ℔ in je prišel l. 1856 iz livarne Antona Samassa v Ljubljani. Križ s posebno lepim izrazom Kristusove glave, sv. Rok in sv. Sebastijan, sv. Florijan.

Mali. To je tisti zvon, o katerem pravijo, da je vlit iz starih »cvancgarc«. Zvonar Anton Samassa v Ljubljani l. 1847. Teža 478 Ft. Križ, nadangelj Mihael z luciferjem v podnožju, sv. Jurij na konju. -- Josip Lavtižar: Zgodovina župnij v Radovljiški dekaniji, 1897

Šola[uredi]

Cesarica Marija Terezija je ob koncu 18. stoletja uzakonila obvezno osnovno šolanje v takratni Avstriji. Prvo osnovno šolo je dobila Kropa, za njo Kamna Gorica, ob koncu 19. stoletja pa še Dobrava in Ovsiše. Te štiri ljudske šole so obstajale v nespremenjeni obliki do leta 1957. -- Stane Mihelič: Osnovno šolstvo v Lipniški dolini. Radovljiški zbornik 2000

Odlok o ustanovitvi dobravske šole je iz leta 1878, odprli pa so jo naslednje leto, 1879. Vaščani so jo sezidali na svoje stroške, vlada je prispevala 2400 goldinarjev. Do 1896 so jo obiskovali učenci z vseh treh Dobrav, Lipnice, Prezrenj, Otoč, Mišač, Zaloš in Podnarta. 1896 so učenci iz Ovsiš, Podnarta in Prezrenj začeli hoditi v novo šolo na Ovsišah, na Dobravsko pa otroci iz Brezovice. Šolska stavba na Dobravi je imela eno učilnico in učiteljevo stanovanje. 1879 in 1880 je bil prvi učitelj Anton Junc, ki je opravil tudi učiteljski izpit in odšel. Po pol leta brez šole ga je nasledil Franc Česnik (1881, 1882). 1882 je bilo v času učitelja Ignaca Rozmana (1882–1886) na Dobravi veliko slavje ob 600-letnici Kranjske pod Habsburgom. -- Verena Štekar-Vidic: Iz zgodovine osnovne šole v Kamni Gorici, na Dobravi, na Ovsišah, 1990; po Šolski kroniki 1879–1925, Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Kranj.

Kakošen sad so nekdanje nemške ljudske šole na Kranjskem obrodile. Ali res toliko Kranjcev med Nemce zahaja, da bi se bilo zato treba vsem v ljudskih šolah nemščine učiti? – Da se prepričamo, da ne zahaja toliko našega ljudstva med Nemce, kakor morda nekteri nevedneži mislijo, sem si izvolil v pregled visoko gorensko stran, ktera je nemški meji najbližja in kjer je toraj občenje med Slovenci in Nemci najbolj pogosto. Koliko jih toraj iz te okrajine živi med Nemci ali mednja zahaja? Iz Radolice 3, iz Mošenj 17, iz Dobrave 1, iz Krope 1, iz Ovsiš 5, iz Kamnegorice -, Begun 30 [...] -- Kmetijske in rokodelske novice 8. 8. 1866

Iz Ovsiš pri Kropi na Gorenjskem, 6. maja. [Izv. dop.] Dandenašnji nij nobeno drago vprašanje tako dolgi časi stalno na dnevnem reda nego je šolsko; vse hiti na prej in kliče napredek, omika itd., vsak gleda na to, kako bi iz splošnega zaklada naj večji dobiček vlekel, sam pa bi za splošni blagor naj pičleji donesek žrtvoval; učitelj nij zadovoljen s povišano plačo in vedno pripovedujo, kako slabo je plačan, kmet, posestnik, stoka, kam borno prišli, uradnikom se je plača povišala i zopet učitelj zabteva še višjo plačo nego jo »gospod« »dobivajo«, zemlja pa nam leto za letom slabejše rodi, mi smo uže na beraškej palici In terja se vedno več od nas, mi ne vemo kje vzeti, mi ne moremo plačevati. V naj večjej zadregi pa je deželni zbor, on hoče za povzdigo, omiko, izobraženje za blagost naroda skrbeti, da ta v splošnem napredku ne bo zaostajal za drugimi narodi, nasproti pa zopet za zidanje potrebnih novih šol, za povišanje učiteljskih plač in za pomnoženje učiteljev na posameznih šolah ne more preobložene davkoplačevalce tako silno potrebnih svot dovoliti. Pri splošnej plači stroškov za šolo se je ljudstvo tudi bolj začelo za šolo brigati. Mi mislimo, da bi se pri slabem denarnem stanji takoj le za take šole skrbelo, katere so nujno potrebne, ne pa, da bi se tako ravnalo, kakor pri nas namreč nasprotno. V našej soseski ali županiji imamo dve župniji, namreč Ovsiše in Dobrava in — nobene šole! Naj bližja šola je v Kropi, poldrugo uro hoda daleč, i tudi ta šola je bila do zadnjega časa slaba, kajti učitelj je bil ob enem c. kr. poštar, kateri slučaj je v naših krajih pogostoma v škodo šolskemu poduku v navadi. Kroparji so to kmalu izprevideli (drugo pa še ne), da je šola pošti na kvar in terjali so od učitelja naj pusti šolo ali pošto. Mož si je drugod službo preskrbel in sedaj čez dolgo časa je v Kropi zopet učitelj, to da tržni otroci ne marajo tujih otrok, delajo jim zapreke, tedaj ti le redko dohajajo, mi smo tedaj popolnem brez šole. Bivši okrajni predstojniki so uže sem ter tja napotili zaradi ustanovitve nove šole kako obravnavo, toda brez uspeha i še le zadnji čas je kraj. šolski svet v Radovljici odločil naj se za našo občino napravi i sicer le ena šola. Vsled pritožbe in po zaslišanji občinskega odbora je pa dež. šolski svet v Ljubljani odločil, naj se napravi ena šola na Ovsišah i druga na Dobravi in naj se potrebno za to preskrbi. To pozvedši mislili smo, da se bode za nova postopja takoj skrbelo in v ta namen napotilo tako, da dobimo šole, učitelja in da bode mogoče tudi učitelj na Ovsišah ob enem tudi c. kr, poštar za bližnji Podnart, kjer do sedaj na železnični postaji še pošte nič nij. Od priprav za šole do sedaj nijsmo slišali nič in to brž ko ne ker se je plemeniti naelnik okr. šol. sveta i c. kr. glavar proti dostojnemu možu izrazil: »Ker vam za to šolo nij dosti mar, bom pa torej še jaz nekoliko zadrževal, jaz vam dober stojim za to, da še tri leta šole imeli ne boste!« Da bi plemeniti gosp. Wurzbach v resnici tega izvršiti ne nameraval, gotovo bi se proti županu tako ne izrazil; tega gospoda smo do sedaj smatrali kot personificiranega zastopnika aristokracije in za strastnega sovražnika vsacemu, kar po slovenskom narodu diši, za prihodnji čas ga bomo častili za mračnjaka in sovražnika šolskega napredka. Iz omenjenih besedij g. W. bi se mogoče sodilo, da naše ljudstvo nečejo šole i se je brani. Uže štiri leta imamo pri nas privatnega učitelja, kateri po posameznih vaseh i hišah otroke podučuje, Ijudje previdijo potrebo poduka in si učitelja z žuljavimi rokami preskrbe, ker tega taisti ne store, kateri imajo za to dolžnost! To smo napisali v ta namen, da bi se v enacih razmerah tudi drugod premišljevalo. -- Slovenski narod 12. 5. 1875

Iz Kamnegorice (Na Gorenjskem). 18 . jun. [Izv. dop.] Pisarilo se je pri uradih in komisijoniralo zarad šole na Dobravi pri Kamnigorici uže mnogo, a žali bože brez uspeha. Otroci ne hodijo potem takem nikamor v šolo. Le nekoliko ljudij previdi dobroto in koristne nasledke šol in teh je baš malo, da pošiljajo vsaj pozimi svoje otroke v Kamnogoriško šolo, katera je komaj dober četrt ure od Dobrave odstranjena. Na spomlad, ko živinska paša pride, še ti izostanejo. Ako po zimi v Kamnogorico v šolo hodijo, zakaj bi ne spomladi in po letu ne hodili; misel naravna je, da lažje, nego po zimi. — Po mojem mnenji bilo bi svetovati, namesto šolo na Dobravi delati, katera bi stala dosti stroškov in učitelja, katerih dandenes toliko manjka, da bi se Dobrava in Mišače v Kamnogoriško šolo utelesile, Brezovica, Črešnica in Polšica v Kropo, Ovšise in Podnart v Podbrezje, Otoče in Žaloše v Ljubno in nikjer ne bodo imeli otroci čez pol ure hoda. Torej iz celih osem vasij večjih in manjših mladina šole ne obiskuje. Nij se čuditi torej, če pri pomankanji šol se surovost, mesto da bi se izmanjševala, vedno le množi. -- Slovenski narod 24. 6. 1875

Iz seje deželnega odbora 24. junija t. l. Za zidanje šole na Dobravi pri Radovljici je deželni odbor sklenil, l. 1877. pogojno dati 600 gld. podpore iz normalno - šolskega zaklada. -- Slovenski narod 29. 6. 1876 (9/147), 3; Učiteljski tovariš 15. 7. 1876

Iz Kamnegorice 5. junija. [Izv. dopis.] Uže dolgo vam gospod urednik nij nihče poročal novic naše okolice. [...] Ne morem pa si kaj, ako svetu povem, kako samovoljno in trmasto, da ne rabim ostreje besede, ravnajo še v nekaterih krajih udje krajnega šolskega sveta — posebno pa taki, ki zahvalo izrekajo v »Laibacher Schulzeitungi« , za vzor bi postavil lehko Dobravčane. Ako bo kaka ostra beseda v mojih vrsticah, bode naj pušica in zadene naj na pravem kraji, da se popravi krivica onemu, ki bi govoriti moral, a molči, ko janec, ki ga pelje v klavnico.

G. učitelj na Dobravi pri Kamni gorici je mož, ki bi ga po vsej pravici lehko imenovali vaščani značajnega moža in uzornega učitelja, ali revež nij muzikaličen in to je po njihovej sodbi zadosti, da je slab »šomošter«, kajti tem ljudem je njihov prid ljubši, ko korist, katero deli dober učitelj nedolžnej deci. Niti laži, niti obrekovanja se ne sramujejo, in ker jim se še nij posrečilo, da bi c. kr. okrajni šolski svet prestavil gospoda učitelja, začeli so mu nagajati na vse mogoče načine, kakor razposajeno dete, ki svaritelju odgovori; zdaj pa nalašč. Pa olikani Dobravci tudi učitelja ne potrebujejo, saj so sami bili vzgojeni brez njega, torej njihovi otroci tudi ne potrebujejo voditelja in odgojitelja, ter potem bi bila nevarnost blizu, da bi Dobrava ne slovela daleč okoli, kako izvrstno mladino da ima — morebiti bi ne bilo vsake četrt leta kakega uboja, in potem bi se radoljiška žandarmerija zmanjšala lahko za polovico. V ta namen dobri Dobravčani svojih otrok nečejo pošiljati v šolo, g. učitelja zasmehujejo in obrekujejo v pričo svojih otrok; v ta namen so mu revežu, ker j e bolan in vedo, da se ž njimi pričkal ne bode, da jih tožit ne bode šel in ker jih itak zapusti kmalu, odvzeli šolski vrt in ga daii za dva goldinarja v najem in zdaj raste prav lepo na vsem vrtu krompir. To so oni možje, ki zahvalo za kako podporo izrekajo v »Laibacher Schulzeitungi!« Jaz bi se prav nič ne čudil, ko bi krajni šolski svet g. učitelju zdaj, ko dobi začasni pokoj, ne pokazal vrat in rekel: Šolo dali smo tej ali tej družini v najem, poiščite si torej druzega prebivališča. -- Slovenski narod 6. 6. 1882

Iz radovljiškega okraja. Okrajno učiteljsko društvo. Dne 18. kimovca t. l. je imelo radovljiško društvo prvi svoj občni zbor v šolskem poslopji radovljiškem. Udeležilo se je zborovanja 19 gg. učiteljev in gdč. učiteljic [...] Pravi udje volijo na to odbor. Izvoljeni so gg. Marko Kovšca [Kropa], predsednik; Karol Bernard, podpredsednik; Ignacij Rozman, tajnik: Karol Simon, blagajni [...] Pri točki "Posamezni nasveti" oglasi se g. Franč. Gärtner, učitelj na Dobravi ter omenja, naj se vloži peticija do visokega deželnega zbora, da bi nam isti blagoizvolil pripomoči v to, da se učiteljske plače urede že vsaj leta 1891. [...] Večina gg. učiteljev in gdč. učiteljic se je udeležila skupnega obeda v dobro znani gostilni g. Mat. Klinarja. [...] Ignacij Rozman, Mošnje -- Učiteljski tovariš 15. 10. 1890

Hripa na Gorenjskem. Ker se v občini Ovsiše razširja vedno bolj hripa, zaprla se je na podlagi zdravniškega poročila ljudska šola v Dobravi pri Kropi za osem dni. -- Slovenski narod 21. 2. 1893

Influenza. Wie uns aus Oberkrain geschrieben wird, ist wegen Umsichgreifens der Influenza in der Gemeinde Ovsiše auf Grund des eingeholten amtsärztlichen Gutachtens die Sperrung der Volksschule in Dobrova bei Kropp auf die Dauer von 8 Tagen verfügt worden. -- Laibacher Zeitung 21. 2. 1893

Novo ljudsko šolo, in sicer jednorazrednico, dobi fara Ovsiše v radovljiškem okraju. Tej šoli bodo vtelesene k občini Ovsiše spadajoče vasi: Ovsiše, Črešnjica, Dobravica, Prezrenje, Podnart, Poljšica, Rovte in nekatere v Rovte pri Nemiljah spadajoče hiše. -- Slovenec 30. 12. 1893

Podpore za šolske zgradbe iz deželnega zaklada je dovolil deželni zbor kranjski sledečim šolskim občinam: Dobrava 200 gld. -- Učiteljski tovariš 16. 2. 1894

Im Bezirke Radmannsdorf. A. Ans die direkten Steuern Ovšiše, pro 1894: a) in den Steuergemeinden Dobrava bei Kropp und Zaloše, 8% für Gemeindebedürfnisse, 9% für Schulerfordernisse, 11% für den Schulhausbau in Ovšiše, zusammen 28%; b) in der Steuergemeinde Kerschdorf, 8% für Gemeindebedürfnisfe, 20% für den Schulhausbau in Ovšiše, zusammen 28%. Z. Z. 1850, 3344 de 1894.)

Neue Volksschulen. Aus dem bisherigen Schulsprengel Dobrava bei Radmannsdorf wurden zwei Schulsprengel, Dobrava und Ovsise, gebildet und dem letzteren Schulsprengel, für welchen eine neue einclassige Volksschule errichtet werden soll, die schulpflichtigen Kinder (gegenwärtig 107) der Ortschaften Ovšiše, Kerschdorf, Dobravica, Prezrenje, Polšica imb Rowte, sowie einiger Weiler der Ortsgemeinde Selzach zugewiesen. (Z. 6370, 11.798 de 1893.) -- Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani ... / Bericht über die Verhandlungen des krainischen Landtages zu Laibach 1894/95 (35/5)

Na Dobravi pri Kropi je potres poškodoval posebno župnišče in šole. Župnik in učitelj nista upala prenočiti v svojem stanovanji. Župna cerkev ima tri velike razpoke. -- Kmetijske in rokodelske novice 26. 4. 1895

Na Dobravi pri Kropi je potres močno poškodoval župnišče in šolo. Župna cerkev je dobila tri velike razpoke. Slišalo se je, kakor bi prihajal železnični vlak. -- Rodoljub 4. 5. 1895

Učitelji[uredi]

1879, 1880	Anton Junc (Na Kranjskem: Stalno postavljeni: [...] g. A. Junec v Dobravi. -- Popotnik 23. jun. 1880)
1881, 1882	Franc Česnik; v letih 1880–1889 je verouk poučeval in včasih nadomeščal učitelja župnik Jakob Aljaž
1882	Ignacij Rozman (začasni uč., gre potem v Mošnje, 1887 spet med naročniki MD na Dobravi)
1885/1886	[Ignacij Rozman, začasni učitelj (* 1860 Ljubno, prva služba 1882)]
1886/1887	Ignacij Rozman, učitelj
1887/1888	Konrad Mally, učitelj (*1858 Tržič, prva služba 1883, stalno nastavljen 1887)
1888/1889	Fran(c) Gärtner (* 1863, prva služba 1883, stalno nastavljen 1887); Gärtner Katarina, učiteljica ženskih ročnih del
1890	Frančišek Rojina (* 1867 Šiška, prva služba 1887, na Dobravi od 1890)
1892	Franc Rojina, učitelj
1893	Janko Pianecki, učitelj v Radovljici (rojen 1866 v Kozarišču pri Ložu, pozneje se je ukvarjal z izobraževanjem gluhonemih)
1893	Fortunat Lužar; njegova žena je poučevala ročna dela; 1894 je prvič omenjena šolska knjižnica, ki ji je knjige daroval župnik Aljančič, gl. Dobrave v 19. stoletju#Darovi
1895–1896	Fortunat Lužar (1898 je že v službi pri Sv. Juriju pri Izlakah, na Dobravi ni leta 1888/89 nikogar)
1896–1906	Marija (Minka) Hacin (* 1871, † 1910 na Dobravi, pokopana v Velesovem, prva služba 1896; 1896 je še imela status začasne učiteljice)

Lehrerstellen. Im Schulbezirke Radmannsdorf sind nachstehend angefühlte Lehrstellen mit Beginn des nächsten Schuljahres zu besehen: 1.) die Lehrerstelle an der einklassigen Volksschule in Dobrawa bei Kropp mit jährlichen 450 fl. Gehalt und Naturalquartier. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 26. Juli 1878 (Nr. 169), 1

Razpisi učiteljskih služeb. V šolskem okraji Radovljiškem. Nanovo ustanovljeni ljudski šoli v Dobravi pri Kropi, učit. služba, 1. p. 450 gld. in stanovanje. Kraj. šl. svetu do 4. novembra t. l. -- Slovenec 5. 11. 1878 (6/121) — V šolskem okraji Radoljskem. Učiteljske službe na Dobravi pri Kropi (450 gl.) -- Učiteljski tovariš 1. 8. 1878 (18/15); Učiteljski tovariš 15. 8. 1878 (18/16)

Razpisi učiteljskih služeb. V šolskem okraji Radovljiškem. Nanovo ustanovljeni ljudski šoli v Dobravi pri Kropi, učit. služba, 1. p. 450 gld. in stanovanje. Kraj. šl. svetu do 4. novembra t. l. -- Slovenec 5. 11. 1878

Lehrerstellen. Im Schulbezirke Radmannsdorf sind nachstehende, dermalen mit Aushilfslehrern besetzte Lehrerstellen durch geprüfte Lehrer provisorisch, beziehungsweise definitiv zu besetzen, als: 1.) die Lehrerstelle zu Dobrawa bei Kropp, Gehalt jährlich 400 fl. und Wohnung. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 8. 7. 1879 (154), 1

Razpisi učiteljskih služeb. Na Kranjskem. V šol. okraji Radovljiškem (dosihmal oskerbovali namestni učitelji): učit. službe na Dobravi pri Kropi [...] po 400 gl. in stanovanje [...] -- Učiteljski tovariš 1. 8. 1879 (19/15)

Premembe pri učiteljstvu. G. J. Junec, poprej na Dobravi pri Kropi, učitelj pri sv. Kocijanu pri Turjaku. -- Slovenec 18. 11. 1880 (8/128); Slovenski narod 16. 11. 1880 (13/263); Učiteljski tovariš 15. 11. 1880 (20/22)

Razpisi učiteljskih služeb. Na Kranjskem. V šolskem okraju Radovljiškem. [...] Na 1razredni ljudski šoli na Dobravi pri Kropi razpisuje se v stalno umeščenje učiteljska služba (dosihmal) začasno, l. p. 400 gold. in stanovanje. […] Prošnje do 14. aprila 1880 pri c. k. okraj. šl. svètu v Radovljici. -- Učiteljski tovariš 1. 4. 1880 (20/7)

Spremembe pri učiteljstvu. Na Kranjskem stalno postavljeni: gdč. A. Hofbauer (III. učit.) v Radoljici; g. Jekovec v Ljubnem in g. A. Junec v Dobravi. -- Popotnik – list za šolo in dom 25. 6. 1880

Premembe pri učiteljstvu. Na Kranjskem: g. Anton Junec iz Dobrave p. Kropi k sv. Kocijanu. -- Učiteljski tovariš 1. 10. 1880

Concursauschreibung. An der einklassigen Volksschule zu Dobrava bei Kropp ist die Lehrstelle, womit ein Jahresgehalt von 400 fl. nebst Naturalwhonung im Schulhause verbunden ist, zu besetzen. Bewerber um diese Lehrstelle wollen ihre gehörig instruierten Gesuche, und zwar jene, welche bereits angestellt sind, im Wege ihres vorgesetzten Bezirkschulrathes, bis 24. Oktober 1880 hieramts überreichen. K. k. Bezirkschulrath Radmannsdorf, am 3. Oktober 1880. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 9. 10. 1880

V šolskem okraji Radovljiškem. Na Dobravi pri Kropi, na 1razrednici, učit. služba, l. p. 400 gl. in stanovanje. Prošnje do 24. oktobra t. l. -- Učiteljski tovariš 15. 10. 1880 (20/20)

Premembe pri učiteljstvu. Na Kranjskem: g. J. Junec, poprej na Dobravi pri Kropi, učitelj pri sv. Kocijanu pri Turjaku. -- Učiteljski tovariš 15. 11. 1880; Slovenec 18. 11. 1880

Premembe pri učiteljstvu. Na Kranjskem: G. France Česnik, učitelj na Dobravi, v Radovlj. šl. okraji. -- Učiteljski tovariš 15. 5. 1881

Razpisi učiteljskih služeb. Na Kranjskem. V Radovljiškem šolskem okraju. V enorazrednici na Dobravi pri Kropi s 400 gold. letne plače in s stanovanjem. Prošnje do 15. avgusta t. l. na c. k. okrajni šolski svet v Radovljici. -- Učiteljski tovariš 15. 7. 1882 (22/14)

Na 2razrednici v Dobravi pri Kropi 400 gld. in stanovanje začasno, ali tudi provizorno do 15. avgusta. -- Slovenec 15. 7. 1882 (10/78); Slovenski narod 14. 7. 1882 (15/159)

Premembe pri učiteljstvu. v Lozice pride začasno Fr. Česnik. -- Učiteljski tovariš 15. 3. 1884

Enorazredna Ljudska šola Dobrava (plača 400 gld.): Rozman Ignacij, zač. učitelj. Rojen v Ljubnem l. 1860, služba od l. 1882. -- Jakob Predikaka: Imenik šolskih oblastev, ljudskih šol, učiteljev in učiteljic, Ljubljana, 1885

Dobrava (Kropa) enorazrednica 117 uč. Rozman Ign. uč. (IV.) r. v Ljubnem 60. l. -- Popotnikov koledar za slovenske učitelje, 1887 [za stanje v začetku šolskega leta 1886/87]

Premene pri učiteljstvu. Kranjska. G. Konrad Mali, zač. učitelj v Begunjah, gre na Dobravo in g. Ignacij Rozman, zač. učitelj na Dobravi pa v Mošnje (na Gorenjskem). -- Učiteljski tovariš 15. 11. 1986

(Razpisana) je služba učitelja na Dobravi pri Kropi. Šola je enorazredna in nese 430 goldinarjev in stanovanje. Prošnje do 25. marca 1887 c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Radovljici. -- Slovenec 4. 2. 1887 (15/27); Lehrstelle. [...] -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 9. 10. 1880

Razpis učiteljske službe. Na enorazredni ljudski šoli na Dobravi pri Kropi se razpisuje služba učitelja, ob enem šolskega voditelja z letno plačo 400 gld., z opravilnino 30 gld. in s prostim stanovanjem. Oddala se bode stalno, ali začasno. Prošnje naj se po uradnem potu oddajajo pri podpisanem uradu do 25. dne marca 1887. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici v 1. dan februvarja 1887. -- Učiteljski tovariš 15. 2. 1887 (27/4); Učiteljski tovariš 1. 3. 1887 (27/5)

Aus dem k. k. Landesschulrathe. [...] für die Lehrstelle an der Volksschule in Dobrova bei Kropp der bisherige provisorische Lehrer dortselbst, Conrad Mally, definitiv ernannt und bezüglich der hiedurch erledigten Lehrstelle in Breznic, dann jener in Lees die vorgeschriebene Amtshandlung veranlasst. -- Laibacher Zeitung 13. 6. 1887

(Razpisane učiteljske službe:) Na Dobravi pri Kropi je razpisana učiteljska služba; plače 400 gld., doklade 30 gld. in stanovanje. — Slovenec 16. 3. 1888 (16/63); Slovenski narod 14. 3. 1888 (21/61)

V šolskem okraji Radovljica se razpisujejo nasledne učiteljske službe v stalno, oziroma začasno umestitev: 3. Služba učitelja in voditelja na jednorazrednici na Dobravi pri Kropi s 400 gld. letne plače, 30 gld. opravilne doklade in s prostim naturalnim stanovanjem -- Učiteljski tovariš 15. 5. 1888 (28/10)

Gosp. Konrad Mali, začasni učitelj na Dobravi pri Kropi, je za trdno postavljen. -- Slovenec 17. 6. 1887 (15/135); Slovenski narod 16. 6. 1887 (20/134); Učiteljski tovariš 15. 6. 1887 (27/12)

Dobrava pri Kropi, enorazrednica, 120 uč., Mally Konrad, uč. (III.), r. v Tržiču 58 l. sl. pd 82 l. -- Popotnikov koledar za slovenske učitelje, 1888 [po stanju v začetku šolskega leta 1887/88]

Aus dem krainischen Landcsschulrathe. [...] und die Lehrstelle an der einclassigen Volksschule in Heiligeenkreuz bei Neumarktl dem Lehrer in Dobrava bei Kropp, Konrad Mally [...] definitiv verliehen. -- Laibacher Zeitung 20. 2. 1888.

G. Konrad Mali, učitelj na Dobravi pri Kropi, gre na jednorazredno ljudsko šolo v Križe pri Tržiči na Gorenjskem. -- Slovenski narod 5. 3. 1888

Razpisane učiteljske službe: Na Dobravi pri Kropi je razpisana učiteljska služba; plače 400 gld., doklade 30 gld. in stanovanje. -- Slovenski narod 14. 3. 1888; Slovenec 16. 3. 1888

V šolskem okraji Radovljica se razpisujejo nasledne učiteljske službe v stalno, oziroma začasno umestitev: 3. Služba učitelja in voditelja na jednorazrednici na Dobravi pri Kropi s 400 gld. letne plače, 30 gld. opravilne doklade in s prostim naturalnim stanovanjem -- Učiteljski tovariš 15. 5. 1888

Premene pri učiteljstvu. Za trdno so postavljeni g. g.: Ignacij Rozman, učitelj v Mošnjah, Fran Gärtner, učitelj na Dobravi pri Kropi (na Gorenjskem). -- Učiteljski tovariš 15. 5. 1888

(Iz deželnega šolskega sveta.) učiteljsko službo na jednorazrednici na Dobravi pri Kropi g. Fr. Gärtner. -- Slovenec 23. 5. 1888 (16/117)

G. Fran Gartner, učitelj v Zorici, imenovan je učiteljem na Dobravi pri Kropi. -- Slovenski narod 24. 5. 1888 (21/118)

G. Konrad Mali, učitelj na Dobravi pri Kropi, gre na jednorazredno ljudsko šolo v Križi pri Tržiči na Gorenjskem. -- Slovenski narod 5. 3. 1888 (21/53); Učiteljski tovariš 1. 3. 1888 (28/5)

Iz Ljubljane. Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta v 11. dan maja t. l. […] v Radovljiškem okraji odda se stalno […] učiteljska služba na enorazredni ljudski šoli na Dobravi pri Kropi učitelju v Sorici, g. Francu Gärtnerju. -- Učiteljski tovariš 1. 6. 1888 (28/11)

Izpod Triglava o novem letu 1888. (Izv. dop.) Pošiljam Vam nekoliko podatkov iz šolskega okraja radovljiškega, o katerih mislim, da bodo zanimali vsakega, kdor se briga kaj za šolski napredek v domovini naši. Naš šolski okraj je imel doslej 1 štirirazrednico (v Radovljici), 6 dvorazrednic (na Bohinjski Bistrici, v Gorjah, v Gradu pri Bledu, na Jesenicah, v Kranjski Gori in v Srednji Vasi), 14 enorazrednic (v Begunjah, na Boh. Beli, na Breznici, na Dobravi pri Kropi, na Dovjem, na Fužinah, v Kamni Gorici, na Koroški Beli, v Kropi, v Lescah, v Ljubnem, v Mošnjah, v Ratečah in v Zasipu), dalje 2 šoli za silo (na Koprivniku in v Lešah) ter 1 šolo podružnico (na Planini nad Jesenicami). -- Učiteljski tovariš 15. 1. 1888 (28/2)

Dobrava pri Kropi 1razr. 76 + 60 uč. Gärtner Fran, u. (III.) Ljubljana 63, sl. od 83 (87) l. Gärtner Katina u. ž. r. d. -- Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1889 [po stanju v začetku šolskega leta 1888/89]

Pri točki: »Posamezni nasveti« oglasi se g. Franč. Gärtner, učitelj na Dobravi ter omenja, naj se vloži peticija do visokega deželnega zbora, da bi nam isti blagoizvolil pripomoči v to, da se učiteljske plače urede že vsaj leta 1891. V to svrho prosimo visoko zbornico, da bi pri popravi zakona mesto točke, ki se glasi: »Ta zakon stopi v veljavo s 1. prosincem po razglašenji zakona« vstavila točka »ta zakon stopi v veljavo s 1. prosincem po Najvišji sankciji.« Ob jednem pa se obrnimo do visoke vlade, da bi zakon prej ko prej predložilo v Najvišje potrjenje. Omenja dalje, da bi bilo umestno, ko bi vsi okraji cele kronovine po svojih zastopih podpisali tako peticijo. -- Učiteljski tovariš 15. 10. 1890

G. Frančišek Gärtner, stalni učitelj na Dobravi pri Kropi, pride na jednorazrednico v Velesovem. -- Učiteljski tovariš 1. 1. 1891 (31/1)

Na jednorazrednici na Dobravi pri Kropi je stalno ali začasno podeliti mesto učitelja in vodje s plačo IV. plačilnega razreda. Prošnje za to službo, katerim je priložiti vse potrebne priloge, podajo naj se tekom jednega meseca od dneva, ko se bo ta razpis prijavil v uradnem časniku, pri tem c. kr. okrajnem šolskemu svetu. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici dne 21. svečana 1891. -- Učiteljski tovariš 1. 3. 1891 (31/5)

(Učiteljski službi) ste razpisani: Na jednorazrednici na Dobravi pri Kropi je razpisano mesto učitelja s plačo IV. plačilnega razreda. Prošnje c. kr. šolskemu svetu v Radovljici. -- Slovenec 4. 3. 1891 (19/51)

'Dobrava pri Kropi 879, 1razrednica, 87 + 68 : 67 (10) + 48 (16), [šolski vrt], Rojina Franc, u. (IV.) [roj. 18]67 Šiška pri Ljubljani, [služba od 18]87 (90). -- Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1892 [Po stanju v začetku šolskega leta 1891/92]]

(Učiteljske premembe.) Na jednorazredno ljudsko šolo na Dobravi pri Kropi pride gosp. Fr. Rojina, doslej učitelj v Kolovratu. -- Slovenec 11. 5. 1891 (19/105)

(C. kr. deželni šolski svet) je sporazumno s knezoškofijskim ordinarijatom v Ljubljani podelil profesorja Metelka ustanove po 42 gld. naslednjim učiteljem: Frančišku Rojini na Dobravi pri Kropi. -- Slovenec 9. 1. 1892 (20/6); Učiteljski tovariš 16. 1. 1892 (32/2); Kmetijske in rokodelske novice 8. 1. 1892 (50/2)

Aus dem k. k. Landesschulrathe. [...] der definitive Lehrer an der Volksschule in Dobrova bei Kropp, Herr Franz Rojina. -- Laibacher Zeitung 31. 12. 1892

Imenovani so bili: za mesto nadučitelja na dvorazrednici na Vačah stalni učitelj na ljudski šoli na Dobravi pri Kropi, g. Frančišek Rojina. -- Učiteljski tovariš 16. 1. 1893 (33/2)

Mesto učitelja in šolskega voditelja na jednorazrednici na Dobravi pri Kropi se službenimi prejemki IV. plačilne vrste in s prostim naturalnim stanovanjem je stalno ali začasno popolniti. Prošnje za to mesto je vlagati do 31. mal. srpana po predpisanem potu pri tukajšnjem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici dne 30. rožnika 1893. -- Učiteljski tovariš 16. 7. 1893 (33/14)

Imenuje se g. Fortunat Lužar, stalni učitelj v Št. Lambertu, učiteljem-voditeljem na jednorazrednici na Dobravi pri Kropi. -- Popotnik 1893 (14/20); Slovenski narod 9. 10. 1893 (26/231); Slovenec 9. 10. 1893 (21/231); Učiteljski tovariš 16. 10. 1893 (33/20)

Zahvala. Slavno društvo „Narodna šola" za poslano šolsko blago zahvaljujejo šolska vodstva: jednorazrednice na Dobravi pri Kropi. -- Učiteljski tovariš 1. 12. 1893 (33/23)

Dobrava pri Kropi. 879. 1-razr. Šol. vrt. Otr. 103, uč. 91. — Lužar Fortunat, u. 4., v., r. 70. Vel. Lašče, sl. 90-93. -- Ljudske šole. Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem ter obmejnih krajih kranjskih (1895), 128

Razpisane službe. Na jednorazrednici v Dobravi pri Kropi mesto učitelja in voditelja z dohodki IV. plač. razreda, funkcijsko priklado in prostim stanovanjem. Prošnje do 7. avgusta okrajnemu šol. svetu v Radovljici. -- Slovenski narod 24. 7. 1896 (29/168)

Na jednorazredni ljudski šoli v Dobravi pri Kropi podelila se bode stalno, slučajno začasno služba učitelja in šolskega voditelja s plačo IV. plačilne vrste, opravilno doklado in prostim stanovanjem. Prošnje za to službo naj se predpisanim potom s prilogami vred do 7 vel. srpana 1896 tu uradno oddajo. C. kr. okrajni šolski svet Radovljica, dne 16. mal. srpana 1896. -- Učiteljski tovariš 16. 8. 1896 (36/16–017)

Dobráva pri Kropi [1]879, 1 razr. 64+51 : 58 + 51 (52 14 : 17 11) [vrt], Hacin Marija u. (IV.), [rojena] [18]71 Velesovo, [18]96 [prva služba] -- Popotnikov koledar za slovenske učitelje, 1897 [za stanje 1896/97]

Marija Hacin, učiteljica na Dobravi pri Kropi. -- Učiteljski tovariš 10. 6. 1898 (38/17)

Preizkušnje učiteljske usposobljenosti so se vršile v Gorici od 13. do 25. t. m. Oglasilo se je 15 slovenskih učiteljic in jeden učitelj. Uspeh preizkušenj je nastopni. Usposobljene so z odliko tele gospodične: Hacin Marija, učiteljica na Dobravi pri Kropi. -- Slovenski narod 30. 11. 1899 (32/275); Učiteljski tovariš 10. 12. 1899 (39/35); Soča 28. 11. 1899 (št. 95)

Učenci na dobravski osnovni šoli[uredi]

Dobravska šola je bila 1879, ko je bila ustanovljena, enorazrednica, imela je vrt.

Leto	Šologodni dečki	Šologodne deklice	Šolarji (ponavljalci)	Šolarke (ponavljalke)
1886/87	117 učencev skupaj
1888/89	76	60
1891/92	87	86	67 (10)	48 (16)
1892/93
1896/97	64 (22)	51 (14)	58 (17)	51 (11)

Dijaki[uredi]

Prvi letnik filozofije so 1813/14 obiskovali Andrej Bohinc iz Zapog, Janez Kopač iz Šmarja na Dolenjskem ter Jakob Praprotnik s Spodnje Dobrave, a v drugem letniku je bil njihov tovariš tudi frančiškanski pater Felician Rant, ki je dobil spomladi 1815 dovoljenje za javno nadaljevanje študij, dasi je bil že mašnik; Bohinc in Praprotnik sta ostala v Ljubljani in v bogoslovju, Kopač se je posvetil študiju prava. [...] Med slušatelji pedagogike, kjer so prevladovali bogoslovci drugega letnika, so bili: 1815/16 Simon Pirc (Prešernov inštruktor) in Ferdinand Vonča, 1816/17 Jakob Praprotnik in Felicijan Rant, 1817/18 Podvinski, Kek in Smolnikar, 1818/19 izmed teologov Gašper Švab in Matija Čop, privatisti za študij tretjega letnika filozofije Blaž Crobath, Miha Kastelic in Janez Merhar ter absolvirani filozof Štefan Vidic.-- France Kidrič: Zgodovina slovenskega slovstva, 1929--1938

Pleša Janez z Dobrave pri Kropi. -- Imenik učencev II. razred Gimnazije Kranj -- Letnik c. kr. realne gimnazije 1872 in 1973
Pogačnik Andrej z Dobrave pri Kropi. 1. razred. -- Letnik c. kr realne gimnazije 1873

Dobravski dijaki na klasični gimnaziji v Ljubljani. Jelenc Johann aus Dobrava bei Podnart. II b razred -- Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums 1881, 75; III b razred -- Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums 1882, 61; IV b razred -- Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums 1883 in 1884 kot ponavljalec (R za Repetent). Istega leta je bil v II b Classe vpisan Stroj Alois aus Dobrava bei Kropp -- Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums 1884, 92.

Kordež France z Dobrave pri Kropi. 2. razred -- Učenci po zasluženji uvrsteni. Letno poročilo I. mestne peterorazredne deške ljudske šole 1881/82

Kordež Franc z Dobrave pri Kropi. -- II a razred. Letno poročilo II. mestne peterorazredne deške ljudske šole 1882/83, 45

Pretnar Franz aus Ober-Dobrava bei Steinbüchel. VII. b Klasse
Stroj Alois aus Lipnica bei Podnart, VII. b Klasse
-- Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums zu Laibach 1888

Pogačnik Anton aus Mitterdobrava in Oberkrain, Schüller. -- Letno poročilo o Deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Rudolfovem za šolsko in gospodarsko leto 1889/1890

Jelenec Alojzij z Dobrave pri Kropi. -- II. b razred
Hrovat Frančišek z Zgornje Dobrave. Koselj Jakop z Zgornje Dobrave. Koselj Jožef z Zgornje Dobrave. -- Obrtna pripravljalna šola 1. oddelek. Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole 1889/90

Šlibar Jernej, Mišače (III. b. razred). -- Izvestje c. kr. državne nižje gimnazije v Ljubljani, 1894

Jelenec Alojzij z Dobrave pri Kropi. -- 3. b razred. Obrtna pripravljalna šola 1. oddelek. Hrovat Frančišek z Zgornje Dobrave. Koselj Jakop z Zgornje Dobrave. Koselj Jožef z Zgornje Dobrave.
Kocijančič Janez iz Lipnice. 4. a razred; Šlibar Jarnej z Dobrave. 4. b razred. -- Poročilo o javnih in privatnih ljudskih šolah deželnega stolnega mesta 1889/90

Jelenec Alojzij z Dobrave pri Kropi. III. b razred
Hrovat, Frančišek z Zgornje Dobrave. Koselj Jakop z Zgornje Dobrave. Koselj Jožef z Zgornje Dobrave. Obrtna pripravljalna šola 1. oddelek
Kocijančič Janez iz Lipnice. IV. a razred. Šlibar Jarnej z Dobrave. IV. b razred. -- Poročilo o javnih in privatnih ljudskih šolah dež. stoln. mesta Ljubljane 1889/90

Kalan Jakob aus Dobrova bei Kropp (1c Classe) -- Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums 1890

Kalan Jakob aus Mišače bei Dobrava. (2a Classe), Šlibar Bartholom aus Mišače bei Dobrava (1b Classe), Bohinec Johann aus Mišače bei Dobrava (1a Classe), Šolar Franz aus Dobrava bei Kropp (4a Classe) -- Jahresbericht zu des k. Staats-Untergymnasiums zu Laibach 1890/91

Bohinec Janez iz Dobrave pri Kropi. IV. a razred. -- Letno poročilo II. mestne petrazredne deške ljudske šole Ljubljana 1990/91

Šlibar Bartholom, aus Mišače bei Dobrava. I. b. Classe (am Schlüsse des Schuljahres 1890/91)

V šolsko leto so vstopili na novo: Pogačnik Filip iz Dobrave pri Kropi na Gorenjskem. -- Letno poročilo o deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novemmestu za šolski in gospodarski leti 1890/1891 in 1891/1892

Kalan Jakob aus Mišače bei Dobrava. II. a. Classe -- Jahresbericht des k. k. Staats - Untergymnasiums zu Laibach 1891/92

Bohinec Johann aus Mišače bei Dobrava. I. a. Classe (am Schlüsse des Schuljahres 1891/92) -- Jahresbericht des k. k. Staats - Untergymnasiums zu Laibach 1891/92

Šolar Franz aus Dobrava bei Kropp. 3. a. Classe 1890/91

Šolar Franz aus Dobrava bei Kropp. 4. a. Classe 1891/92

Jelenc, Marija z Dobrave pri Kropi. II. b razred -- Letno poročilo Uršulinskih dekliških šol, Ljubljana 1891/1892

Hrovat Anton z Dobrave pri Radovljici. (Hrovat Frančišek) z Dobrave pri Kropi. (*Oklepaj pomeni, da je učenec med letom dobil spričevalo in se je rokodelskega pouka oprostil.) -- Imenik učencev, 1. oddelek. Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole 1891/92, 25

Hrovat Anton z Dobrave pri Radovljici. -- Obrtno pripravljalna šola Imenik učencev, 1. oddelek. Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole 1892/93, 21

Bohinc Ivan, Mišače pri Dobravi. R (1a razred), Kalan Jakob, Mišače pri Dobravi. 4a, Šlibar Jernej, Mišače, R 2b -- Izvestje c. kr. državne nižje gimnazije 1892/93

Iz prvega v drugo leto so prestopili: Pogačnik Filip iz Dobrave pri Kropi na Gorenjskem. -- Letno poročilo o deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli Novo mesto 1892/93

Kalan Jakob aus Dobrava bei Kropp, V. b Klasse
Šolar Franz aus Unter-Dobrava, R--, V. c Klasse -- Jahresbericht des k. k. Staats-Obergymnasiums zu Laibach 1893/94

Jelenec Marija z Dobrave pri Kropi. -- Petrazredna ljudska šola, 3. b razred. Dekliška šola pri uršulinkah - Ljubljana 1894/95

Šlibar Jernej, Mišače pri Dobravi (IV. b. razred). -- Izvestje c. kr. državne nižje gimnazije v Ljubljani, 1896

Jelenec Marija z Dobrave pri Kropi. -- Petrazredna ljudska šola. IV. b razred. Dekliška šola pri uršulinkah - Ljubljana. Letno poročilo Uršulinskih dekliških šol 1895/96

Gärtner Vladimir z Dobrave pri Kropi. 1. razred. -- Deška ljudska šola in obrtno nadaljevalna šola. Letno poročilo štirirazredne deške ljudske šole in obrtne nadaljevalne šole Kranj 1896/97

Kalan Jakob aus Dobrava bei Kropp, VIII. b Klasse
Šlibar Bartholomäus aus Dobrava bei Kropp, VI. b Klasse
Šolar Franz aus Unter-Dobrava bei Kropp, VIII. a Klasse
-- Jahresbericht des k. k. Staats-Obergymnasiums 1896/1897

Gartner Stanislav[a] iz Dobrave pri Kropi. -- Imenik učenk. I. razred. Letno poročilo štirirazredne dekliške ljudske šole 1896/1897

Jelenec Marija iz Dobrave pri Kropi. 5. b razred. -- Letno poročilo Uršulinskih dekliških šol 1896/97

Beguš Josef, Mišače (I. b. Classe). -- Jahresbericht des k. k. Staatsgymnasiums in Krainburg, 1897

Z Dobrave pri Kropi se nam poroča: V nedeljo 8. t. m. je gdč. učiteljica v šoli priredila jako lepo veselico s svojimi učenci. Igrali so otroško igrico »Jurče gre na tuje«, prednašali in peli tako izborno, da kaj jednacega nismo pričakovali od šolskih otrok na deželi. Navzoči po bili mej drugimi c. kr. okr. šol. nadzornik g. A. Žumer, povabljenci iz Kamne Gorice in Krope ter mnogi stariši, ki so gotovo hvaležni za mično zabavo. -- Domoljub 19. 8. 1897 (10/16); Slovenec 13. 8. 1897 (25/183)

Gärtner Vladimir z Dobrave pri Kropi. Benedičič Janez z Dobrave. II. razred
Špendov Anton z Dobrave. II. razred 2. oddelek. -- Letno poročilo štirirazredne deške ljudske šole in obrtne nadaljevalne šole Kranj 1897/1898

Gärtner Stanislaja iz Dobrave pri Kropi. II. razred. -- Letno poročilo štirirazredne dekliške ljudske šole Kranj 1897/98

Jelenec Marija z Dobrave pri Kropi. Slovenska meščanska šola 1. razred. -- Letno poročilo Uršulinskih dekliških šol 1897/98

Gärtner Vladimir z Dobrave pri Kropi. 3. razred 2. oddelek. -- Letno poročilo štirirazredne deške ljudske šole in obrtne nadaljevalne šole 1898/99

Jelenec Marija z Dobrave pri Kropi. 2. razred. -- Letno poročilo Uršulinskih dekliških šol 1898/99

Theologiae Studiosi In Seminario dioeccsano Clericorum Labaci: D. Jacobus Min. Kalan, C. e Mišače p. Dobrava, n. 6. Apr. 1877. -- Catalogus Cleri … (Letopis ljubljanske nadškofije), 1898

Nadaljevanje: 1900–1918

Društva[uredi]

Mohorjeva družba[uredi]

Poličar Jakob, župnik; Hrovat Anton, posestnik. -- Mohorjev koledar 1874

V Mohorjevem koledarju za leto 1875 ni naročnikov za Dekanijo Radovljica.

Naročniki Mohorjevih knjig na Dobravi. Poličar Jakob, župnik; Bohinc Janez, Bohinc France. -- Mohorjev koledar 1876

Poličar Jakob, župnik; Bohinec France, Bohinec Janez, Mihelič Miha. -- Mohorjev koledar 1877

Poličar Jakob, župnik; Bohinec France, Bohinec Janez, Grose Jakob. -- Mohorjev koledar 1878

Poličar Jakob, župnik; Bohinec Janez, Grozel Jakob, Pogačnik Šimen. -- Mohorjev koledar 1879

Poličar Jakob, župnik, Bohinec Janez, Pretnar Pet., Bohinec Andrej, Vidic Janez, Pogačnik Šimen. -- Mohorjev koledar 1880

Aljaž Jakob, župnik; Bohinec Janez, Bohinec Andrej, Špendal Franc, Smrekar Andrej, Pegam Anton, Dolžan Anton. Vidic Janez, Stritih Fr., posestniki; Junc Anton, učitelj; Benedičič Marjana, Pogačnik Marija, Debelak Marijana, Justin Nežica, Sajovic Marija, Rihterčič Mar., Čebavs Jera, Rozman Marija, dekleta; Bertoncelj Jernej, mizar; Sitar Peter, Rozman Jakob, kmečka sina; Stroj Alojzij, šolarček; Kocijančič Marija, Grošelj Marija, šolarici; Debelak Val. -- Mohorjev koledar 1881

Aljaž Jakob, župnik; Farna šola; Bohinc Andrej, Bohinc Janez, Pleša Janez, Smrekar Andrej, Verce Andrej, Šlibar Jan., Stritih France; posestniki, Valentinova hiša; Šoberl Marija, Justin Neža, dekleti; Bertoncelj Jernej, mizar; Rozman Jakob; Stroj Alojzij Pretnar Fr., šolarja; Debelak Val.; Božidar Turnska, gospodična; Debelak Marijana, Kocijančič Marija, dekleti; Sitar Peter. -- Mohorjev koledar 1882

Aljaž Jakob, župnik; Finžgar Miha, Sitar Peter, Bertoncelj Jernej, Rozman Jak.; fantje, Bohinec Andrej, Bohinec Janez, Stritih Fr, Smrekar Andrej; posestniki. Jurjevčeva hiša, Valentinova hiša, Debenčeva hiša; Turnska Božidar, gospodična; Stroj Alojz, šolar; Gabrovšek Matevž, žel. čuvaj. -- Mohorjev koledar 1883

Aljaž Jakob, župnik; Ljudska šola; Bohinec Janez, Smrekar Andrej, Šlibar Janez, Pleša Janez, Stritih Fr., Bohinec Andrej, posestniki; Valentinova hiša; Kožarjeva hiša; Zakrajšek Reza, vdova; Gabrovšek Matevž, žel. čuvaj; Rozman Jakob, hlapec; Stroj Alojz, dijak; Kocijančič Marijana, Sajovic Mica, Dolžan Marija; dekleta, Sitar Peter, Finžgar Miha, fanta. -- Mohorjev koledar 1884

Aljaž Jakob; župnik. Rozman Ignac; učitelj. Ljudska šola. Mežnarija. Gabrovšek Matevž, Pleša Janez, Sitar Peter, Kocijančič Marijana, Šlibar Janez, Bohinec Andrej, Zakrajšek Boža, Finžgar Miha, Rozman Jakob, Stroj Alojz, Dolžan Anton, Šlibar Ana, Bohinec Martin, Smrekar Andrej, Bohinec Janez, Valentinova hiša, Pezdič Rozalija, Pretnar Peter, Debelak Marijana, Beguš Primož, Čebavs Jernej, Jezeršek Janez, Stritih Franc. -- Mohorjev koledar 1885

Aljaž Jakob, župnik; Rozman Ignac, učitelj; Ljudska šola, Špendov Franc, Bohinec Andrej, Valentinova hiša, Mežnarija, Pleša Jan, Sitar Peter, Dolžan Anton, Bohinec Janez, Bohinec Martin, Šlibar Janez, Kocijančiči Janez, Pezdič Rozalija, Stroj Alojz, Gabrovšek Matevž, Polanec Lenka, Smrekar Andrej, Stritih Franc, Benedičič Marijana, Beguš Primož, Vidic Janez, Rozman Jakob. -- Mohorjev koledar 1886

Naročniki Mohorjevih knjig na Dobravi. Aljaž Jakob, župnik; Rozman Ignac, učitelj; Valentinova hiša, Špendov Franc, Ljudska šola, Pleša Jan., Bohinc Jan., Bohinc Andr., Beguš Primož, Benedičič Marijana, Stroj Lojze, Kocijančič Jan., Sitar Peter, Vidic Jan., Stritih Fr., Rozman Jak., Bohinc Mart., Hrovat Franc, Šolar Marija, Pretnar Florijan, Šlibar Janez. -- Mohorjev koledar 1887

V Mohorjevem koledarju za leto 1888 ni naročnikov za Dekanijo Radovljica.

Knjige družbe sv. Mohora dobi letos v radovljiški dekaniji, kakor je nekdo izračunil: Vsak 11. prebivalec na Dovjem, vsak 15. prebivalec v Gorjah, vsak 16. prebivalec na Koprivniku, vsak 18. prebivalec v Kranjski Gori, na Bohinjski Bistrici in v Zaspem, vsak 20. prebivalec na Dobravi, vsak 21. prebivalec v Kamnigorici, vsak 25. prebivalec v Ljubnjem, v Lescah, v Lešah, vsak 28. prebivalec v Srednjivasi, na Boh. Beli, v Kropi, v Begunjah, na Breznici in na Jesenicah, vsak 30. prebivalec v Gradu, v Radovljici, na Ovšišah, na Koroški Beli, vsak 40. prebivalec v Mošnjah, vsak 62. prebivalec v Ratečah. -- Slovenec 14. 12. 1888

Aljaž Jakob, župnik; Šolska bukvarnica, Bohinc And, Gabrovšek Ana, Kocijančič Janez, Bohinc Janez, Šlibar Jan, Benedičič Marijana, Sitar Peter, Bertoncelj Jernej, Stroj Alojzij, Vidic Janez, Rozman.Jak, Valentinova hiša, Stritih Franc, Pleša Marija, Špendov Franc. -- Mohorjev koledar 1889

Aljaž Jakob, župnik; Finžgar Miha, Šola, Bohinc Andrej, Stritih Franc, Rozman Jakob, Špendal Franc, Papler Mina, Kocijančič Janez, Bertoncelj Jernej, Benedičič Katarina, Valentinova hiša, Stroj Lojze, Bohinc Janez, Debelak Valentin; Pogačnik Josip, res. častnik; Štupar Srečko, železn. predstojnik, Pogačnik Marija, Celestino Fran, Javor Tereza, Šlibar Janez, Hrovat Ant., Šoberl Ana, Benedičič Marijana, Šolar Mar., Pogačnik Marija, Sitar Peter, Gabrovšek Matevž, Kalan Franc, Rihteršič Marij., Fajfarjeva hiša, Šlibar Mar., Bohinc Franc. -- Mohorjev koledar 1890

Aljančič Valentin, župni upravitelj, Pogačnik Jož., c. in k. častnik in pos.; Jeglič Makso, žel. uradnik, Pogačnik Marija, posestnica; Valentinova hiša, Šola na Dobravi, Štular Jož., Gabrovšek Marija, Bohinec Mat., Rozman Jak., Šolar Marija, Papler Mar., Debelak V., Finžgar Miha, Špendov Franc, Benkova hiša, Kalan Ana, Praprotnik Marija, Sitar Pet., Šoberl Ana, Beguš Fr., Debelak Rozalija, Bertoncel Jernej, Kocijančič Ivan, Benedičič Marijana, Dolžan Anton, Bertoncelj Matej, Šlibar Marija, Šlibar Janez, Hrovat Anton, Benedičič Katra, Čebavs Neža, Erman Marijana, Ropret Ivana, Stroj Jan., Pezdič Ant., Pogačnik Jan., Papler Barb., Pretnar Lenka in Barb., Bohinec Ter., Hrovat Jera, Stritih Fr., Bohinec Janez. -- Mohorjev koledar 1891

Aljančič Valentin, župnik; Pogačnik Franjica, učiteljica; Pogačnik Josip, c. k. poštar; Špendov Franc, župan; Bohinec Janez, šol. preds.; Valentinova hiša, Šola na Dobravi, Poljančeva hiša, Avsenik Jan., Beguš Primož, Benkova hiša, Benedičič Katka, Benedičič Marijana, Bertoncelj Jer., Bertoncelj Mat., Bohinec And., Bohinec Terezija, Bohinec Franc, Bohinec Anica, Bohinec Jak., Čebavs Nežika, Debelak Val., Debelak R., Debelak Fr., Debelak Marij., Dolžan Ant., Erman Marijana, Finžgar Al., Finžgar M, Fister Jan., Gabrovšek Marija, Grilc And., Hrovat J., Hrovat Marija, Kalan Anica, Kalan Fr.. Knifle C., Kocijančič Ivan, Koničarjeva hiša, Mihelič Miha, Papler Marija, Pegam Sim., Pegam Ant., Pesjak Marija, Pezdič A., Pogačnik Marija, Pogačnik Janez, Pogačnik Franca, Pogačnik Micka, Pogačnik Marija, Praprotnik Marija, Pretnar Ant., Pretnar Lenka in Barbika, Rozman J., Ropret Ivanka, Sitar Pet., Stritih Fr., Šoberl Anica, Šoberl Marijana, Štular Jož., Šolar Mar., Šlibar Jan., Stroj Janez, Štular Jan., Zupan Anica, Zupan Nežika, Vidic Jan. -- Mohorjev koledar 1892

Aljančič Valentin, župnik; Pogačnik Franjica, učiteljica; Pogačnik Josip, c. k. poštar; Špendov Franc, župan; Bohinec Janez, šols. preds.; Šola na Dobravi, Poljančeva hiša, Avsenek Jan., Beguš P., Benkova hiša, Benedičič Katar., Benedičič Marijana, Bertoncelj Jernej, Bertoncelj Matej, Bohinec Andr., Bohinec Fr., Debelak Valent., Debelak Rok, Debelak Marij., Dolžan Ant., Fajfar Jurij, Finžgar Al., Finžgar Miha, Gabrovšek Ana, Grilc A., Kalan Anica, Kalan Fr., Knific Cilka, Kocijančič Iv., Kosem Jak., Kovač Jan., Marinšek Minka, Papler Marija, Pegam Simon, Pesjak Micika, Pezdič Ant., Pogačnik Cilka, Pogačnik Janez, Pogačnik Micika, Pogačnik Mar.; Rojina Fr., učitelj; Ropret Ivana, Rozman Jak., Sitar P., Stricih Fr., Šoberl Anica , Šoberl Simon , Štular Jera, Šolar Mar., Šlibar Nežika, Šlibar Jern., Štular Barb., Stroj Jan., Zupan Anica, Zupan Nežika, Vidie J., Avsenik Marij., Bohinec J., Debelak Fr., Čebavs Než., Hrovat Jera, Hrovat Mic., Pegam Ant., Pesjak Mar., Pretnar Ant,, Šoberl Marij., Šoberl Jan. -- Mohorjev koledar 1893

Družba sv. Mohorja v ljubljanski škofiji leta 1893. 36. Dobrava pri Kropi 1893 – 6,9 % 1882 – 8 % -- Slovenec 9. 11. 1893 (21/257)

Naročniki Mohorjevih knjig na Dobravi. Aljančič Valentin, župnik; Pogačnik Franjica, učiteljica; Šolska knjižnica na Dobravi, Avsenik Jan, Kalan Anica, Stroj Jan, Gabrovšek M, Pogačnik Jan, Stroj Fr, Koselj Jož, Benkova hiša, Bertoncelj Mat, Šoberl Sim, Špendov Franc, Koničarjeva hiša, Bohinec And, Pogačnik Anton, Marinšek Minka, Pesjak Jan, Debelak Marijana, Finžgar Miha, Pezdič Ant, Debelak Val, Kalan Fr, Bertoncelj J, Pesjak Micika, Sitar Pet, Bohinec Jan, Benedičič M, Pogačnik Mar, Praprotnik Jak, Rozman Jak, Grobovšek Helena, Bohinec Jak, Stritih Fr, Kocijančič Jan, Mikel Ant, Bohinec Fr, Bohinec T, Pogačnik And, Fajfar Jurij. Hrovat Micika, Vidic Jan, Slibar Nežika, Beguš Prim, Pegam Anton, Dolžan Nežika, Šoberl Marijana, Knific Cilka, Šolar Mar, Pesjak M., Debelak Fr, Benedičič Kat, Pegam Sim, Hrovat J, Fajfarjeva hiša, Papler Micika. 57 -- Mohorjev koledar 1894

Aljančič Valentin, župnik; Šolska knjižnica, Pogačnik Ant., Šolar Fr., Kosem Jak., Pesjak Mic. (Mat.), Štular Barba, Bohinec Jak., Bohinec Mat., Spendov Fr., Pogačnik Marija (Ot.), Sitar Peter, Bertoncelj Mat., Hrovat Marija, Špendov Katra, Kocijančič Ivan, Ovsenik Jan., Koničarjeva hiša, Stroj Fr., Koselj Jos.; Lužar Fortunat., učitelj; Praprotnik Jak., Ješe Marij., Zupan Mic., Kalan Mar., Zupan Jan., Bohinec Jan., Bohinec Ter., Rozman Jak., Benedičič Jan., Debelak Fr., Šlibar Mar. (Ferv.), Šoberl Marijana, Pegam Micika, Šoberl And., Bohinec And., Šlibar Julika, Kalan A., Pretnar Ivana, Berce Micika, Gabrovšek M., Pfajfar M., Bostjančič Micika, Finžgar Miha, Fajfarjeva hiša, Bertoncelj J., Pretnar Len. in Barba, Benedičič Marijana, Stroj Janez, Šlibar Alojzija, Čebavs Neža, Pesjak Micika (Pš.), Pezdič Ant., Štular Jera, Šolar Marija, Marinšek Minka, Šoberl Sim., Pogačnik Janez (Or.), Benkova hiša, Beguš Prim., Bohinec Jože, Dolžan Nežika, Vidic Jan., Ovsenik A., Grobovšek Helena, Mikel Ant., Pretnar And., Pegam V.; Pogačnik Jože, c. k. poštar; Špendov Jože, Kosmač Vikt., Fister M., Debelak Marijana, Pogačnik Micika (He.), Bohinec Fr., Bohinec Mar. (Paš), Bohinec Mar. (Švelc), Kocijančič Franica, Grilc Micika, Stritih Fr., Bogačnik Jan. (Stul.), Knific Cilka, Hrovat Jera, Pogačnik Franc, Pesjak Jan., Pogačnik Fr. (Valent.), Mihelič Boz., Benedičič Neža, Botočnik Mina, Šolar Mar. (Zajec), Papler M., Rotar Jože, Finžgar Katra, Pogačnik Franica. 94 -- Mohorjev koledar 1895

Družba sv. Mohorja. Z Dobrave pri Kropi se nam poroča: Poverjeniki družbe sv. Mohorja so te dni končali svojo domoljubno delovanje in mnogo slovenskih tisočakov bo romalo v "nemški" Celovec, gotovo v ne malo jezo naših nasprotnikov. Vsaj jaz imam to upanje, če Slovencem širom po svetu naznanim v tem oziru veliko vnemo in gorečnost naših Dobravcev. Naša župnija ima po zadnjem štetju 753 duš, a udov šteje letos 117,^[28] dočim jih je imela l. 1889, ko jo pisec teh vrstic prevzel poverjeništvo, borih 17 udov – torej v šestih letih 100 (beri sto) več. -- Domoljub 7. 3. 1895

Naročniki Mohorjevih knjig na Dobravi. Aljančič Valentin, župnik; Šolska knjižnica, Šolar Fr., Marinšek Minka, Pogačnik Ant., Bohinec And., Pesjak Mic., Bertoncelj Mat., Pretnar Andr., Špendov Fr., Pogačnik Franc, Grošelj Franca, Sitar Peter, Praprotnik Jak.; Pogačnik Ivan, c. k. poštar; Hrovat Micika, Bertoncelj Jern., Debelak Marijana, Pezdič Ant., Bohinec Ter., Koselj Jože, Šlibar Jož., Stritih Fr., Šlibar M., Kocijančič Ivan, Knific Cilka, Berce Micika, Beguš Prim., Pegam Micika, Bohinec Jože, Dolžan Nežika, Koničarjeva hiša, Ovsenik Jan., Ješe Marij., Mohorič Micika, Čebavs Nežika, Benedičič Jak., Pretnar Lenka in Barba, Potočnik Mina, Šolar Marija, Miklavčič Jan., Bohinec Mar., Mikel Ant., Stroj Fr., Bohinec Mar., Resman Franc, Gabrovšek Mat., Vidic Jan. z družino, Finžgar Miha, Bohinec Jan., Pegam Ant.. Kalan Ana., Grilc Micika, Pfajfar J., Pogačnik Franca, Rozman Jak., Šoberl Marijana, Šoberl Sim., Šoberl Andr., Ovsenik Matevž, Kosem Jak., Pretnar Ivana, Kosmač Vikt., Benkova hiša, Bostjančič Micika, Debelak Franc, Štular Jan., Jelenec Jera, Knific Micika, Kalan Micika, Bohinec Mar., Pogačnik Mar., Špendov Jože, Pesjak Jan., Rotar Jože, Štular Jera, Kosmač Mat., Bohinec Mat., Bostjančič Mar., Debelak Rok, Perko Tom., Fister Fr., Slibar Micika, Bergant Jože, Stravs Val, Pogačnik Janez, Jurčkova hiša, Štular Barba, Lukežič Anton, Bohinec Marij.; Lužar Fortunat, učitelj; Stroj Janez, Fajfarjeva hiša, Kocijančič Franica, Spendov Janez, Grobovšek Hel., Šolar Marija, Pogačnik Fr., Pesjak Jera, Pogačnik Micika, Justin Micika, Fištrova hiša, Dermič Ivana, Hrovat Jera, Kupova hiša, Rozman Ana, Mohorič Maruša, Špendov Jožefa, Kavčič Mar., Zupan Jan., Papier Micika, Hrovat Lenka, Mihelič Rozalija, Kemperle Lenka, Vidic Andrej, Resman Marijana, Bukovnik Franc, Pogačnik Neža. 118 -- Mohorjev koledar 1896

Aljančič Valentin, župnik; Šolska knjižnica, Potočnik Mina; Pogačnik Filip, veletržec; Šolar Fr, Marinšek Minka, Bohinec And, Bertoncelj Mat, Pretnar Micika, Špendov Fr, Pogačnik Franc (Val.), Grošelj Franica, Sitar Pet, Hrovat Micika, Bertoncelj Jernej, Debelak Marij, Pezdič Ant, Bohinec Ter., Koselj Jože, Šlibar Ivana, Stritih Fr, Frohlich Nikolaj,. Kocijančič Ivana, Knific Cilka, Berce Micika, Beguš Prim, Pegam Šim, Bohinec Jož, Dolžan Než, Koničarjeva hiša, Ješe Marij, Čebavs Než, Šolar Mar, Miklavčič Jan, Bohinec Mar, Gabrovšek Mat, Jernjekova družina, Bohinec Janez, Pegam Anton, Kalan.Ana, Pfajfar Jurij, Pogačnik Franica, Šoberl Marij, Šoberl Sim, Šoberl Andrej, Pretnar Ivana, Kosmač Vikt, Benkova hiša, Debelak Fr, Štular Jan, Jelenec Jerica, Knific Micika, Mikel Ant, Kalan Micika, Kajžnjekova družina, Špendov Jože, Rotar Jože, Štular Jera, Kosmač Mat, Bostijančič Mar, Perko Tom, Šlibar Micika (Ferv.), Pogačnik Janez, Jurčkova hiša, Stular Barba, Bohinec Marij, Stroj Jan, Fajfarjeva hiša, Špendov Janez, Grobovšek Helena, Šolar Mar, Pogačnik Pr, Fištrova hiša, Dermič Ivana, Mohorič Maruša, Špendov Jožefa, Papler Micika, Vidic Andr, Pogačnik Neža, Fister Katinka, Bohinec Sini, Grošelj Reza, Rozman Mar, Rozman Sim, Debelak Ant, Rakovec Matej, Mohorič Minka, Pogačnik Franica, Pogačnik Micika; Pogačnik Josip, c. k. poštar in rez. čast,; Batagelj Iv, nač. post.; Aichholzer Tomo, Ogoreutz Karol, žel. uradnika; Benedičič Jak, Šoberl Jera, Bohinec Lenka, Resman Fr, Stroj Fran, Pretnar Barba in Lenka, Kupova hiša, Kocijančič Franica, Grilc Micika, Justin Micika, Zupan Jan, Mikova družina, Kavčič Mar, Hrovat Lenka, Geiger Micika, Jerala Jan, Fister Mica, Perne Miha, Ovsenik Mat, Ovsenik Jan, Mihelič Roz.. Rozman Ana, Hrovat Jera. Najboljši učenec: Bostijančič Mar. 119 -- Mohorjev koledar 1897

Hacin Minka, učiteljica; Pogačnik J., c. k. poštar; Batagelj Ivan. načelnik postaje; Koselj Jožef, cerkv.; Šolska knjižnica, Sitar Pet., Kocijančič Ivan, Pezdič Anton, Špendov Fr., Stroj Jan., Bohinec Janez, Gabrovšek Mat., Beguš Primož, Bohinc Jož., Stular Jan., Miklavčič Jan., Perko Tom., Stroj Franc, Jerala Jan., Bertoncelj Mat., Fröhlich Nik., Kosmač Vikt., Pegam Anton, Šolar Fr., Avsenek Mat., Pogačnik Janez, Mohorič Lovrenc, Rotar Jože, Pegam Šim., Bertoncelj Jernej, Šoberl Andrej, Mikel Anton, Polančev Tonček, Zupan Jan., Vester Sim., Pogačnik Fr., Pogačnik Franc, Koničarjeva hiša, Jiletova hiša, Jernek z družino, Kajžnekova družina, Derničeva družina, Benkova hiša, Fištrova hiša, Komaričkova hiša, Jurčkova družina, Matičkova hiša, Dobenčeva družina,. Jokopčeva družina, Pretnar Micika, Potočnik Mina, Grošelj Franica, Štular Jera, Pogačnik Cilka, Šlibar Micika, Bohinc Helena, Kalan Ana, Marinšek Minka, Fister Micika, Ambrožič Jera, Hrovat Micika, Štular Barba, Šolar Mica, Bohinc Reza, Šoberl Marij., Mihelič Rozala, Špendov Jožefa, Ješe Marija, Lukovšek Ivana, Debelak Terez., Šolar Rozal., Perne Ana, Avsenek Mica, Justin Micika, Avsenek Janez, Fajfar Jurij, Gabrovšek Helena. 77. -- Mohorjev koledar 1898

Aljančič Valentin, župnik; Hacin Minka, učiteljica; Pogačnik Josip, državni poslanec; Golob Rajko, načel, postaje; Jereb Pavel, želez. uradnik; Šolar Fr., pravnik; Šolska knjižnica, Potočnik Mina, Albinini Alb., Avsenek J., Avsenek Mar., Ambrožič Jera, Beguš Franica, Beguš Dr., Benedičič Jak., Bertoncelj Jernej, Bertoncelj Mat., Bohinec Jak., Bohinec Jan., Bohinec Jož., Bohinec Mar., Bohinec Reza, Debelak Liza, Debelak Ter., Fajfar Jur., Fister Micika, Frohlich Nikol., Gabrovšek Matej, Grilc Micika, Grobovšek H., Hrovat M., Javor Reza, Ješe Marij., Kalan Ana, Kalan Fr., Knific Cilka, Koselj Jos., Kosmač Vikt.; Lappain Eliz., gospodična; Lukovšek Ivana, Marinšek Mina, Mikel Ant,. Miklavčič Jan., Mohorič Lovr., Pegam Ant., Pegam Šim., Perko Tom., Perne Ana, Pesjak Micika, Pezdič Ant., Pogačnik Pr. (Leve), Pogačnik Jan., Pogačnik Tonček, Rotar Jož., Sitar Pet., Stroj Franc, Stroj Jan., Šlibar Jern., Šlibar Micika, Šoberl Andr., Šoberl Marij., Šolar Mar. (Ještin), Šolar Mar., Špendov Fr.. Špendov Mart,, Štular Barba, Štular Jan. — Družine: Dermičeva, Benkova, Fištrova, Jurčkova, Kajžnekova, Komaričkova, Štularjeva, Valentinova, Zdevčeva, Komarjeva, Iletova, Jernjekova, Debelak Rok, Debelak Ant., Avsenek Mat., Boštijančič Mar., Zupan Jan., Kocijančič Jak., Justin Micika, Šlibar Jan., Kapus Fl., Kapus Angela, Špendov Jožefa, Špendov Kat., Papler Ivana, Mihelič Roz., Aljančič Alfonz, Pretnar Jerica. 96 -- Mohorjev koledar 1899

Druga društva[uredi]

Anton Boštijančič, kmetovalec na Mišačah, je leta 1845 zabeležen med naročniki Bleiweisovih Novic. -- Jure Sinobad, Radovljiški zbornik 2000

Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda - Kropa-Kamna Gorica-Dobrava in okolica: Ustanovljena z min. odl. dne 30. marca. 1886, št. 4775. -- Koledar šolske družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1914

Z gorenjskega »Trikota«, 6. maja. Kje je pa ta »Trikot«, poprašuje gotovo radovedni čitatelj, vsaj ga ni v Kozlerjevem zemljevidu? Če potegneš iz Dobrave pri Kropi dve ravni črti, jedno na Kropo, drugo na Kamnogorico in še zadnji dve točki s tako črto zvežeš, dobiš trikot s topim vrhom na Dobravi. Ta trikot znači obseg podružnice sv. Cirila in Metoda, o koje ustanovitvi menda še nihče ni poročal v javnih listih. — Tudi jaz bi ne; kajti si mislim: ako žrtvuješ svoj denar za občekoristno reč, ni treba, da bi moral ves svet zato vedeti. Ker je pa zanimanje za blagonosni razvitek te družbe v prsih pravih domoljubov postalo jako živahno, kar nam potrjuje opravičena radovednost Vašega dopisnika na Dolgem v 99. št. »Slovenca«, poročam tudi jaz, da je dotična podružnica za Kropo, Kamnogorico in Dobravo 17. dne januvarja t. l. na ustanovnem zboru v Kropi se rodila, ki šteje do sedaj 4 ustanovnike, 33 letnikov in 10 podpornikov. Ob dobri kapljici v „Jarmovi" gostilni smo jo krstili za »Kropinsko-Kamnogoriško podružnico,« »birmalo« pa je deklico visoko c. kr. ministerstvo z odlokom iz 30. marca t. l., št. 4774. Bog daj, da to dete proraste in se razcvete v krepko hčer, ki pomaga zdatno delati svoji materi, o kteri smemo gojiti nado, da bode roditeljsko skrbna in vstrajna v svojem poslu. -- Slovenec 10. 5. 1886 (14/105)

Glavni imenik društvenikov. [čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko.] Terezia Tomšič na Dobravi. France Globočnik na Dobravi. Jakob Aljaž, župnik na Dobravi. Simon Pogačnik na Spodnji Dobravi. -- Slovenski čebelar in sadjerejec 16. 12. 1886

Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe. Seja glavnega odbora dne 26. januvarija 1893. [...] Končno vzprejme glavni odbor za nove ude [...] Bertoncelj Jarnej, posestnik in mizar na Zgornji Dobravi; -- Kmetovalec 31. 1. 1893

Člani Radovljiške podružnice. a) Ustanovnik: Treven Anton, trgovec na Savi pri Jesenicah. b) Prav Aljančič V., župnik na Dobravi pri Kropi. -- Planinski vestnik 25. 3. 1896 (2/3)

Novi člani. Filip Zupančič, posestnik na Dobravi pri Kropi. -- Planinski vestnik 25. 7. 1896 (2/7)

(Vabilo k veselici) kroparsko-kamnogoriške-dobravske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, ki bode v nedeljo, dne 23. avgusta t. 1. na Dobravi pri Kropi. Vspored: 1. Nagovor. 2. Petje. 3. Slavnostni govor. 4. Komičen prizor. 5. Velika coprnija. 6. Srečkanje. 7. Prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina 10 kr. Darila za srečkanje vsprejemata gg. prvomestnik Jos. Pogačnik v Podnartu in blagajnik Jos. Korošec v Kropi. Ker je od žel. postaje do Dobrave le 8 minut peš hoda, pričakujejo se tudi vnanji gostje, kateri bodo dobrodošli. Odbor. -- Slovenec 21. 8. 1896 (25/191)

(Vabilo ) na veselico, ki se priredi v dan 5. sept. na Dobravi pri Kropi v gostilni pri „Valentinu" v korist po toči poškodovanim Dolenjcem. Vspored: 1. Nagovor. 2. „Danes tukaj, jutri tam", moški zbor. 3. „Eurent", deklamacija. 4. „Spomin na planine", dvospev. 5. „Bob iz Kranja" igra. 6. „Opomin k petju", mešan zbor. 7. Prosta zabava. Vstopnina 10 kr. Preplačila in darila se hvaležno vsprejemajo. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Odbor -- Slovenec 2. 9. 1897 (25/200)

(Z Dobrave) pri Kropi se nam poroča: „Odpri srce, odprl roké, otiraj bratovske solze". Pomneč te lepe besede našega dičnega pesnika se je pri nas sostavil odbor, da priredi pošteno domačo veselico v korist po toči poškodovanim Dolenjcem. Dasi se na deželi v priprosti vasi ne more mnogo zahtevati, vendar so naši diletantje zadnjo nedeljo popoludne povsem častno in vrlo rešili svojo nalogo in smejo biti ponosni na lepi vspeh v vsakem oziru. Hvala gre seveda tudi vrlim dobravškim župljanom in še posebe g. Sotriču, trgovcu v Kranju, ki so darovali v blagi namen raznih in mnogoštevilnih dobitkov za srečolov. Poslušalci in gledalci, stari in mladi, inteligentni in priprosti, vsi so živahno odobravali posamezne pevske točke, kakor tudi igro „Bob iz Kranja", katero so predstavljali na odru pod milim nebom. Istotako je vzbujala mnogo zabave in smeha deklamacija »Kurenta«. Najdaljša pač je bila zadnja točka, zabava pri srečolovu in dražba raznih dobitkov, ki je donesla vstopnino do 120 gld. v korist bednim po toči poškodovanim Dolenjcem. Bodi izražena javna zahvala vsem, ki so pripomogli k lepemu vspehu, posebno domači gdč. učiteljici in družinama gg. bratov Zupanov iz Kamne Gorice. -- Slovenec 7. 9. 1897 (25/204)

(IV. občni zbor katol. slov. društva za radolški okraj.) Število udov se počasi pa vender od leta do leta množi. Dobrava pri Kropi 15. -- Slovenec 16. 9. 1897 (25/211)

Prvi roj, o katerem smo čuli, je bil na Dobrovi in sicer 25. aprila. 26. ga je imel […] gosp. Pogačnik na Dobravi pri Kropi […] Če je bil v aprilu še kje drugje kak roj, prosimo naznanila, da prijavimo dotične srečne gg. čebelarje. -- Slovenski čebelar 1898 (1/4)

Na Dobravi pri Kropi snujejo občinsko zavarovalnico za govejo živino. -- Slovenski list 16. 2. 1898 (3/13)

ustanovljena Kmetijska podružnica Srednja Dobrava -- Domoljub 17. 2. 1898

(Z Dobrave pri Kropi) se nam javlja, da se je tam osnovala kmetijska podružnica, ter da so bili v odbor voljeni naslednji gospodje: Filip Pogačnik, veletržec, načelnik, drž. posl. Josip Pogačnik, župnik Valentin Aljančič ter posestniki Peter Sitar, Jakob Pogačnik in Mihael Perne, odborniki. -- Rodoljub 18. 3. 1898 (8/6); Slovenski narod 11. 3. 1898 (31/57)

Št. 169 Podružnica Kropa-Kamena Gorica-Dobrava. Podružnični zastopniki za XI. skupščino v zmislu § 14. glavnih pravil: posestnik Josip Pogačnik. Št. 189. gdč. Marija Aljančičeva na Dobravi. Družbino razsodništvo: državni poslanec Josip Pogačnik. Pokrovitelji družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Gosp Alijančičeva Marija na Dobravi pri Kropi 1. 1896. -- Vestnik Šolske družbe sv. Cirila in Metoda 1898 (10/10–11)

Iz Dobrave pri Kropi se nam piše: Pri nas se je te dni ustanovila kmetijska podružnica za domačo faro in šteje že blizu 80 udov, kar je prav veselo za maloštevilno faro. Vso zaslugo za ustanovitev ima g. Filip Pogačnik, veletržec in absolvirani gojenec kmetijske šole na Grmu. — Zajedno se snuje »kat. izobraževalno društvo za može in mladeniče«. Ker je tudi med mladeniči veliko zanimanje za društvo, zato si obetamo lepih sadov! Glasila se bo tudi domača pesem. Če še povem, da sta za našo farno cerkev dva nova stranska altarja v delu pri mojstru — podobarju Vumiku, da bo temeljito prenovljen veliki altar in takisto prižnica in krstni kamen, menim, da bi naši požrtvovalni Dobravci, če bi znali latinski, lahko rekli: Ecce, nova facimus omnia! (Glejte, vse obnavljamo !) Čast taki fari! -- Slovenec 12. 2. 1898 (26/34); Domoljub 17. 2. 1898

Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice na Dobravi pri Kropi, ki bode 26. dne junija t. l. v šolskih prostorih ob 3. uri popoldne. Vzpored: 1.) Poročilo načelnikovo. 2.) Poročilo o stanju podružnice. 3.) Razgovor o veselici v prid podružnični blagajni. 4.) Volitev odposlanca k občnemu zboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. 5.) Razni nasveti. Kmetijska podružnica na Dobravi pri Kropi, 9. junija 1898. Filip Pogačnik, načelnik. -- Kmetovalec 15. 6. 1898 (15/11)

Leta 1898. je družbi pristopilo 385 novih pravih udov ter je koncem leta imela kmetijska družba 18 častnih, 9 dopisujočih in 3668 pravih udov. Podružnic je bilo 85. Na novo so se ustanovile podružnice na Dobravi pri Kropi […], tako da ima družba sedaj že 95 podružnic in 4155 udov. A bolj kakor število udov dokazuje denarni promet velikanski napredek naše družbe v zadnjem desetletju. Dočim je družba leta 1888. izkazala le 1634xx gld. 51 kr. denarnega prometa izkazuje ga za preteklo leto 188.142 gld. 42 kr. -- Kmetovalec 15. 7. 1898 (15/13)

O sadjarstvu v ponavljavni šoli je poročal pri nekem zborovanju radovljiškega učiteljskega društva g. Fr. Rojina, tedaj učitelj na Dobravi pri Kropi, sedaj nadučitelj v Šmartnem pod Šmarno Goro — ob času, ko se je ponavljavna šola že bližala koncu. Prihranili smo ta sestavek za čas ponavljavne šole, ker je bolj mogoče, da pripomore kakemu gospodu tovarišu k večjemu zanimanju za ta predmet. Uredn. -- Učiteljski tovariš 20. 11. 1898 (38/?)

(Kmetijska družba.) Iz poročila društvenega tajnika posnamemo nastopno: Leta 1898 je družbi pristopilo 673 novih pravih udov, tako da je imela koncem tega leta 18 častnih, 9 dopisujočih in 4233 pravih udov. Vseh podružnic je bilo 1898 leta 94. Na novo so se to leto ustanovile podružnice na Dobravi pri Kropi. -- Slovenec 15. 7. 1899 (27/160)

(Z Dobrave pri Kropi.) Kakor vidite, smo se začeli na naši »Višavi« kaj pridno gibati. Vaš dopisnik sicer kar na eno sapo vsega ne pove, ker privošči tudi drugim kaj prostora. Če bi hotel biti prav vesten, bi Vam še tacih reči vedel povedati, ki bi marsikteremu ne bile povšeči. Toda Vi tam doli sklepate mir in zato naj za zdaj mirujem i jaz, dasi sem zmagal zopet v ne malo nevoljo nekaternikov. Kako in kje — Vam povem ob svojem času na uho, toda prav glasno! Danes 13. t. m. pa smo imeli Dobravci prav prijeten popoldan. G. drž. poslanec Jos. Pogačnik je v dobro znano gostilno »pri Valentinu« povabil svoje rojake na prijateljsk pomenek glede ustanovitve občinske zavarovalnice za govejo živino. Stvar ta, ki se je med Slovenci, kolikor vem iz »Prim. lista«, jela najprvo vpeljavati na Goriškem, kjer imajo že tri take podružnice, je velepomembna. G. poslanec je med mnogobrojno vdeležbo v nad uro trajajočem govoru pojasnjeval prekoristno stran te zavarovalnice in naši posestniki so mu z vidnim zanimanjem ves čas pazno sledili. Govora ne bom ponavljal, ker bo g. poslanec itak šel od občine do občine, da tako zjedini kar največ mogoče občin v močno zavezo , ki bo gotovo rodila mnogo lepih vspehov za našega kmeta. Kakor naši posestniki, tako upam, bodo i drugi v našem radovljiškem, kranjskem in kamniškem glavarstvu pristopili v to zavezo. Združujte se slovenski možje pod to zastavo povsodi! V sedanjih časih beremo skoro na vsaki strani naših in ptujih listov dolge jeremijade o izboljšanju plač in gmotnih razmer od sodnega sluge do najvišjih svetnikov. Mi vsakemu privoščimo z dna srca vse to. Čudno se nam pa zdi, da se na kmeta — trpina, ki je vendar steber vse države, tako malo ozira. Pač! Davek na davek se mu naklada, menda, da počasi ložje — »scaga« ! Prav zato smo našim gg. poslancem srčno hvaležni, ker gredo temu največemu trpinu na roko. Posebej pa želimo našemu gosp. drž. poslancu Pogačniku najboljših vspehov pri vpeljavi teh novih občinskih zavarovalnic, ki bodo gotovo zdatna zavora propadu našega dobrega kmeta. G. poslancu bodi izražena naša odkritosrčna zahvala za poljudno in upajmo, tudi vspešno predavanje. -- Slovenec 15. 2. 1898 (26/36)

(Državna podpora.) Poljedelsko ministerstvo je dovolilo kmetijski podružnici na Dobravi pri Kropi 100 gld. podpore. -- Slovenec 10. 3. 1899 (27/57); Slovenski narod 10. 3. 1899 (32/57); Kmetijske in rokodelske novice 17. 3. 1899 (57/11)

Gospodarstvo in promet[uredi]

Železarstvo na Gorenjskem. Skozi hrib Vreče nad Kamno Gorico je vodil rov prav v vasico Mišače. Verjetno, da se je vsaj del te vasi in del vasi Zgornja Dobrava ukvarjal z rudarstvom na Vrečah. -- Glas Gorenjske 25. 5. 1956

Tovarna v Lipnici

Franc Pirc je leta 1865 skupaj s sinovi (Šimen, Jernej, Matija in Franc) v Lipnici kupil fužinico »Kredar'co«. Leta 1870 so pričeli z vlečenjem žice, nato pa 1872 s strojnim izdelovanjem žičnikov.

Franz Pirc & Söhne, Gewerk, Ketten- u. Schmiednägel-Fabrik in Kropp und Draht- und Maschinen-Nägel-Fabrik in Lipenca, Oberkrain; Kropp, am 26. Octb. 1878.

Po smrti Simona Pirca (2. 8. 1908) sta tovarno do polnoletnosti Vinka vodili sestri (dve od štirih). Vinko Pirc je tovarno vodil nekje od 1930 dalje; na poslovni dokumentaciji pa se je ohranilo tudi ime njegovega očeta Simona, umrlega 1908.

Kundmachung Nr. 1787. In dem Bezirke Radmannsdorf beginnt der Seuchengrenzbezirk von der hiesigen Bezirksgrenze an die Gemeinden Möschnach, Ovsiše, Steinbüchel, Kropp, Lancovo, Vormarkt, Radmannsdorf und umfaßt folgende Ortschaften: Bresjach, Noschach, Černivc, Gutenfeld, Globoko, Gorica, Möschnach, Verbnach, Hofdorf, Ober- und Unterottok, Laufen, Posavec, Praproše, Löschach, Palovič, Pirašič, Ober-, Unter- und Mitterdobrava, Lipenca, Presernje, Bresoviz, Kerschdorf, Ovsiše, Polšica, Route, Mišače, Otoče, Podnard, Saloše, Steinbüchel, Kropp, Berdach, Ober- und Unterleibniz, Lancovo, Mošnje, Vošče, Vormarkt und Radmannsdorf und von den Gemeinden Vigaun und Lees die Ortschaften Sapuše, Vigaun, Sgoše, und Neudorf. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 8. 4. 1873

Živinska kuga. … V okraji Radoljškem se začne okuženi mejni okraj pri meji okraja Kranjskega pri občinah: Mošnje, Ovsiše, Kamna-Gorica, Kropa, Lancevo, Predtrg, Radoljca ter obseže sledeče kraje: Brezje, Noše, Črnivec, Dobrepolje, Globoko, Gorica, Mošnje, Vrbnje, Preddvor, Gornji- in Dolnji-Otok, Ljubno, Posavec, Prapreče, Lese, Palovče, Pirašče, Gornja Srednja- in Doljna-Dobrava, Lipnica, Presernje, Brezovica, Cešnice, Ovsiše, Polšica, Rovte, Misače, Otoče, Podnart, Zaloče, Kamna-Gorica, Kropa, Brde, Gornjain Doljna-Lipnica, Lancevo, Mošnje, Vošce, Predtrg in Radoljca in iz občin v Begnjah in Lescah kraje: Zapuše, Begnje, Zgoš in Nova-vas. -- Kmetijske in rokodelske novice 9. 4. 1873

Sledeči P. T. delničarji prve občne zavarovalne banke »Slovenije« v Ljubljani so dalje doplačali na delnice, in sicer: po 7 1/2 % ali 15 goldinarjev na delnico: [...] Poličar Jakob, župnik na Dobravi pri Kropi -- Slovenec 3. 11. 1874

Lipnica im Bez. Radmannsdorf. Drahtzieherei u. Drahtstiftenf.: Pirc, Franz. Mühle: Justin Frz.
Dobrava im Bez. Radmannsdorf. Spezerei, Wienh. u. Gastw.: Pogačnik, Sim. -- Leuchs Adressbuch der Kaufleute ... , Band 16, Nürnberg, 1878. 164, 168.

(Glavni odbor kmetijske družbe kranjske) zboroval je preteklo nedeljo in rešil razun poročil do c. kr. vlade: Gospodar Janez Debeljak z Dobrave pri Kropi se pritoži, da plemenski bik, kupljen pri zadnji dražbi v Kranji za 62 gold., ni za pleme in prosi druzega. Sklene se, mu priporočiti drugačno krmenje in še počakati, ker je bik še mlad. -- Kmetijske in rokodelske novice 3. 1. 1883 (41/1)

Krajcarska podružnica »Narodnega Doma« v Ljubljani je razposlala do konca pretečenega tedna vsega skupaj 355 knjižic, izmed teh 284 krajcarskih in 71 desetkrajcarskih. — Največ knjižic je oddanih se ve da na Kranjskem, namreč 275 […] Posamezne knjižice nahajajo se še v […] Dobravi pri Kropi, Kropi, Kameni Gorici -- Kmetijske in rokodelske novice 28. 10. 1885 (43/43); Ljubljanski list 28. 10. 1885 (2/246); Slovenec 28. 10. 1885 (13/246); Slovenski narod 28. 10. 1885 (18/246)

Nova postaja Otoče. Mej Podnartom in Radovljico, 2,5 km nad Podnartom, odprla se je dne 1. septembra nova mala postaja Otoče, kjer ostajajo po 1 minuto vsi poštni vlaki, vozeči se tod mimo. Ker z Otoč drže bližnice na Dobravo, v Kropo, v Kamnogorico, v Mošnje in vozna cesta Ljubno in tudi k slavnoznani romarski cerkvi "Mariji pomagaj!" na Brezjah in ker je zlasti pot z Otoč na Brezje skoro za jedno uro krajša, nego s Podnarta na Brezje, nadejati se je novi postaji velikega osobnega prometa. -- Slovenski narod 3. 9. 1887

Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 23. junija 1890. Za nove ude so predlagani in se vzprejmejo: Aljančič Valentin, župnik na Dobravi pri Kropi -- Kmetovalec 30. 6. 1890 (7/12)

Ausweis über den Stand der Thierseuchen in strain in der Zeit vom 4. bis 11. Mai 1893. Erloschen der Rothlauf unter Schweinen im Bezirke Radmannsdorf: in Mitterdobrawa, Gemeinde Ousische ... Laibach am 12. Mai 1993 -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 13. 5. 1893

Erloschen der Rothlauf bei Schweinen im Bezirke Radmannsdorf: in Mitterdobrava un Kerschdorf der Gemeinde Ousische [...] K. k. Landesregierung Laibach am 18. Mai 1893. Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 116 (23. 5. 1893) [konec svinjske rdečice v okrožju Radovljica]

(Veterinäres.) In Mischatsche und in Smokutsch im Bezirke Radmannsdorf giengen verflossene Woche zweien Besitzern acht Schweine an Rothlauf zugrunde. -o -- Laibacher Zeitung 27. 9. 1893

(Z Dobrave pri Kropi.) Fijakarji na kmetih. Dunajski fijakarji so svetovnoznani dovtipneži. Če si še tako čmeren, on te spravi gotovo v dobro voljo. Ljubljanske pa itak poznamo s stereotipnim: »Se peljama gspud.« Toda vsi fijakarji dunajski in ljubljanski pojdite kašo pihat proti našemu junaku-fijakarju. Kličejo ga – seveda – za Janeza, kar bi pa jaz ne hotel s prisego potrditi, da je namreč Janez v glavo in druge bolj imenitne dele svojega zaslovelega telesa. Nekega dne pride agent širokih hlač in rejenega trebuha firme menda Sekeles & Fekeles do Janezovega gospodarja ter zaprosi voza, recimo do Tržiča. Prijazni gospodar rade volje ustreže ter Janezu naroči, da bo peljal »gspuda«. Še bolj prijazni agent pa pelje našega Janeza v gostilno na kozarec vina, češ: bo konj ložje peljal. Agent in Janez pijeta in pijeta in postaneta naposled »dobrega volja«. V tej dobri volji se spravita na voz, kakor sta že mogla. Veselo se pomenjkujeta agent in Janez na vozu skoraj do bratovščine, kar šine kot strela nepoklican gost na njihov voz als dritter im Bunde. Ogorčenost agentova seveda je velika nad toliko impertinenco! Godrnjal je in Janez ž njim kajpada v besu. – Agent se huduje, kolikor so mu vinske moči dopuščale – naš Janez tudi – kajpada, dasi je menda v dobri volji že pozabil, kdo je njegov pravi »gspud«. Rezoluten, kakor so naši Janezi, se zakadi z bičem v vsiljenca na vozu ter mlati – po agentu, svojem gspudu, z vso, njemu še ostalo močjo ter ga naposled srečno zavali z voza v cestni jarek, pravega vsiljenca pa veselo »fura« naprej, radujoč se svojega junaštva. Kakošni so bili obrazi naše slavne trojice, ko jih je pred prvo prihodnjo gostilno dohitel »urnih krač« gspud agent, o tem zgodovina še molči, a istina pa je, da tacega fijakarja zlepa ne najdeš, kot je naš – recimo Janez, a istina pa tudi, kar sem tu zapisal. Nauk te ganljive storije: Firme Sekeles, Fekeles in – Treskeles – pustite nas Slovence v miru! -- Slovenec 23. 4. 1898 (26/91)

(Bogata jablana.) Z Dobrave pri Kropi se nam poroča: Danes so na tukajšnjem župnijskem vrtu obrali srednje veliko jablano, ki je donesla polnih 16 mernikov jako okusnih, lepih jabolk. Vsak se je začudenjem oziral na drevo, ki je imelo več sadu skoro, kakor peres. Zato je bilo pa drevo tudi nekako ponosno, ker si je samo na vrhu nadelo krasen cvet! Torej povsodi nekoliko bahatosti. Pa naj ima to veselje pridno drevo, saj jo doneslo cvet in sad v letošnji lepi jeseni. -- Slovenec 26. 9. 1898 (26/220); Kmetijske in rokodelske novice 30. 9. 1898 (56/39)

Fran Rojina: Učitelj-čebelar. In sta morebiti Dobrava pri Kropi in Vače za čebelarstvo ugodni? Iz izkušnje lahko rečem, da nič posebno, zlasti za to ne, ker v obeh krajih ni jesenske paše, pa sem imel vendar povsod povoljne uspehe. Seveda je treba tudi nekoliko znati, a ne coprnije, temveč samo racijonalno, umno čebelariti, česar se res ni težko naučiti. -- Učiteljski tovariš 20. 9. 1899 (39/27)

Nov poštni urad. Dne 1. vinotoka se vpelje na Dobravi, politični okraj Radovljica, nov poštni urad, ki bo imel zvezo s Kropo in Podnartom. -- Gorenjec 29. kimavca 1900

Pošta na Dobravi (1900–1918). Pošta na Dobravi (DOBRAVA P. KROPP) je delovala od 1. 10. 1900 dalje. Ni podatkov o vrsti žiga niti do kdaj je delovala. V priročniku Antona Lavriča Pomožne pošte na Slovenskem 1919 ta poštna zbiralnica ni omenjena, kar pomeni, da je prenehala delovati v avstroogrskem času. Na Srednji Dobravi je bila v tem času gostilna Pogačnik in glede na podobnosti v okolici (npr. gostilna in pošta Gabrijelčič na Brezjah) gre sklepati, da je bila pomožna pošta v gostilni Pogačnik. Josip Pogačnik se v seznamih naročnikov od 1892 pojavlja kot »c. k. poštar«. -- Gerhard Kuehl, Postablagen Oesterreichs, Abteilung Krain, Nachtrag 1989 (Pomožne pošte/zbiralnice Avstrije, oddelek Kranjska, dodatek 1989); razlago je posredoval Igor Pirc junija 2015.

Sodnija[uredi]

Licitationsedict Nro. 77. Vor dem Bezirksgerichte Radmannsdorf wird hiermit allgemein bekannt gemacht: Es sey auf Anlangen des Hrn. Franz Galle zu Laibach als Testaments-Executor und der Lucas Wodley'schen Erben, gegen Caspar Praprotnig von Dobraua, wegen eines als verfallen richtiggestellten Darlehensbetrage pr. 700 fl. c. s. c., in die executive Teilbiethung der dem Schuldner gehörigen, im Bergwerke Kropp sub Consc. Nro. 44 gelegenen, der Herrschaft Radmannsdorf sub Urb. Nro. 1129 dienstbaren, mit Pfandrecht belegten und gerichtlich auf 600 fl. geschätzten, mit vier Mahl-, und einem Stampflaufer versehenen Mühle sammt mauer-, niet- und nagelfester Einrichtung gewilliget und es seyen zur Vornahme dieser Licitation drey Tagsatzungen, auf den 22. April, 22. May und 22. Juny d. J. , jederzeit Vormittag von 9 bis 12. Uhr in loco Kropp mit dem Anhange festgesetzt worden, daß diese Realität, falls sie weder bey der ersten oder zweyten Tagsatzung nicht wenigstens um den Schätzungswerth angebracht werden sollte, selbe bey der dritten Licitationstagsatzung auch unter demselben hintan gegeben werden würde. Die Realität kann besichtiget, die Licitationsbedingnisse aber, in welchen besonders die billigen Zahlungsfristen einladend sind, können täglich in dieser Amtskanzley und bey den Licitationen eingesehen werden.

Es werden daher sämmtliche Kauflustige, insbesondere aber auch die intabulirten Gläubiger, Herr Dominik Bernaldeli von Görz, Frau Johanna Napreth von Neumarktl, Lucas Pegam von Lack und Herr Dr. Andreas Napreth von Laibach zu diesen Licitationen eingeladen. Bez. Gericht Radmannsdorf den 21. Februar 1624. -- Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung 26. 3. 1824

Licitationsedict. Nro. 888. Von dem Bezirksgerichte Radmannsdorf wird hiemit allgemein bekannt gemacht! Ei sey auf Anlangen des Herrn Primus Hudovernig, von Radmannsdorf, werden richtig [...] auf den 26. März, 26. April und 26, May d. J., und zwar für das Haus sammt Waldantheil jederzeit zu Kropp Vormittag von 9 bis 12. für die fahrenden Güter aber jederztit zu Oberdobrava Nachmittag von 5 bis 6 Uhr, mit dem Beysasse anberaumt worden, daß diese Güter, falls selbe bey der ersten oder zweyten Feilbiethung nicht wenigstens um den Schätzwerth angebracht werden könnten, bey der dritten Tagtassung auch unter demselben werden losgeschlagenwerden. Die Realitäten können besichtiget, die Licitationsbedingnisse aber, worunter bare Bezahlung des Meistbothes verstanden ist, in dieser Amtkaanzley und bey den Licitationen eingesehen werden.
Es werden demnach alle Kauflustigen, insbesondere aber auch die intab. Gläubiger: Dominit Bernardelli von Görz, Frau Johanna Napreth von Neumarktl, Lucas Pögam von Kropp und Herr-Dr. Andrä Napreth von Laibach, zur Verwahrung ihrer Rechte zu diesen Licitationen vorgeladen. Bezirksgericht Radmannsdorf den 29. Jänner 1825. -- Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung 8. 3. 1825

Edict. Vor dem Bezirks-Gerichte der Herrschaft Radmannsdorf haben alle Jene, welche auf die nachstehenden Verlasse aus was immer für einem Rechtggrunde Ansprüche zu machen vermeinen, selbe an unten bestimmtem Tage und Stunde so gewiß anzumelden und rechtsgeltend darzuthun, als widrigen sie sich die Folgen des §. 814 a. b. G. B. selbst zuzuschreiben haben werden.

Namen des Erblassers. Sterbort, Strbtag, Anmeldungs- und Abhandlungs Tagsatzung
Martin Lappainer, Oberdobravam 24. Februar 1829. 19. May 1829 um 3 Uhr Nachmittag.
Simon Prettner, Oberdobrava, 20. April 1828 23. May 1829 um 9 Uhr Vormittag.
Bez. Gericht Radmannsdorf den 7. April 1829. -- Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung 21. 4. 1829

Nr. 1410 Edict. Alle Jene, welche aus was immer für Rechtstiteln auf den Verlaß der am 25. März 1831 zu Oberdobrava ab intestato verstorbenen Ursula Touzin, Ansprüche zu machen gedenken, haben solche bei der auf den 31. August d. J . angeordneten Liquidationstagsatzung so gewiß anzumelden, als sie im Widrigen die Folgen des Gesetzes sich selbst zuzuschreiben haben würden. Vereintes Bezirksgericht Radmannsdorf am 29. Juli 183l. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 16. 8. 1831 in 18. 8. 1831

Edict. Alle Jene, welcke auf den Nachlaß des am 16. November 1933, zu Lippenza verstorbenen Grundbesitzers Johann Beneditschitsch als Erben oder Gläubiger Ansprüche zu machen gedenken, oder in denselben etwas schulden, haben am 6. Mai d. J., Vormittags um 9 Uhr, vor diesem Gerichte, und zwar erstere zur Liquidirung ihrer Forderungen, letztere aber zum Geständnisse Ihrer Schuldbeträge zu erscheinen. -- Vereintes Bezirksgericht Radmannsdorf den 5. März 1834. -- Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung 15. 4. 1834

Edict. Von dem vereinten Bezirksgerichte zu Radmannsdorf wird hiemit kund gemacht: Man habe über Ansuchen des Georg Presterl von Laufen, de praes 7 d. Nr. 2347, in die executive Feilbiethung der, zu Mischatsche sub Haus-Nr. 2 gelegenen, der Herrschaft Stein sub Rect. Nr. 285 Urb. Nr. 360 dienstbaren, gerichtlich auf 1721 fl. 35 kr. geschätzten ganzen Hübe und einiger Fahrnisse des Anton Pögam, wegen aus dem Urtheile ddo. 11. August 1831 schuldigen 280 fl. s. s. g. gewilliget, und hiezu die Tagsatzungen auf den 11. Februar, 8. März und 11. April 1836, jedesmal Vormittags um 9 Uhr, in loco, der Realität mit dem Beisatze angeordnet, daß wenn diese Hübe und die Fahrnisse bei der ersten und zweiten Feilbithungstagsatzung weder um noch über den Schätzungspreis an Mann gebracht werden sollten, sie bei der dritten auch unter demselben hintangegeben werden würden. Die Kauflustigen werden mit dem Beisatze dazu eingeladen, daß sie die Licitationsbedingnisse und den Grundbuchs-Auszug in den gewöhnlichen Amtsstunden in dieser Gerichtskanzlei einsehen können. Vereintes Bezirksgericht Radmannsdorf am 9. November 1835. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 19. 1. 1836

Poziv k licitaciji Pegamove domačije so ponovili naslednje leto, tokrat na "6. Februar, 15. März und 7. April l. J." -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 19. 1. 1837

1905 Nr. 812 Edict. Vonn dem k. k. Bezirksgerichte Radmannsdorf wird hiemit bekannt gemacht: Man habe über Ansuchen des Georg Scholler von Unter-Dobrava in die executive Feilbietung des dem Mathias Praprotnik gehörigen, der Herrschaft Radmannsdorf sub Post Nr. 162 dienstbaren, in der Schmidhütte Na Save liegenden, laut Schätzungs Protokolls vom 28. August 1844. Z 2620, auf 350 ft. bewertheten Essfeuers mit 5 Nagelschmidstöcken sammt Kohlbarren wegen aus dem gerichtlichen Vergleiche vom 23. October 1843, Z 2717, schuldiger 312 ft 13 1/2 Kr. c. s. c. gewilliget und zu deren Vornahme drei Tagsatzungen, und zwar die erste auf den 19. November, die zweite auf den 19. December 1844 und die dritte auf den 18. Jänner 1845, allezeit Vormittags um 9 Uhr im Orte Kropp mit dem Beisatze angeordnet, daß diese Realität erst bei der dritten Feilbietungstagsatzung unter dem Schätzungswerthe hintangegeben werden würde.

Der Grundbuchsextract, das Schätzungsprotocoll und die Licitationsbedingnisse können in den gewöhnlichen Amtsstunden hierorts eingesehen werden.
K. K. Bezirksgericht Radmannsdorf am 56. September 1844.
Anmerkung. Bei der ersten Feilbietungstagsfassung hat sich kein Kauflustiger gemeldet. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 5. 12. 1844

[Približni prevod: 1905 št. 812 edikt. Iz k. k. Okrožnega sodišča v Radovljici se naznani: Na zahtevo Georga Schollerja s Spodnje Dobrave v prvo prodajno ponudbo vigenjca s 5 nakovali skupaj z ogljem v lasti Mathiasa Praprotnika na poštni št. 162 gospostva Radovljica, ki služi v kovačnici Na Savi, v skladu z datumom protokola ocene 28. avgusta 1844. Z 2620, vredno 350 ft, ki je zaradi sodne poravnave 23. oktobra 1843, Z 2717 dolgoval 312 ft 13 1/2 Kr. c. i. c. odredil tri dražbe, in to prvo 19. novembra, drugo 19. decembra 1844 in tretjo 18. januarja 1845, vedno zjutraj ob 9. uri v mestu Kropa, z dodatkom, da se nepremičnina lahko šele v tretjem poskusu proda pod ceno.

Izpisek iz zemljiške knjige, protokol cenitve in licenčne pogoje si lahko ogledate tukaj med običajnimi urami.
K. K. Okrožno sodišče Radodvljica dne 56. septembra 1844.
Opomba. Na prvo prodajno ponudbo ni prišel nihče, ki je bil pripravljen kupiti.]

Nr. 3524. Edict. Von dem k. k. Bezirksgerichte Radmannsdorf wird den Eheleuten Michael und Maria Supan, unbekannten Aufenthaltes, und ihren unbekannten Rechtsnachfolgern bekannt gemacht: lZs habe wider dieselben Georg Scholler von Unterdobrava, sub praes. 15. November 1845, Z. 3524, die Klage auf Verjährt, und Erloschenerklärung der sämmtlichen, auf dem Mathias Praprotnik'schen, an der Schmidhütte na Save zu Kropp gelegenen Essfeuer, in Folge des Kaufbriefes ddo. 13. Juli 1793 haftenden Rechte angebracht, und es sey hierüber die Verhandlung-tagsatzung auf den 2. März 1846, früh 9 Uhr hieramts angeordnet worden. — Da der Aufenthaltsort der Geklagten unbekannt ist, und da sie sich vielleicht auser den k. k. Erblanden befinden, so hat dieses Gericht denselben zu ihrer Vertheidigung und auf ihre Gefahr und Kosten den Herrn Franz Schuller aus Kropp, als Curator bestellt, mit welchem die angebrachte Rechtssache nach der bestehenden Gerichtsordnung ausgeführt werden wird. Die Geklagten werden hievon durch dieses Edict zu dem Ende verständiget, damit sie entweder zur rechten Zeit selbst erscheinen, oder dem bestellten Curator ihre Behelfe on Hand geben, oder sich auch einen andern Sachwalter erwählen und diesem Gerichte namhaft machen, überhaupt im ordnungsmäßigen Wege einschreiten mögen, widrigens sie sich die aus ihrer Versäumnis entstehenden Folgen selbst zuzuschreiben haben würden.
K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf am 20. November 1845. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 17. 1. 1846

Oklic na nekdajne, tako imenovane Beslanove podložnike iz srenji: Dobrunje, zgornja in spodnja Besenca, Kovor, Podbrezje, Kokrica, in iz seliš: Huda, Bašelj in Mišače. Po ukazu c. k. visociga ministerstva od 9. veliciga serpana in 29. kimovca 1850, kteri je v deržavnim zakoniku in vladnim listu CIX. in CXXIX. štev. 326 in 369 oznanjen, je zapovedano, de se imajo vsi grajšinski urbarski dolgovi, ki so jih poprejšni podložni noter do konca leta 1847 dolžni ostali, grajšinam poplačati, scer se bojo po pravdni poti zterjali.

De bi se dolžnikam imenovanih davkov s pravdnim terjanjem preveliki stroški — unkoštinge — ne perzadjali, kteri bi marskterimu dolžniku utegnile več biti, kakor dolg, se da vsim tistim, nekdajnim Beslanovim podložnikam, ki so na urbarju, na desetini, ali na desetinskih najemšinah do konca leta 1847 dolžni ostali, s tem oklicam na znanje, de naj te dolgove gotovo do konca mesca Svečana prihod. leta 1851 pri podpisani gospodični, v Ljubljani na zgornjih polanah štev. 67 odrajtajo, scer bodo k temu plačilu na pravdni poti primorani.
V Ljubljani 7. Grudna 1850.
Paulina Pernsteiner -- Vradni list 10. 12. 1850, 13. 12. 1850, 17. 1. 1851; Ljubljanski časnik 17. 1. 1851

Nr. 5477. Edict. Von dem k. k. Bezirksgerichte zu Radmannsdorf wird hiemit bekannt gemacht: Es sey über Ansuchen der Ursula Lapeiner von Oberdobrava in die executive Feilbietung der, dem Valentin Pohr von Wodeschitsch Haus-Nr. 30 gehörigen, im Grundbuche der vormaligen Herrschaft Veldes sub Urb. Nr. 23212 vorkommenden, mit dem Pfandrechte belegten, laut Protocoll de pr. 30. Juni 1851, Z. 2919, gerichtlich auf 268 fl. 10 kr. geschätzten Kaischenrealität, wegen aus dem wirthschaftsämtlichen Vergleiche ddo. 18. September 1849, Z. 28, schuldigen l1 fl. 46 kr. e. s. e. gewilliget, und es seyen zu deren Vornahme 3 Tagsatzungen, und zwar auf den 2. März, 3. April und 3. Mai k. J., jedesmal Vormittags um 9 Uhr in loco der Realität mit dem Beisätze angeordnet worden, daß die Realität nur bei der dritten Feilbietungstagsatzung unter dem Schätzungswerthe hintangegeben werden wird. Der Grundbuchsextract, das Schätzungsprotocoll und die Lititationsbedingnisse können während den Amtsstunden täglich hieramts eingesehen werden.
K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf, am 16. December 1851. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 3. 2. 1852

N. 1424. Edict. Von dem k. k. Bezirksgericht Radmannsdorf wird hiemit bekanntgemacht: Er sey über Ansuchen der Agnes Prettner von Oberdobrava, Rechts-Nachfolgerin des Mathias Prettner, in die executive Feilbietung der, dem Primus Murnig gehörigen, im Grundbuche der vormaligen Herrschaft Radmannsdorf sub Rectr. Nr. 403 vorkommenden, in Moschnach sub consc. Nr. 33 gelegenen, mit dem executiven Pfandrechte belegten und laut Protokolles de praes 11. December 1850, Z 2161, gerichtlich auf 273 fl. 55 kr. geschätzten Kaische sammt Zugehör, wegen aus dem w. ä. Vergleiche, ausgef. 28. Februar 1847, Z. 93, noch schuldigen 88 fl. c. s. c. gewilliget, und es seyen zu deren Vornahme 3 Tagsatzungen, und zwar: auf den 25. Mai, 25. Juni und 24. Juli d. J., jedesmal Vormittag um 9 Uhr in loco Möschnach mit dem Beisatze angeordnet worden, daß obige Realität nur bei der dritten Feilbietungstagsatzung auch unter dem Schätzungswerthe hintangegeben werden wird. Das Schatzungsprotocoll, der Grundbuchsextract und die Licitationsbedingnisse können während den Amtsstunden täglich hiergerichts eingesehen werden.
K. k. Bez. Gericht Radmannsdorf am 13. März 1852. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 26. 4. 1852 in 3. 5. 1852

Kundmachung Nr. 1582. Von dem k. k. Bezirksamts Radmannsdorf, als Gericht, werden nachbenannte laut Waisenbuches großjährig gewordenen, unbekannten Aufenthaltes befomdlichen Pupillen, oder ihre Rechtsnachfolger hiemit aufgefordert, die für dieselben in der hierortigen Waisen-Depositentassa erliegenden Privatschuld, Urkunden binnen 6 Monaten vom unten gesetzten Tage so gewiß zu erheben, widrigens dieselben auf ihre Gefahr ämtlich erhoben, und in die dießämtliche Registratur hinterlegt werden würden. [Poziv za plačilo dolgov pri sirotinskem skladu za sirote, ki so postale polnoletne.]

Forlaufender Zahl	Der Pupillen Namen	Früherer Wohnort	Datum der Urkunden	Werth in fl	Kr.
11	Anton, Agnes, Helena und Anna Füster	Lipenza	Abhandlung 31. Jänner 1816	1585
21	Mathias und Josef Grilz	Unterdobrava	19. Mai 1818	296	75
23	Maria Wohinz	Oberdobrava	29. April 1818	150
102	Theresia und Ursula Mikel	Leibnitz	5. Oktober 1828	200
124	Martin, Valentin, Andreas, Maria, Agnes Smerekar	Dobrava	5. September 1831	904	25
143	Maria, Blas und Johann Praprotnik	Oberdobrava	15. Juni 1824
153	Maria Mihelitsch	Dobrava	17. September 1832	1000
169	Maria und Elisabeth Sittar	Mischatsche	15. November 1830	206	90
170	Maria und Helena Pfeifer	Oberdobrava	20. April 1831	59	13 1/10
181	Johann Beneditschitsche Kinder	Lipenza	1 Vertrag, 1 Erklärung, 1 Schuldschein 13. Sept. 1834, 25. Oktober 1838, 18. Juni 1841	520
208	Johann, Barthelmä, Franz und Josef Frakel	Oberdobrava	4 Schuldscheine 17. März 1836	251	1 1/10
262	Anton Sodja	Dobrava	1 Abhandlung 26. Juni 1816	71	90
316	Agnes Zberne	Dobrava	1 Schuldschein 21. Febbruar 1828	88
435	Anton Zberne	Dobrava	1 Schuldschein 25. November 1839	167	42 1/10
439	Kaspar Praprotniksche Kinder	Oberdobrava	1 Zession 14. August 1839	152	51 3/10
439	Kaspar Praprotniksche Kinder	Oberdobrava	1 Zession 1. September 1836	100
439	Kaspar Praprotniksche Kinder	Oberdobrava	2 Zessionen 20. März 1836. 13. November 1835, 23. Dezember 1832	450 2365	27
439	Kaspar Praprotniksche Kinder	Oberdobrava	1 Zession 14. April 1843	220
439	Kaspar Praprotniksche Kinder	Oberdobrava	1 Schuldschein 1. März 1834	350
439	Kaspar Praprotniksche Kinder	Oberdobrava	1 Schuldschein 5. Jänner 1831	100
439	Kaspar Praprotniksche Kinder	Oberdobrava	1 Schuldschein 6. Mai 1838	150
439	Kaspar Praprotniksche Kinder	Oberdobrava	1 Schuldschein 1. Juni 1831	240
439	Kaspar Praprotniksche Kinder	Oberdobrava	1 Schuldschein 9. September 1840	302	25
444	Matlhäus, Jakob und Johann Benedizhizh	Lipenza	1 Abhandlung 30. Juli 1834	762	80

K. k. Bezirksamt Radmannsdorf, als Gericht, am 22. September 1863 -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 27. 11. 1863

(1799-3) Nr. 3524. Erinnerung an der Verlaß des Andreas Šlibar von Mittcr-Dobrava Hss-Nr. 7.
Von dem k. k. Bezirksgerichte Radmannsnsdorf wird dem Verlasse des seligen Andreas Šlibar von Mitter-Dobrava Hs.-Nr. 7 hiermit erinnert:
Es habe Franz Stritih von Mitter-Dobrava, durch Dr. Munda, wider demselben die Klage auf Ersatz eines für ihn bestrittenen Vertretungsaufwandes pt. 50fl c. s. c. sub praes. 30. Juni 1870, Zahl 3524, hieramts angebracht, worüber zur summarischen Verhandlung die Tagfassnug auf den
23. August 1870,
früh 9 Uhr, mit dem Anhange des § 18 der a. h. Entschließung vom 18. October 1845 angeordnet und dem Geklagten wegen seines unbekannten Aufenthaltes Simon Pogačnik von Mitter-Dobrava als Curator ad actum auf seine Gefahr und Kosten bestellt wurde.
Dessen wird derselbe zu dem Ende verständiget, daß er allenfalls zu rechter Zeit selbst zu erscheinen oder sich einen anderen Sachwalter zu bestellen und anhernamhaft zu machen haben, widrigens diese Rechtssache mit dem aufgestellten Curator verhandelt werden wird.
K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf, am 1. Juli 1870. -- Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung 19. 8. 1870

(2320—1) Nr. 4232. Executive Feilbietung. Vom k. k. Bezirksgerichte Radmannsdorf wird bekannt gemacht: Es sei in der Executionssache des Martin Čebašek, von Krainburg, nom. seiner m. j. Kinder, gegen Katharina Šlibar von Mišače pct. 300 fl. c. s. c. mit Bescheid des k. k. Bezirksgerichtes Krainburg vom 9. August 1870, E. 3498, in die executive Feilbietung des Forderung der Katharina Šlibar aus dem ob der Realität des Josef Šlibar von Mišače Urb.-Nr. 13 ad Grundbuch Pfarrkirchen St. Peter zu Radmannsdorf haftenden Ehevertrage vom 18. Jänner 1822 und Verzicht vom 20. April 1826 pr. 600 fl. E. M . sammt Naturalien gewilliget und zur Vornahme dieser Feilbietung die Tagsatzung auf den
19. October,
2. November und
16. November l870,
jedesmal früh 9 Uhr, hiergerichts mit dem Beisatze angeordnet, baß diese Forderung nur gegen gleichbare Bezahlung und bei der dritten Feilbietung allenfalls unter dem Nennwerthe hintangegeben werden wird.
K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf, am 27. August 1870 -- Intelligenzblat zur Laibacher Zeitung 8. 10. 1870; drugič objavljeno Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung 11. 10. 1870

(2482—3) Nr. 4232. Zweite Feilbietung und Erinnerung. Mit Bezug auf das Edict vom 27ten August 1870, Z. 4232, wird laudgemacht, daß bei resultatloser ersten Feilbietung am 2. November 1870 im zweiten Feilbietung des Heiratsgutes der Katharina Šlibar von Misače pr. 600 fl. C. M . sammt Naturalien c. s. c. hiergerichts geschritten wird.
Gleichzeitig wird dem Supersatzgläubiger Johann Pogačnik in Mitterdobrava, nun unbekannten Aufenthaltes, erinnert, daß demselben Franz Stritich von Unterdobrava zum Curator ad actum aufgestellt und diesem die für ihn bestimmte Feilbietungsrubrik vom 27. August 1870, Z. 4232, zugestellt wurde.
K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf, am 19. October 1870. -- 31. 10. 1870

(1859-2) Nr. 1520. Erinnerung an Johann Šolar von Route, Gregor Hrovat von Kropp, Franz Schuler von Kropp und resp. deren unbekannte Rechtsnachfolger (unbekannten Aufenthaltes).
Von dem k. k. Bezirksgerichte Radmannsdorf wird dem Johann Šolar von Route, Gregor Hrovat von Kropp, Franz Schuler von Kropp und resp. deren unbekannten Rechtsnachfolgern (unbekannten Aufenthaltes) hiemit erinnert: Es habe wider dieselben bei diesem Gerichte Matthäus Šolar von Unterdobrava Nr. 5 die Klage auf Verjährt- und Erloschenerklärung einiger Satzposten sub post. 27. März 1878, Z. 1520. eingebracht, worüber zur summarischen Verhandlung dieser Rechtssache die Tagsatzung auf den
21. Mai 1878,
vormittags um 9 Uhr, hiergerichts angeordnet wurde. Da der Aufenthaltsort der Geklagten diesem Gerichte unbekannt und dieselben vielleicht aus den k. k. Erblanden abwesend sind, so hat man zu ihrer Vertretung und auf ihre Gefahr und Kosten den Franz Spendou von Oberdobrava als Kurator ad actum bestellt.
Die Geklagten werden hievon zu dem Ende verständiget, damit sie allenfalls zur rechten Zeit selbst erscheinen oder sich einen andern Sachwalter bestellen und diesem Gerichte namhaft machen, überhaupt im ordnungsmäßigen Wege einschreiten und die zu ihrer Vertheidigung erforderlichen Schritte einleiten können, widrigens diese Rechtssache mit dem aufgestellten Kurator nach den Bestimmungen der Gerichtsordnung verhandelt werden und die Geklagten, welchen es übrigens freisteht, ihre Rechtsbehelfe auch dem benannten Kurator an die Hand zu geben, sich die aus einer Verabssäumung entstehenden Folgen selbst beizumessen haben werden.
K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf am 28. März 1878. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 10. 5. 1878 in 13. 5. 1878

(1868-2) Nr. 2380. Erinnerung an Anna Krolnik, Lorenz Pretnar, Vlasius Ambrožič, Jakob Kozler, Vinzenz Velasti und deren Erben und Rechtsnachfolger.
Vom k. k. Bezirksgerichte Radmannsdorf wird der Anna Krolnik, dem Lorenz Pretnar, Vlasius Ambrožič, Jakob Kozler und Vinzcnz Velasti und deren allfalligen Erben und Rechtsnachfolgern hiemit erinnert:
Es habe Heinrich Klander von Radmannsdorf wider dieselben die Klage auf Verjährt- und Erloschenerklarung mehrerer auf seiner Realität sub Post. Nr. 108 ad Stadtgilt Radmannsdorf haftenden Satzposten, als:
[...] c. des für Kasper Praprotnik von Oberdobrava im Executionswege vorgemerkten Urtheiles vom 5. März 1817 im Betrage von 87 fl. s. A. sowie der zu Gunsten des Blasius Ambrožič von Asp superintabulirten Cessions-Quittung vom 22. April 1822 pr. 87 fl. c. s. c. -- Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung 25. 8. 1871

(2365-1) Nr. 2186. Bekanntmachung. Vom k. k. Bezirksgerichte Radmannsdorf wird bekannt gemacht, daß am 23sten Jänner 1877 Josef Gogalla, lediger Kaischler zu Oberdobrava Hs.-Nr. 13, mit Hinterlassung einer mündlichen letztwilligen Anordnung gestorben sei. Zu diesem Nachlasse haben sich Simon Benedičič vulgo Kosem von Oberdobrava als gesetzlicher Vertreter seines mindj. Sohnes Jakob Benedičič aus dem Testamente, Helena Pfeiffer vereh. Benedičič und Mathias Pfeiffer von Oberdobrava aber bei Bestreitung der letztwilligen Anordnung aus dem Gesetze bedingt erbserklärt.
Da diesem Gerichte unbekannt ist, ob und welchen weiteren Personen auf seine Verlassenschaft ein Erbrecht zustehe, so werden alle diejenigen, welche hierauf aus was immer für einem Rechtsgrunde Anspruch zu machen gedenken, aufgefordert, ihr Erbrecht binnen einem Jahre, von dem unten gesetzten Tage gerechnet, bei diesem Gerichte anzumelden und unter Ausweisung ihres Erbrechtes ihre Erbserklärung anzubringen, widrigenfalls die Verlassenschaft, für welche inzwischen Franz Spendov von Mitterdobrava als Verlassenschafts-Kurator bestellt worden ist, mit jenen, die sich erbserklärt und ihren Erbrechtstitel ausgewiesen haben, verhandelt und ihnen eingeantwortet, der nicht angetretene Theil der Verlassenschaft aber vom Staate als erblos eingezogen würde.
K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf am 1. Juni 1877. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 15. 6. 1877 in 25. 6. 1877

(1858—1) Nr. 1521. Erinnerung an Peter Napreth von Neumarktl, Anton Strittich von Mitterbirkendorf, Thomas Šlibar von Oberdobrava, Mathias Stroj von Oberdobrava, Peter Šlibar von Oberdobrava, Stefan Mušič von Kropp, die Urban Markunsche Verlaßmasse, resp. Anton Strittich von Birkendorf, Josef und Margareth Stroj, Kaspar Praprotnik von Oberdobrava, rücksichtlich deren unbekannte Erben und Rechtsnachfolger.
Von dem k. k. Bezirksgerichte Radmannsdorf wird den Peter Napreth von Neumarktl, Anton Strittich von Mitterbirkendorf, Thomas Šlibar von Oberdobrava, Mathias Stroj von Oberdobrava, Peter Šlibar von Oberdobrava, Stefan Mušič von Kropp, der Urban Markunschen Verlaßmasse, resp. Anton Strittich von Birkendorf, Josef und Margareth Stroj, Kaspar Praprotnik von Oberdobrava, rücksichtlich deren unbekannten Erben und Rechtsnachfolgern, hiemit erinnert:
Es habe wider dieselben bei diesem Gerichte Matthäus Stroj von Mitterdobrava Nr. 1 die Klage auf Verjährt- und Erloschenerklärung mehrerer, sub Rectf.- Nr. 560 ad Herrschaft Radmannsdorf haftenden Satzposten sub praes. 27. März 1878, Z. 1521, eingebracht, worüber zum mündlichen Verfahren dieser Rechtssache die Tagsatzung auf den
21. Mai 1878,
vormittags um 9 Uhr, Hiergerichts angeordnet wurde. Da der Aufenthaltsort der Geklagten diesem Gerichte unbekannt und dieselben vielleicht aus den k. k. Erblanden abwesend sind, so hat man zu ihrer Vertretung und auf ihre Gefahr und Kosten den Franz Spendou von Oberdobrava als Kurator ad actum bestellt.
Die Geklagten werden hievon zu dem Ende verständiget, damit sie allenfalls zur rechten Zeit selbst erscheinen oder sich einen andern Sachwalter bestellen und diesem Gerichte namhaft machen, überhaupt im ordnungsmäßigen Wege einschreiten und die zu ihrer Vertheidigung erforderlichen Schritte einleiten können, widrigens diese Rechtssache mit dem aufgestellten Kurator nach den Bestimmungen der Gerichtsordnung verhandelt werden und die Geklagten, welchen es übrigens frei steht, ihre Rechtsbehelfe auch dem benannten Kurator an die Hand zu geben, sich die aus einer Verabsäumung entstehenden Folgen selbst beizumessen haben werden.
K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf am 28. März 1878. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 6. 5. 1878, 8. 5. 1878 in 9. 5. 1878

Nr. 43. Dritte executive Realitäten-Versteigerung. Vom k. k. Bezirksgerichtt Neumarktl wird bekannt gemacht: Es sei über Ansuchen dos Johann Dcbelak von Oberdobrawa, Bezirk Radmannsdorf, die executive Versteigerung der der Maria Kunčič von Stenitschne gehörigen, gerichtlich auf 4394 fl. geschätzten Realität Rectf.-Nr. 6 ad Gallenfels Einlage Nr. 757 bewilliget und hiezu die dritte Feilbietungs-Tagsatzung auf den 24. Februar 1881. vormittags von 11 bis 12 Uhr, in der Amtskanzlei mit dem Anhange angeordnet worden, dass die Pfandrealität bei dieser Feilbietung auch unter dem Schätzwerte Hintangegeben werden wird. Die Licitationsbedingnisse, wornach insbesondere jeder Licitant vor gemachtem Anbote ein 1Oproc. Vadium zu Handen der Licitationscommission zu erlegen hat, sowie das Schatzungsprotokoll und der Grundbuchsextract können in der diesgerichtlichen Registratur eingesehen werden. K. k. Bezirksgericht Neumarktl, am 9. Jänner 1881. -- Anzeigeblatt zur Laibacher Zeitung 9. 2. 1881

Nr. 4081. Reassumierung zweiter und dritter exec. Feilbietungen. Vom k. k. Bezirksgerichte Radmannsdorf wird bekannt gemacht: Es sei über Ansuchen des Simon Pogačnik von Mitterdobrawa die zweite und dritte executive Versteigerung dem Johann Feister von Podnart gehörigen Besitz- und Genustrechte zu dem sub Rectf. Nr. 597 ad Herrschaft Radmannsdorf vorkommenden, bücherlich noch nicht abgeschriebenen Liegenschaften im Schätzwerte per 4511 fl. im Reassumirungswege auf den 22. November und 23. Dezember 1882, jedesmal vormittags von 10 bis 12 Uhr, in der Gerichtskanzlei angeordnet worden. K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf, am 17. Oktober 1882 -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 13. 11. 1882

Kundmachung Ne. 1582. Vom K. k. Bezirksgerichte Radmannsdorf wird bekannt gemacht, dass die Lokalerhebungen zum Zwecke der Anlegung des neune Grundbuches für die Catastralgemeinde Dobrava bei Kropp auf den 20. April 1885, früh 8 Urh und die folgenden Tage in der Gerichtkanzlei angeordnet werden, wozu alle jene Personen, welche an der Ermittlung an der Besitzverhältnisse ein rechtliches Interesse haben, hzu erscheinen und alles zu Aufklärung sowie hzur Wahurng ihren Rechte Geeignete vorbirngen können. K. k. Bezirksgerichte Radmannsdorf, am 11. April 1885. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 15. 4. 1885

Naprava novih zemlj. knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Radovljici za katastralno občino Dobrava pri Kropi; poizvedbe dné 20. aprila ob 8. uri zjutraj. -- Ljubljanski list 15. 4. 1885 (2/84)

Oklic. C. kr. okrajno sodišče v Radovljici naznanja, da se je vsled tožbe: 6.) Pavla Warla iz Kamne Gorice proti Jožetu Vuku od tam [...] zaradi priznanja priposestovanja lastninske pravice do posestva ad 6.) vložna št. 158 katastralne občine Dobrava pri Kropi — imenoval neznano kje bivajočim tožencem, oziroma neznanim njihovim pravnim naslednikom in dedičem, gospod Matija Klinar iz Radovljice kot kurator ad actum. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 9. 11. 1889, št. 258, 11. 11. 1889, 12. 11. 1889

Oklic. C. kr. okrajno sodišče v Radovljici naznanja, da se je vsled tožbe: 17.) Janeza Praprotnika iz Gorenje Dobrave proti Gašparju Praprotniku od tam — zaradi priznanja priposestovanja lastninske pravice do posestva pod ad 17.) vložna št. 24 katastralne občine Dobrava pri Kropi — imenoval neznano kje bivajočim tožencem, oziroma neznanim njihovim pravnim naslednikom in dedičem, gosp. Matija Klinar iz Radovljica kot kurator ad actum. -- Anzeigeblatt zur Laibacher Zeitung 22. 11. 1889 (št. 269), 25. 11., 26. 11. 1889

Razglas. C. kr. okrajno sodišče v Radoljici naznanja, da je vsled tožbe: 10.) Kristine Globočnik iz Železnikov proti Janezu Schollerju; ad 10.) vložna št. 160 katastralne občine Dobrava pri Kropi […] imenovalo neznano kje bivajočim tožencem, oziroma njihovim pravnim dedičem in naslednikom, gosp. Matijo Klinarja iz Radoljice kuratorjem ad actum. -- Anzeigeblatt zur Laibacher Zeitung 28. 3. 1890 (št. 71), 2. 4, 3. 4. 1890

Oklic. C. kr. okrajno sodišče v Radoljici naznanja, da je vsled tožbe: 8.) Janeza Praprotnika iz Gorenje Dobrave proti Matevžu Globočniku, Janezu, Marjeti in Lenki Praprotnik, rojeni Fister, Konstanciji Praprotnik, Mariji Praprotnik in njenim otrokom, Mariji, Blažu in Janezu Praprotniku in Matiji in Neži Globočnik, rojeni Praprotnik [...] ad št. 8.) zaradi priznanja zastaranja vknjiženih terjatev pri vložnih št. 24, 25, 26 in 27 katastralne občine Dobrava pri Kropi [...] imenovalo neznano kje bivajočim tožencem, oziroma njihovim pravnim naslednikom in dedičem gospod M. Klinar iz Radoljice kuratorjem ad actum. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 29. 8. 1890 (št. 198), 3. 9., 4. 9. 1890

Oklic. C. kr. okrajno sodišče v Radoljici naznanja, da je na tožbe: 3.) Jožeta Varla iz Kamne Gorice proti Andreju Zeichenu [...] 8.) Boštijana Kosema iz Gorenje Dobrave [...] ad 3 do vložnih št. 208, 209, 210 in 268 katastralne občine Dobrava pri Kropi [...] ad 8 pri vložni št. 44 katastralne občine Dobrava pri Kropi [...] imenoval […]. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 26. 2. 1891 (št. 46)

(5655) 3—1 Nr. 78563. Kuratorsbestellung. Den Tabulargläubigern Joh. Svetic in Laibach, Eduard Fister in Radmannsdorf, Maria Fabian von Kropp, Andreas, Valentin, Martin, Agnes und Maria Smerekar und Mathias Pretnar, alle von Ober-Dobrava, wurde Herr Mathias Klinar von Radmannsdorf als Curator ad actum bestellt und ihm der Realfeilbietungsbescheid ddtv. 31. October 1891. Z. 7792. behändigt.
K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf,¸am 30. November 1891. -- Laibacher Zeitung 30. 12. 1891

Razglas. Na tožbe: 4.) Franceta Smrekarja iz Kamne Gorice hišna štev. 11 proti Ignaciju Schollerju radi pripoznanja priposestvovane lastninske pravice do vložne št. 144 katastralne občine Dobrava pri Kropi — postavil se je toženim, oziroma njihovim dedičem in pravnim naslednikom, Matija Klinar iz Radovljice kuratorjem ad actum, ter so se istemu dotične tožbe, vsled kojih je narok za skrajšano razpravo na dan 27. julija 1892. l. ob 8. uri dopoldne tukaj s pristavkom § 18. dvornega dekreta z dne 24ega oktobra 1845, št. 906 z. j. z. odrejen, dostavile. C. kr. okrajno sodišče v Radovljici dne 14. maja 1892. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 20. 6. 1892 (št. 138), 21. 6., 23. 6. 1892

Oklic. Na tožbe: 2.) Franceta Varla iz Kamne Gorice štev. 19 proti zamrlemu Jakobu Pesjaku zaradi priznanja priposestovanja posestva vložna št. 119 katastralne občine Dobrava pri Kropi; 5.) Janeza Praprotnika iz Gorenje Dobrave št. 14 proti Gašparju Poklukarju iz Dobrave zaradi priznanja priposestovanja posestev vložne štev. 25, 26 in 27 katastralne občine Dobrava; oziroma njihovim neznanim dedičem in pravnim naslednikom, postavil se je gos. Matija Klinar v Radovljici kuratorjem na čin, da jih zastopa […] na dan 7. septembra 1892. l. ob 8. uri dopoldne tusodno določenem naróku v sumarnem postopku. C. kr. okrajno sodišče v Radovljici dne 16 julija 1892. -- Laibacher Zeitung 26. 7. 1892 (št. 168); 3. 8. (št. 175); 5. 8. 1892 (št. 177)

Oklic na tožbe: 3.) Franceta Marinšeka iz Kamne Gorice št. 35 (po Alfredu Rudeschu, c. kr. notarji v Radovljici) proti ne več obstoječi tvrdki »rudarija na Savi«, oziroma njenim neznanim dedičem in pravnim naslednikom, na pripoznanje ugasnitve pri vložnih štev. 178, 179, 180, 181, 310 in 322 katastralne občine Kamna Gorica in vložna štev. 131 katastralne občine Dobrava pri Kropi zastavno zavarovane terjatve in izročitev veljavne izbrisne pobotnice s pr.; — določa se narok tusodno na dan 25. novembra 1892. l. ob 8. uri dopoldne s pristavkom § 18. sumarnega patenta glede posledic izostanja. Radi neznanega bivanja toženih postavil se jim je gospod Matija Klinar iz Radovljice skrbnikom za čin, ter so se mu vročili prepisi dotičnih tožeb. C. kr. okrajno sodisče v Radovljici dne 7. oktobra 1892. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 8. 11. 1892 (št. 255), 10. 11. 12., 11. 1892

Oklic. Neznano kje odsotnemu Janezu Stroju iz Srednje Dobrave št. 1 postavil se je Franc Kunstelj v Radovljici kuratorjem za čin, da ga zastopa v zadevi namerovanega brezbremenega odpisa jednajstinke parcele št. 341 od posestva vlož. št. 46 kat. Občine Dobrava pri Kropi. C. kr. okrajno sodišče v Radovljici dne 8. sušca 1893. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 25. 4. 1893 (št. 94); 28. 4. 1893 (št. 97)

Št. 4410, 4411, 45471, 4409, 4891, 4926. Oklic. C. kr. okrajno sodišče v Radovljici naznanja. Na tožbe: 1. Marije Bohinc iz Gor. Dobrave proti Mariji in Mini Pretnar iz Gor. Dobrave
3. Franceta Skalarja iz Dobrave pri Kropi proti Ivanu in Elizabeti Frakel
4. Andreja Šoberla iz Zg. Dobrave proti proti Heleni Smrekar, rojeni Debelak
[...] zaradi pripoznanja ugasnitve zaradi zastarenja vknjiženih terjatev s pr. postavil se je neznano kje bivajočim toženim, oziroma njihovim pravnim naslednikom in dedičem, kurator ad actum gosp. Franc Kunstelj, posestnik v Radovljici, ter se je za skrajšano razpravo v teh tožbah določil tus. narók na 20. septembra 1893 dopoldne ob 8. uri, pri kateri se bode s kuratorjem razpravljajo, ako toženi osebno ali po izkazanih pooblaščencih k naroku ne pridejo. C. kr. okrajno »odiööe v Radovljici, dne 17. julija 1893. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 12. 8. 1893

Razglas, 2. na tožbo Jakoba Berceta, posestnika na Zg. Dobravi štev. 4 (po Alfredu Rudeschu), de praes. 9. maja 1895, št. 3072, proti Neži Berce, ne znanega bivališča, oziroma njenim neznanim pravnim naslednikom, radi zastaranja preživila poboljška in terjatve 50 gold. s pr. — imenoval se je toženkama ad 1 in 2 v varstvo njih koristi gosp. dr. Vilfan, odvetnik v Radovljici, kuratorjem za čin, kateremu sta se vročili tožbi, vsled katerih se je s tusodnima odlokoma z dne 13. maja 1895, št. 3044 in 3072, narok za skrajšano razpravo določil na dan 12. julija 1895 ob 8. uri dopoldne pri tem sodišči. C. kr. okrajno sodišče v Radovljici dne 13. maja 1895 -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 24. 6. 1895, 27. 6. in 2. 7. 1895

Nr. 5764. Curatelsverhängung. Das k. k. Landesgericht in Laibach hat mit Beschluss vom 23. Juli 1895, Z. 6078, über den Kaischlerssohn Franz Stroj von Lipnica bei Kropp ob Blödsinnes die Curatel verhängt, und wurde demselben Anton Dolžan von Mišače zum Curator bestellt. -- K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf am 30. Juli 1895. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 29. 8. 1895

Oklic. C. kr. okrajno sodišče v Radovljici daje na znanje, da se je Franc Kunstl, posestnik v Radovljici: a) deloma neznano kje bivajočim, deloma vže zamrlim tabularnim upnikom Francetu Wallandu iz Dvorske Vasi, Luciji Arch iz Bohinjske Bistrice, Francetu Bercetu iz Vodešič, Šimnu in Mariji Pretner iz Bleda, Matevžu in Jeri Muhovc iz Predtrga, Jakobu Smukavcu iz Predtrga, Janezu Šlibarju iz Gor. Dobrave, Janezu Rozmanu iz Brezja in Valentinu Globočniku iz Mošenj, potem: b) neznano kje odsotnemu tožencu Jožefu Žvabu iz Nomenja, oziroma njihovim nepoznanim pravnim naslednikom, postavil kuratorjem ad actum, ter so se mu vročili dotični tabularni odloki, oziroma razsodba. / C. kr. okrajno sodišče v Radovljici dne 8. avgusta 1895. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 5. 9. 1895

(Porotne sodbe) se pričnejo danes in pridejo v tej dobi sledeči k obravnavi, in sicer: 26. maja: [...] Peter Hrovat, 22 let star, mizarski pomočnik v Zg. Dobravi zaradi uboja. -- Slovenec 26. 5. 1896

(Izpred porotnega sodišča.) Mizarski pomočnik Peter Hrovat iz Zg. Dobrave je bil tožen zaradi uboja, ker je z nožem sunil hlapca Janeza Žbontarja. -- Slovenec 29. 5. 1895

Razglas. V izvršilni zadevi Janeza Kunčiča iz Selc proti Janezu Valantu iz Lipnice radi 40 gld. 45 kr. s pr. vršila se bode druga izvršilna prodaja na 400 gld. cenjenega izvršenčevega posestva vlož. št. 83 kat. obč. Dobrava pri Kropi na 30. oktobra 1896 pri tem sodišči ob 11. uri dopoldne. C. kr. okrajno sodištče v Radovljici dne 29. septembra 1896. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 5. 10. 1896 (št. 228); 7. 10. 1896 (št. 230)

Opr. št G. 114/98 1. Oklic. Zoper Matevža Bertoncelj iz Krope, Marijo, Terezijo in Nežo Košir iz Spodnje dobrave, Antonu Prešernu iz Ljubna in Andreju Pretnar iz Gorenje dobrave, katerih bivališče je neznano, se je podala pri c. kr. okr. sodniji v Radovljici po Janezu Šolarju iz Srednje dobrave št. 6 po skrbniku Antonu Debeljaku iz Gornje Dobrave št. 28 tožba zaradi priznanja zadPredloga:Nejasnoranja terjatve od 73 gld., tri po 48 gl. 17 1/2 kr. 150 gld. in 50 gld. Na podstavi tožbe določi se narok za ustno sporno razpravo na 10. junija 1898 ob 8. uri dopoldne, pri podpisani sodniji v sobi št. 1. V obrambo pravic obtPredloga:Nejasnožencev se postavlja za skrbnika gospod dr. Janko Janko Vilfan, odvetnik v Radovljici. Ta skrbnik bo zastopal imenovane tožence v oznamenjeni stvari na njih nevarnost in stroške, dokler se isti ali ne oglase pri sodniji ali ne imenujejo pooblaščenca. C. kr. okrajna sodnija, v Radovljici, oddelek I., dne 1. maja 1898. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 20. 5. 1898

Osebno[uredi]

Boštjančič Anton. Kmetovalec v Mišačah. Leta 1845 naročnik Bleiweisovih novic. -- Jure Sinobad. Radovljiški zbornik 2000

Franc Krivic s Spodnje Dobrave. Vsaj med letoma 1879 in 1889 je imel v hiši Mesto št. 38 (danes Linhartov trg št. 16) gostilno in lectarijo Franc Krivic. Rojen je bil leta 1846 na Spodnji Dobravi št. 8 očetu Jakobu in materi Luciji, roj. Mulej. Z ženo Jožefo, roj. Medved, sta najprej živela na Bledu. Tam se jima je leta 1873 rodil sin Franc. Dve leti kasneje se jima je v Kranjski Gori rodil sin Alojzij. Med letoma 1877 in 1878 je Franc Krivic vodil gostilno in lectarijo v Radovljici, Mesto št. 9 (danes gostilna Lectar). Tam mu je žena Jožefa rodila sina in hčer. Ko se je družina preselila v Mesto št. 38, so se zakoncema rodili še dve hčeri in dva sinova. Žena Jožefa je umrla leta 1889 v Mestu št. 38, stara 37 let. Vdovec Franc je še pred letom 1895 kupil hišo Predmesto št. 49 in se z otroki preselil tja. Leta 1895 se je v Radovljici poročil s 66-letno Elizabeto Janc iz Predoselj št. 44, vdovo gostilničarja Franca Paplerja. Le dve leti kasneje je v Predmestu št. 49 umrl, star 51 let. -- Nadja Gartner-Lenac: Radovljiške družine v 19. stoletju. Radovljica: Muzeji radovljiške občine, 2013

Jaka Praprotnik (Lenartkov) z Zg. Dobrave (1882–1893)

To nalogo so prav rešili: Ig. Rozman, učit. na Dobravi pri Kropi -- Vrtec 1. 4. 1884 (14/4)

(Na Dobravi pri Kropi) umrl je dne 15. t. m. g. Simon Pogačnik, trgovec in posestnik, v 60. letu dobe svoje. -- Slovenski narod 18. 3. 1890 (23/64)

(Cvet in sad.) Z Dobrave pri Kropi se nam poroča, da stoji v župnijskem vrtu jablana, ki ima ob jednem cvet in sad. Poleg popolnoma dozorelih krasnih jabolk je lepo razvito cvetje. V tem času pač redek slučaj! Ljudje pravijo, da bo dvojna zima. Vederemo. -- Slovenec 11. 9. 1890 (18/208)

(Cvet in sad.) Znani gospod prirodoslovec na Šenturški Gori nam poroča: Ne samo na Dobravi pri Kropi, marveč tudi tu na Poženku je na nekem vrtu hruškovo drevo, v Šmartnem pa jablana, ki imata poleg dozorelega sadja bujno razvito cvetje. Ljudje pravijo, da priroda letos nori. -- Slovenec 18. 9. 1890 (18/214)

Zahvala. Ni še preteklo dve leti in moral sem jokati na grobu ljubljene matere, nepozabnega brata duhovnika in sestre. Britki so ti vdarci za moje srce, a tudi v teh tako hudih poskušnjah molim neskončno previdnost božjo. Tolaži me poleg Boga sočutje mojih prijateljev, ki so mi je izkazali ustmeno in pismeno v tako obilni meri. Ker se ne morem vsakemu posebej zahvaliti, prosim tem potom, naj sprejmo mojo in mojih ljubih domačih prisrčno zahvalo. Z nebeških višav — tako za trdno upam — je gledala blaga pokojnica na nebrojno število onih, ki so žalovali za njo in jo spremljali k večnemu počitku ter prosi za nje srečne smrti. Na Dobravi pri Kropi, 26. febr. 1891. -- Val. Aljančič. -- Slovenec 28. 2. 1891 (19/48)

Prav so pa rešili: Cilka in Betka Pogačnik na Dobravi pri Kropi. -- Vrtec 1. 4. 1892 (22/4)

Umrli Člani kmetijske družbe kranjske. Meseca decembra p. 1. je umrl gosp. Valentin Debeljak, posestnik na Srednji Dobravi pri Kropi. -- Kmetovalec 15. 2. 1894 (11/3)

Zahvala. Valentin Aljančič, župnik na Dobravi, se v svojem in svojih domačih imenu prisrčno zahvaljuje za obilne izkaze sožalja o priliki smrti svoje predrage sestre, oziroma hčere in tete Marije Aljančič, ki je, potolažena s sv. zakramenti za umirajoče, dne 12. t. m. v Celovcu mirno v Gospodu zaspala ter bila dne 16. t. m. pokopana v Križih pri Tržiču. Iskrena hvala bodi še posebej izrečena p. n. g. stolnemu kanoniku G. Bittnerju, ki je nje zemeljske ostanke blagoslovil pred hišo in pred kolodvorom, prijaznim Celovčanom za mnogobrojno spremstvo in vsem, ki so rajnico iz Celovca do rojstnega doma spremili. Bodi blaga pokojnica priporočena v molitev! Na Dobravi pri Kropi, dne 16. febr. 1895. -- Slovenec 18. 2. 1895 (23/40)

Zahvala. Žalujoča rodbina Cvenkelj-nova se tem potom najiskrenejše zahvaljuje vsem udeležencem za toli mnogobrojen sprevod k zadnjemu počitku nam tako drazega rajncega, posebej pa: prečast. duhovščini, domačemu čast. g. župniku za zadnjo tolažbo, čast. gospodom iz Ovsiš, Dobrave, Leš, Mošenj in Podbrezij za spremstvo in cerkveno opravilo. Osobito pa se zahvaljuje slav. obč. odboru mošenjskemu, katerega član je bil rajni, kateri se je korporativno udeležil pogreba. Hvala vsem darovalcem prekrasnih vencev, skratka: Vsem udeležencem skupaj in vsacemu posebej: Bog Vam plati! Ljubno, dné 8. februvarija 1808. Rodbina Cvenkelj. -- Domoljub 17. 2. 1898 (11/4)

Orehe papirnike za saditev, 120 komadov po 2 1/2 m visoke ima po nizki ceni naprodaj Josip Benedičič, poesetnik v Lipnici, pošta Kropa (Gorenjsko). -- Kmetovalec 31. 3. 1898

Mladih orehovih drevesc, prav lepih 80 do 100 komadov, ima naprodaj po 55 kr. komad Janez Benedičič, posestnik v Zg. Dobravi, pošta Kropa. -- Kmetovalec 15. 11. 1898

Žlahtnih orehovih drevesc, 100 komadov, po 4 leta stare ima na prodaj po 50 kr. komad Josip Benedičič, posestnik na Zgornji Dobravi, pošta Kropa. -- Kmetovalec 30. 4. 1899

(Z Dobrave pri Kropi.) Redek slučaj. Dva moža stare korenine in starega poštenja je pri nas objel temni grob tekom treh tednov. Dne 11. okt. je na Zgornji Dobravi umrl Luka Bertoncelj, star 82 let, dne 31. okt. pa mu je sledil Frančišek Sitar iz Mišač v 75 letu. Letos je preteklo 25 let, odkar sta bila postavljena ključarjema pri župni cerkvi, kateri častni posel sta v občno zadovoljnost opravljala ves čas najvestneje. Med tem, ko je bil 82 letni Bertoncelj bolj šibkega telesa in je do pozne starosti vesel prepeval še naše stare nabožne pesmi, je bil Sitar mož prav orjaške postave in bolj resen pa zraven zlatega srca. Izgovorjene besede mu ni bilo treba preklicati nikdar. Taki vrli značaji postajajo vedno redkejši. Oba pokojna ključarja sta si izredila družino, od katere sta lahko dajala odgovor pri sodbi in katera se v vsakem oziru lahko postavi v izgled in posnemo daleč na okrog. Ko sta dolgih 25 let skupno delovala kot ključarja, ju je Bog združil tudi po smrti, da počivata prav drug poleg drugega. Naj blaga moža-ključarja obhajata pri ključarju sv. Petru veselo 25-letnico v nebesih! -- Slovenec 5. 11. 1898 (26/254)

IV. 383/97. Oklic. Glede vrtnarskega pomočnika Janeza Frakelj iz Zg. Dobrave, kateremu je varuh Jakob Kristan iz Novevasi, podaljšalo se je varstvo vsled duševne slabosti. C. kr. okrajno sodišče v Radovljici, odd. I, dne 6. marca 1899. -- Anzeigeblatt zur Laibacher Zeitung 14. 3. 1899

Prav so rešili: Aljančič Alfonz na Dobravi pri Kropi. -- Vrtec 1. 7. 1899 (29/7)

Nesreče in kriminal[uredi]

Danes pa, to je 12. dan Grudna je šel sneg od zore do mraka, kakor de bi bil berače tergal. Dvanajsto uro dopoldne pa je jelo spet nad Ilovco bučati, ter se je bliskalo in je gromelo, kakor bi bilo v pasjih dnevih. [...] Po dopisu gosp. J. K. iz Ovsiš je 7. dan Grudna na Presrenji v Dobravski fari trešilo v hruševo drevo in ga vsiga razneslo; 12. Dan Grudna pa je strela vdarla na Dobravi (podfari) v cerkovi zvonik, pa ni vžgala. -- Kmetijske in rokodelske novice 30. 12. 1846

Ein trauriger Fall ereignete sich, wie uns aus Oberkrain vom 9. November geschrieben wird, in der Nacht von Montag den 8. d. M . auf Dienstag, in Zaloše, einer Ortschaft in der Pfarre und Gemeinde Dobrava, feierte ein Landmann vulgo Žamar seine Hochzeit. Wie üblich, erschienen des Abends die sogenannten Zaplečvarji (in Untertrain Voglarji genannt), Burschen, die nicht zur Hochzeit geladen sind, aber doch vom Bräutigam bewirthet werden, und den Tanzboden füllen. Einige von ihnen, die schon lange den Wunsch hegten, mit der k. k. Gendarmerie anzubinden, nnd in der Gegend wegen verübter Roheiten berüchtigt sind, fingen mit dem erschienenen Gendarmerieposten (2 Mann) von Radmannsdorf Händel an und wurden als Ruhestörer arretirt, in die Stube gebracht und bewacht. Die übrigen, von dem Vorfall in Kenntniß gebracht, rotteten sich zusammen, wollten ihre Genossen befreien und den Gendarmerieposten vertreiben. Bei ihrer Annäherung wurde das Thor versperrt, da sie sich aber anschickten, dasselbe zu sprengen und gewaltsam einzudringen, öffneten die Gendarmen das Thor und gaben Feuer. Zwei Burschen, vulgo Zimpermann und Debelak aus Dobrava, wurden getroffen; Zimpermann, der einen Schuß in den Fuß erhielt, schlich hinter einen Zaun und wurde, da man ihn nicht vermißte, erst den nächsten Morgen in Folge von Verblutung todt gefunden. Debelak, in die Brust getroffen, wurde in ein Nachbarhaus gebracht, allwo er bald verschied. Durch diesen Vorfall waren jedoch die Bursche noch nicht abgeschreckt, und erst als die angesuchte Gendarmerie-Verstärkung erschien, wurde die Ruhe wieder hergestellt und die Rotte zerstreute sich.

[Žalosten dogodek se je zgodil, kot se nam piše z Gorenjske 9. novembra, v noči s ponedeljka 8. t. m. na torek v Zalošah, vasici v župniji in občini Dobrava. Kmet vulgo Žamar je praznoval svojo poroko. Kot ponavadi so se zvečer pojavili tako imenovani zaplečvarji (na Dolenjskem se imenujejo voglarji), fantje, ki niso povabljeni na poroko, a jih ženin vendarle pogosti in napolnijo plesišče. Nekaj od njih, ki so si že dolgo želeli s c. k. žandarmerijo zaplesti in so v teh kraji zaradi razglašene brutalnosti poznani, se začnejo z žandarji, ki so se pojavili (2 možema) iz Radovljice, prerekati in so kot motilci miru aretirani, zaprti v sobo in zastraženi. Ostali, obveščeni o incidentu, so se zbrali in želeli osvoboditi tovariše in pregnati žandarja. Ko so se približali, so vrata zaklenili, ker pa so se pripravljali, da jih razstrelijo in nasilno vdrejo, so žandarji odprli vrata in začeli streljati. Dva fanta, vulgo Cimperman in Debelak z Dobrave, sta bila zadeta; Zimpermann, ki je dobil strel v nogo, se je skril za ograjo in ga nihče ni pogrešil, šele naslednje jutro so ga našli mrtvega, ker je izkrvavel. Debelaka, zadetega v prsi, so odpeljali v sosednjo hišo, kjer je kmalu umrl. S tem incidentom pa fantje niso bili ustrahovani in je mir napočil šele tedaj, ko se je pojavila žandarska okrepitev in se je formacija razkropila.] -- Laibacher Zeitung 14. 11. 1869; Laibacher Tagblatt 15. 11. 1869, št. 261

Aus dem Polizeiblatte für Krain. Steckbrieflich verfolgt [S tiralico iskani] werden: den Matthäus und Josef Außenek in Oberdobrava, Bezirk Radmannsdors, 1 silberne Cylinderuhr, 1 silberne Spindeluhr, 1 silberne Brustkette, 1 Kette aus Talmigold und 1 Ring im Gesammtwerthe von 28 fl. -- Laibacher Zeitung 4. 2. 1873

Izpred porotnega sodišča. V soboto je bilo porotno obravnavanje proti Matiji Pfeiferju iz Zgornje Dobrave, proti Julijani Dirnbacherjevi iz Mošnje, Jurju Kordežu iz Jamnika, Mini Družnik iz Spodnje Dobrave in Neži Urh iz bohinjske Bele zavoljo hudodelstva tatvine.

Obširni obtožni spis pripoveduje o tej družbi mej drugim to tatvino: V noči od 11—12 maja 1872 je vzel M. Pfeifer 42 letni mizar denarja najmenj 800 gl., najmenj 100 svilnatih rut in 1 kos volnatega atlasa v vrednosti od 310 gl. v zgornjih Gorjah v svoj dobiček iz posestva lastnikov Martina in Jan. Žvegel in Marije Goričnik in sicer iz zaprtega hrama in zaklenene štacune brez njihovega dovoljenja. — Julijana Dirnbacher, 35 l. stara, delavka, v Brezjah rojena, je k doprinesenju tatvine v noči od 11 —12 maja 1872 na škodo Martina in Janeza Žvegla in Marije Goričnik pripomogla, ker je ključe iz Kranja prinesla jih Martinu Pfeiferju dala, ter ga je pred tatvino pri sebi prenočila, po tatvini pa ključe, ukradene rute in atlas v svojem stanovanji, v kuhinji in na svinjskem hlevu Mine Družnik shranila, in slednjič najmenj dve ukradeni svilnati ruti od Matija Pfeiferja dobila.

Jurij Kordež, 27 l. star, konjederski hlapec iz Jamnika je malo dnij po 12. maji v spodnji Dobravi od Matija Pfeiferja pri Žveglu in Mariji Goričnik ukradenih na svinjskem hlevu Marije Družnik shranjenih svilnatih rut, čeravno mu je znano bilo, da je oni te reči iz zaprtega hrama ukradel dve ruti vredni 6 gl. pridobil in se s tem hudodelstva deležnosti tatvine krivega storil.

Mina Družnik, kajžarska žena iz spodnjega grabna in Mina Družnik, 10 let stara, kajžarska hči iz spodnje Dobrave in Neža Urh omožena kajžarska žena iz bohinjske Bele so od tistih rut, katere je Matija Pfeifer ukradel, čeravno so vedele, da je on reči več ko 25 gl. vredne iz zaprtega hrama ukradel si pridobile, in s tem so te vse tri: starša Mina Družnik in Neža Urh tudi v mislu §. 186 b hudodelstvo deležnosti tatvine doprinesle kaznivo po §. 186 b.

Sodba je bila: Pfeifer je kriv hudodelstva tatvine in je obsojen na pet let teške, vsak mesec z enim postom poostrene ječe. — Julijana Dirnbacher je kriva hudodelstva sokrivosti tatvine in je na 2 leti teške, vsak mesec s postom poostrene ječe obsojena. — Kordež je kriv hudodelstva tatvine in hudodelstva deležnosti tatvine in je na 14 dnij ječe obsojen — zlajšalna okolnost je pri njem, da je uže eno leto in 10 mesecev, čeravno je vse obstal — zaprt bil. — Mina Družnik, mati je kriva hudodelstva deležnosti tatvine in je obsojena na 14 dni ječe poostrene z 2 postoma, zlajšalno da jo 15 mesecev uže zaprta bila, čeravno je vse obstala. — Mina Družnik hči in Neža Urh sta krivi prestopka deležnosti tatvine in sti obsojeni, prva na 4 dni, Urh pa na 3 dni zapora. -- Slovenski narod 13. 8. 1874

Iz Kamnegorice (Na Gorenjskem). Nij se čuditi torej, če pri pomankanji šol se surovost, mesto da bi se izmanjševala, vedno le množi. Pred par leti na pr. bili so fantji na Dobravi strah osej Dobravi in še tudi tujcem; tepli se mej seboj in natepli meni nič tebi nič tudi mirne ljudi. Tamošnji župan sam se jih je bal, da ponoči se nij upal domov iti, ker so vsakemu kar nož pokazali. To je trajalo, dokler nijso na nekej svatovščini v Založah žandarji vodnike te divje čete ustrelili. Pretečeno nedeljo pokazali so ti ljudje zopet svojo neotesanost. Dobili so to nedeljo konja nekega Kamnogoriškega posestnika na Dobravi v nekej njivi pasočega se. Ne da bi ga bili izpodili, ali kakor zakon terja ujeli in storjeno škodo od posestnika povrneno zahtevali, jeli so ubogo konjsko živinče poditi, da so ga spravili na konec brega in konj, pred sovražniki bežeč, bil je konj junak, v sili nij se pustil surovim Dobravčanom ujeti, skoči črez veliko skalo in se — ubije! Drugi dan so ga dobili in pokopali. Razume se, da »nij zvonilo«. -- Slovenski narod 24. 6. 1875

Aus dem Polizeiblatte für Krain. In Nr. 24 desselben werden steckbrieflich verfolgt: l. Jalob Benedičič, vulgo Čačov, von Oberdobrava. 24 Jahre alt, des Verbuchens des Todtschlages dringend verdächtig und fluchtig (Bezirksgericht Radmannsdorf). -- Laibacher Zeitung 10. 11. 1876

Aus dem Schwurgerichtssaale. Laibach, 11. Dezember. Jakob Benedičič, vulgo Čačov, ein 23jähriger Kaischlerssohn aus Oberdobrava, ist wegen Verbrechens des Todtschlages nach § 140 St. G., der schweren körperlichen Beschädigung nach § 152 St. G. und wegen Uebertretung gegen die körperliche Sicherheit nach § 411 St. G. angeklagt.
Der Sachverhalt ist kurz folgender: Am 28. Oktober 1876 abends kamen mehrere Burschen aus den Ortschaften Ober- und Mitter-Dobrava in das Wirthshaus der Apollonia Pesjak zu Lipenca, wo sie tief in die Nacht zechten. Nach Mitternacht fingen die beiden Burschen Jakob Benedičič und Matthäus Kemperle in roher Weise zu exzedieren an und drohten alles zu zertrümmern. Peter Michelič trat nun auf Matthäus Kemperle zu und verwies ihn zur Ruhe, allein in diesem Momente sprang Jakob Benedičič herbei und versetzte dem Peter Michelič mit der Faust einen so wuttigen Schlag auf den Kopf, daß dieser betäubt zu Boden fiel, und als er sich erheben wollte, erhielt er von Benedičič mit einem Tolmeinermesser mehrere Stiche in den Nacken, Rücken und in das linke Schultergelenk.
Hierüber ergrimmt, trat der Schwager des Peter Michelič, Josef Debelak, herbei und streckte den Jakob Benedičič mit einem Faustschlage zu Boden. Jakob Benedičič sprang sofort vom Boden auf, trat mit seinem offenen Messer zu Josef Debelak, und schrie ihm zu: »Teufel, entweder erstich du mich, oder werde ich dich erstechen!« — Zu diesem Augenblicke gab Matthäus Kemperle dem Josef Debelak mit einem Holzscheit einen Schlag auf den Kopf, so daß er zusammenbrach. Diese Gelegenheit benützte Jakob Benedičič, stürzte sich auf dem wehrlos am Boden liegenden Debelak und gab ihm einen derartigen Messerstich in den Bauch, daß sosort Blut hervorschoß und die Gebärme in der Größe eines Kindskopfes hervordrangen. Die Burschen entfernten sich nun eilig vom Thatorte, indeß Josef Debelak wenige Stunden daraus seinen Geist aufgab.
Jakob Benedičič verantwortet sich nach üblicher Methode dahin, er sei volltrunken gewesen und der Schlag, den er vom Josef Debelak erhalten, habe ihn derart betäubt, daß er nicht mehr wußte, was er that. Da nun obiger Sachverhalt durch Zeugen sichergestellt ist, da der Sterbende den Jakob Benedičič als Thäter bezeichnete und dieser selbst kurz nach der That zu seinen Genossen die Besorgnis äußerte, es könnte um Debelak schlimm stehen und er sich auch aus den Thatort zurückbegab, um nach dem tödtlich Verletzten zu sehen, bejahten die Geschwornen sämmtliche drei, auf obige Delicte lautenden Hauptfragen einstimmig und verneinten ebenso die aus volle Berauschung oder andere Sinnesverwirrung gestellte Zusatzfrage.
Der Schwurgerichtshof sprach Jakob Benedičič des Verbrechens des Todtschlages, des Verbrechens der schweren körperlichen Beschädigung und die Uebertretung gegen die körperliche Sicherheit schuldig und verurtheilte ihn nach den §§ 34, 35 und 142 St. G. zu fünf Jahren schweren Kerker, verschärft mit einem Fasttage monatlich, ferner mit einsamer Absperrung in dunkler Zelle mit hartem Lager am 29. Oktober jeden Strafjahres. -- Laibacher Tagblatt 16. 12. 1876

[Googlov prevod, površno popravljen: Iz dvorane porotnega sodišča. Ljubljana, 11. decembra. Jakob Benedičič, vulgo Čačov, 23-letni kajžarski sin z Zgornje Dobrave, je zaradi zločina smrtnega udarca po § 140 Državnega zakonika, hude fizične poškodbe po § 152 in zaradi ogrožanja telesne varnosti obtožen v skladu s § 411.
Dejstva so na kratko naslednja: 28. oktobra 1876 zvečer je prišlo več fantov z Zgornje in Srednje Dobrave v gostilno Apolonije Pesjak v Lipnici, kjer se globoko v noč popivali. Opolnoči sta dva fanta, Jakob Benedičič in Matthäus Kemperle, ponorela in grozil, da bosta vse razbila. Peter Michelič je tedaj pristopil k Matthäusu Kemperletu in ga pozval k miru, v tem trenutku je priskočil Jakob Benedičič in Petra Micheliča s pestjo tako udaril po glavi, da je ta omamljen padel na tla. Ko se je skušal dvigniti, je prejel od Benedičiča s tolminskim nožem več vbodov v vrat, hrbet in levo ramo.
Od teh dogodkov jezen je pristopil zet Petra Micheliča Josef Debelak in z udarcem vrgel Jakoba Benedičiča na tla. Jakob Benedičič je takoj skočil s tal in z odprtim nožem stopil proti Josefu Debelaku ter mu zavpil: "Hudič, ali me boš ti ali pa te bom jaz zabodel!" - V tem trenutku je Matthäus Kemperle tako udaril Jožefa Debelaka s polenom v glavo, da je ta padel. To priložnost je izkoristil Jakob Benedičič in se vrgel na brezmočnega na tleh ležečega Debelaka in mu zabodel nož nož v trebuh, da je takoj pritekla kri in so se pokazala čreva v velikosti otroške glave. Fantje so se zdaj naglo odstranili s kraja zločina, Josef Debelak pa je nekaj ur kasneje izdahnil.
Jakob Benedičič se je zagovarjal na običajen način, da je bil pijan in da ga je udarec, ki ga je prejel od Josefa Debelaka, tako omamil, da ni več vedel, kaj počne. Ker pa so izpričana dejstva jasna, ker je umirajoči Jakoba Benedičiča imenoval storilca in ker je on sam kmalu po dejanju izrazil zaskrbljenost svojim tovarišem, da bi se za Debelaka lahko slabo izteklo ter se sam vrnil kraj zločina, da bi videl smrtno ranjenega, je porota vsem trem dokazom soglasno pritrdila in soglasno zavrnila olajševalne okoliščine zaradi pijanosti ali zmedenih čustev.
Porota je obsodila Jakoba Benedičiča za kaznivo dejanje smrti, kaznivo dejanje hude telesne poškodbe in ogrožanja telesne varnosti in ga obsodila po §§ 34, 35 in 142 Državnega zakonika na pet let težke ječe, oteženo enim postnim dnem mesečno, nadalje s samico in trdim ležiščem v temni celici 29. oktobra vsako leto kazni.]

Steckbrieflich verfolgt. Zufolge der jüngst ausgegebenen Nummer 7 des Polizeiblattes für Krain werden nachstehende Personen steckbrieflich verfolgt: 1.) Johann Jeglič, 49 Jahre alt. aus Möschnach im Bezirke Radmannsdorf gebürtig, wegen des Verbrechens der Theilnehmung an der Kreditspapierfälschung (Landesgericht Laibach). 2.) Anton Frakl aus Mišače, Gemeinde Mitterdobrawa, 16 Jahre alt, wegen Verbrechens des Diebstahls (Bezirksgericht Kronau); -- Laibacher Zeitung 18. 4. 1878

Z Dobrave pri Kamnigorici, 18. avg. Strela je vdarila sinoči ob polunoči v Kožarjovo hišo na Zgornji Dobravi pri Kamnigorici. Hiša stoji na desnem bregu Save bolj na višavi. Zadnja leta je že trikrat blizo hiše v kostanj treščilo. Sinoči pa trešči v tepko tik hiše, jo precej razruši, potem se strela razdeli, deloma gre po tepki v zemljo, deloma preskoči v hišni zid, ga na mnogih krajih razruši, po oknih šipe pobije, uro raznese in mizarsko orodje po hiši razmeče. Hiša je bila polna dima, vendar se ogenj ne pokaže, tudi človeka nobenega ne ubije, dasiravno jih je sedem v hiši in čumnati spalo. Le mizarski učenec je na enem ušesu in roki omamljen. Pastirica pa je tako sladko spala, da se še ne zbudi, ko vsi drugi preplašeni pokonci skočijo. -- Slovenec 19. 8. 1887

Hundswuth. Aus Oberkrain geht uns die Mittheilung zu, dass sich am 3. d. M. ein dem Besitzer Simon Resman in Otoče, Bezirk Radmannsdorf, gehöriger Kettenhund, welcher einige Tage vorher freigelassen wurde, wuthverdächtig zeigte, weshalb er vom herbeigeholten Wafenmeister, welchem das Einfangen nicht gelang, erschossen wurde. Bei der vorgenommenen Section des Cadavers wurde die Wahrscheinlichkeit der Wuthkrankheit constatiert und daher alle vorgeschriebenen Veterinär-polizeilichen Vorsichtsmaßregeln getroffen. Einer diesfälligen weiteren Mittheilung zufolge sind von diesem Hunde, welcher nach dem Verlassen des Hauses gegen Kropp streifte, der Bursche Matthäus Bertoncelj und der Bettler Anton Kralj, beide aus Kropp, dann ein Hund des Besitzers Pogačnik in Mitterdobrawa gebissen worden. —o. -- Laibacher Zeitung 11. 9. 1893

(Iz Dobrave pri Kropi) se nam poroča: Svete Ane dan je bila naša vas Zgornja Dobráva v veliki nevarnosti, da pogori vsa do tal. Zvečer okrog osme ure pokadilo se je iz kozolca, obstoječega iz sedem oken napolnjenih z žitom in kakor bi trenil, bil je ves v ognju. Ker je poleg pomanjkanja vode početkom manjkalo tudi ljudij, se je hitro tudi tik kozolca stoječa hiša vnela in naposled še gospodarsko poslopje. Jok otrok in žensk je bil do srca segajoč, mukanje živine strahovito, strah ljudij nepopisen. Če bi se bila vnela le še sosedna hiša, stali bi danes ob razvalinah vse vasi, ki šteje 29 številk. Bogu in Materi božji z Brezij, katero so ljudje tako ganljivo klicali, bodi hvala, da ogenj ni segel dalje. Prisrčna hvala pa tudi slavni požarni brambi v Kropi, ki je prav pri tem požaru prejela »ognjeni krst«. Neustrašenemu trudu srčnih gasilcev je pripisati, da je vsaj pritlični del hiše ostal kolikor toliko nepoškodovan. Istotako naša srčna zahvala sl. c. kr. žandarmeriji, sl. gasilnemu društvu radovljiškemu za človekoljubno pomoč in drugim pogumnim možem in dekletom, ki so iz vseh sosednih fara prihiteli pomagat! Pogorelec, ki še leto dnij ni gospodar, je zdaj ob vse in ker tudi zavarovan ni bil, je toliko večjega usmiljenja vreden, zlasti ker ima škode do 2000 gld. Ako mogoče, naj tudi ta pogorelec najde pri bratih-rojakih odprto srce in odprte roke! -- V. Aljančič, župnik. -- Slovenec 30. 7. 1894 (22/172)

Iz Dobrave pri Kropi 10. augusta. [Izv. dop.] (Ogenj.) Dne 26. julija t. l. pred nočjo je naredil požar posestnika Luke Avsenika velik strah na Zgornji Dobravi. Petletni otrok je zapalil z nesrečnimi žveplenkami kozolec, ki je takoj oddal ogenj bližnjemu gospodarskemu poslopju Ker je bilo vse suho, streha krita s slamo, je bila v naglici hiša in skedenj v svitu. Prihitela je pravočasno pod poveljništvom g. J. Jalena ne še dolgo ustanovljena požarna bramba iz Krope, katera ima častno zaslugo, da je rešila ostalo precej veliko vas, ker se je hvalevredno obnašala v »ognjeni skušnji«. Nje moštvo, obstoječe iz velikega števila domačih rokodelcev kovačev, je hitro razmetalo ogorelo tramovje. Videti je bilo, da se hrabri kovači nič ne boje ognja. Huda bi pela, ko bi se plamen prijel sosednih hiš, ker se je porabila vsa voda, tako, da slavna Radovljiška požarna bramba, ki je tudi urno bila na mestu, že ni mogla dosti delovati brez vode. Slavni c. kr. žandarmeriji iz Krope in Radovljice pa zahvaljujemo vzgledno postopanje pri varstvu reda krog gorečega prostora. Koristno bi bilo v vaseh, kjer ni vode, napraviti primerno jamo, v katero bi se nabirala voda (reservoir), kakoršne so podobne vaške luže v nekaterih Dolenjskih vaseh. Zgorelo je pogorelcu skoro vse, otel je samo živino in sobno opravo. Zavarovan ni bil, a dobri sosedje so mu pomagali že toliko, da pričenja delo z novo stavbo. Pokazalo se je, kako varuje sadno drevje nadaljnjemu razširjanju požara. Dobravci, imajoči mnogo sadnega drevja, so v tem oziru vzgledni migljaj drugim občinam, ki naj pridno sade ovočje za svoja poslopja. Pazljivo pa čuvajte stariši početje brezskrbnih otrok, ter zavarujte svoje imetje. -- F. F. L. -- Rodoljub 18. 8.1894 (4/16)

Na Dobravi pri Kropi je potres močno poškodoval župnišče in šolo. Župna cerkev je dobila tri velike razpoke. Slišalo se je, kakor bi prihajal železnični vlak. -- Rodoljub 4. 5. 1895 (5/9) Na Dobravi pri Kropi je potres poškodoval posebno župnišče in šole. Župnik in učitelj nista upala prenočiti v svojem stanovanji. Župna cerkev ima tri velike razpoke. -- Kmetijske in rokodelske novice 26. 4. 1895 (53/17)

Dobrava pri Kropi. Čakal sem par dni s svojim poročilom, da se prepričam, kako je bilo drugod ob teh strašnih dneh. Izprevidel sem, da po poročilih dosedanjih ni bilo skoro nikjer v naši dekaniji tako hudo, kot pri nas. Ob 11 1/4 se je grozovito streslo župnišče. Iz postelje skočim med vrata, boječ se, da se strop nad mano ne vdere. V tem hipu pa zagrmi nad menoj, da preplašen hitim v pritličje; mislil sem, da se je odtrgal kos župnišča. S strahom se napravim za silo in ko vzrem velike razpoke po vsih sobah, prosil sem gostoljubne strehe pri sosedu. Naše župnišče je namreč še iz blaženih časov »Olim« in po vrhu še brez pravega temelja. Župna cerkev ima tri velike razpoke. Tudi šola je poškodovana. Ni čuda, da si župnik in učitelj nista upala prenočiti v svojih stanovanjih. Železniški čuvaj mi je pravil danes, da je v oni usodni noči obhojeval železniški tir. Naenkrat zasliši grozno bučanje kakor prihajajočega vlaka in kar v bližnji jarek poskoči. Strašna je bila ta noč in Bog nas varuj enake! Pri nas se sunki ponavljajo še vsak dan, le da so veliko krajši in rahlejši. -- Slovenec 20. 4. 1895 (23/90)

Ukraden vol. Iz Krope se nam piše: »29. januarja je bil na Dobravi pri Kropi nekemu kmetu vol iz hleva po noči ukraden in odpeljan. Ker je kmet šele po polnoči domu prišel, zapazi da vola ni. Izkliče sosede in gredo vola iskat. A ker je bila velika tema, niso tatu na sled prišli. Drugi dan so dobili ne daleč od hiše v gozdu volovo kožo, in nekaj ostankov, ker so tatje meso vzeli, to pa popustili. To je vendar strahovito takemu revežu, kakor je ta kmet, živinče vzeti! Le premehka je sodnija s takimi lumpi ako jih zasači. Bolj ostro! in ne bode se o tolikih tatvinah slišalo, ako bo tatov strah.« -- Slovenski narod 13. 2. 1872

Wolf erschlagen. Wie bei "Slov. narod" aus Dobrava geschrieben wird, hat der dortige Insasse Johann Debeljak diesertage einen Wolf mit einem Pfahle erschlagen. -- Laibacher Tagblatt 15. 1. 1878

Volkovi so se 12. t. m. prikazali v zagrebški okolici. Na Dobravi pri Kropi pa je posestnik Debeljak s kolom ubil eno tako mrcino. -- Slovenec 17. 1. 1878 (6/7)

Schadenfeuer. Am 26. d. M. abends um 6 Uhr fieng die vollgefüllte Harfe des Besitzers Martin Avsenek in Oberdobrava bei Kropp Feuer und verbreitete sich der Brand auf das Haus und den Stall des genannten Besitzers. Binnen vier Stunden waren alle diese Objecte sammt den bereits eingebrachten Futtervorräthen eingeäschert. Der Schaden beträgt 2000 fl. Menschenleben ist keines zu beklagen. Das Vieh wurde gerettet. Dank der herrschenden Windstille und dem thatkräftigen Eingreifen der rasch erschienenen Feuerwehren von Kropp und Radmannsdorf ist es zu danken, dass das Feuer aus die gedachten Objecte localisiert werden konnte. Den Brand hat der fünfjährige Alois Bohinc, der mit Zündhölzchen spielte, verschuldet. —r. -- Laibacher Zeitung 30. 7. 1894

Schwurgerichts-Verhandlungen. [...] ferner dürften noch zwei Verhandlungen gegen Peter Hrovat, Tischlergeselle aus Oberdobrava, Gerichtsbezirk Radmannsdorf, wegen Todtfchlages [...] anberaumt werden. —l. -- Laibacher Zeitung 22. 2. 1896

Schwurgerichts-Verhanblungen. Montag den 26. Mai l. J . beginnen die Schwurgerichts-Verhandlungen beim k. k. Landesgerichte in Laibach. Dieselben finden in der Tonhalle statt. Es sind bisher folgende Straffälle anberaumt: [...] gegen Peter Hrovat, 22 Jahre alt, lediger Tischlergehilfe in Oberdobrava, wegen Todtschlages, begangen an Johann Žbontar in Oberdobrava, Gerichtsbezirk Radmannsdorf -- Laibacher Zeitung 23. 5. 1896

(Porotne sodbe) se pričnejo danes in pridejo v tej dobi sledeči k obravnavi, in sicer: 26. maja: [...] Peter Hrovat, 22 let star, mizarski pomočnik v Zg. Dobravi zaradi uboja. -- Slovenec 26. 5. 1896

Schwurgerichts-Verhandlungen. Unter dem Vorsitze des Herrn Landesgerichts-Präsidenten Franz Kočevar Edlen v. Kondenheim fand vorgestern die erste Verhandlung der zweiten Schwurgerichtssession statt. [...] Der 22 Jahre alte ledige Tischlergehilfe Peter Hrovat aus Oberdobrava, Gerichtsbezirk Radmannsdorf, hat am 1. Jänner abends in MitterDobrava den Knecht Johann Žbontar in feindseliger Absicht mit einem Messer in die linke Brustseite und in die Lendengegend gestoßen und denselben derart verletzt, dass Žbontar infolge dessen starb. Der Thäter war geständig, wurde im Sinne der Anklage schuldig gesprochen und zu sechs Jahren schweren Kerkers, verschärft mit einem Fasttage, dann einsamer Absperrung in dunkler Zelle und Anweisung des harten Lagers in jedem Monat, verurtheilt. -l. -- Laibacher Zeitung 28. 5. 1896

Nesreča. Dne 14. t. m. našla sta dva železniška paznika na progi pri Radovljici brezzavestnega človeka, kateri je bil težko poškodovan. Vlak mu je bil desno roko na dveh mestih odtrgal. Ponesrečenec je 30 let stari krojač Jakob Kosem [Šimenc] iz Zgornje Dobrave. Prepeljali so ga v dež. bolnico v Ljubljani. -- Slovenski narod 16. 6. 1898

Opombe[uredi]

↑ Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB [Narodno blago iz Krope]. 25.
↑ Zapisal Janko s piko. Iz zbirke Franceta Francetovega IV, št. 8. […] Musko cirajo nam. muzicirajo. [France Francetov je psevdonim Franceta Steleta.]
↑ Zapisal Janko s piko. Iz zbirke Franceta Francetovega, 4, št. 9.
↑ Zapisal Janko s piko. Iz zbirke Franceta Francetovega, 4, št. 12.
↑ Zapisal France Francetov, iz njegove zbirke 3, št. 8.
↑ Zapisal France Francetov, iz njegove zbirke 3, št. 6.
↑ Zapisal Janko Benedičič. Iz zbirke Fr. Steleta III. št. 17; verz 3—5 se ponavlja za vsakim parom.
↑ Janez Benedičič (Grilov, * 23. 6. 1886) je bil v letu 1897/98 dijak v drugem razredu kranjske gimnazije. 10 let starejši Janez Benedičič (Goračev z Zg. Dobrave 2, * 1876; pri Goračih sicer ni bilo priimka Benedičič!) je padel med prvo svetovno vojno.
↑ Zapisal Janko Benedičič. — Iz zbirke Franceta Steleta IV. št. 10.
↑ Zapisal Ivan Kocjančič 22. januarja 1901. — Iz njegove zbirke, št. 10. Mošnja nima srca = je prazna. Črn teč = Čirič, čriček.
↑ Zapisal Franč. Stele. — Iz njegove zbirke III. št. 19. 1.
↑ Zapisal Franc. Stele. — Iz njegove zbirke III. št. 19. 2.
↑ Zapisal J. Benedičič. — Iz zbirke Franč. Steleta IV. št. 7.
↑ Zapisal Janko Benedičič. Iz zbirke Franč. Steleta IV. št. 6.
↑ Zapisal Janko Benedičič. Iz zbirke Frč. Steletove IV. št.v 3.
↑ Zapisal France Francetov. Iz njegove zbirke III. št. 11.
↑ Zapisal Fr. Stele. — Iz njegove zbirke V. št. 11.
↑ Slovenske narodne pesmi Karla Štreklja so izšle pri SM 1904–1907.
↑ Cf. „Argo“ VI, p. 141.
↑ V oglatem oklepaju je etimologiziran zapis.
↑ Imenik krajev Vojvodine Kranjske 1869, sestavljen na podlagi ljudskega številjenja od 31. decembra l. 1869 (izdano 1874)
↑ 1817 je [...] nekdanja francoska komuna Kropa postala glavna občina Kropa, ki je obsegala naslednje podobčine: Kropa, Kamna Gorica, Češnjica, Dobrava in Zaloše. Na tej ravni sta se znova delno združili upravno-izvršilna in sodna oblast (Polec 1925: 315; Kopač v: Štekar-Vidic 1995: 72–88). -- Vedrana Popović: Uprava zgodovine občine Radovljica od leta 1849 do danes (diplomsko delo). Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, 2013
↑ Glavne občine v Ljubljanskem okrožju (1817–1848):
42. Radoljica s 3078 dušami; podobčine: Hraše, Žerovnica, Zabreznica, Doslovče, Lancovo, Radoljica, Predtrg, Nova vas;
43. Begnje s 3208 dušami; podobčine: Zapuže, Begnje, Otok, Mošnje, Brezje, Ljubno, Leše, Srednja vas;
44. Kropa s 2879 dušami; podobčine: Kropa, Kamna Gorica, Češnica, Dobrava, Zaloše. -- Kmetijske in rokodelske novice 25. 4. 1866
↑ 1824 naj bi se zgodila delitev občin Dobrava in Sv. Križ (»die Vertheilung der Gemeinden Dobrava und St. Crucis bey Kropp und Steinbüchel«) -- Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung 2. 3. 1824 (18), 27. 2. 1824 (17)
↑ Dobrava na tem seznamu bi lahko bila tudi Dobrava pri Češnjici, pozneje se v seznamih volilnih občin ime Dobrava ne pojavlja več.
↑ Podatek je iz Kroparskega zbornika 1995.
↑ 1 funt (lb 'libra') = 0,45 kg.
↑ Seštevek naročnikov v KMD ne da 117, ampak 94 oz. 95 naročnikov, 117 jih je naslednje leto.

[1] Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB [Narodno blago iz Krope]. 25.

[2] Zapisal Janko s piko. Iz zbirke Franceta Francetovega IV, št. 8. […] Musko cirajo nam. muzicirajo. [France Francetov je psevdonim Franceta Steleta.]

[3] Zapisal Janko s piko. Iz zbirke Franceta Francetovega, 4, št. 9.

[4] Zapisal Janko s piko. Iz zbirke Franceta Francetovega, 4, št. 12.

[5] Zapisal France Francetov, iz njegove zbirke 3, št. 8.

[6] Zapisal France Francetov, iz njegove zbirke 3, št. 6.

[7] Zapisal Janko Benedičič. Iz zbirke Fr. Steleta III. št. 17; verz 3—5 se ponavlja za vsakim parom.

[8] Janez Benedičič (Grilov, * 23. 6. 1886) je bil v letu 1897/98 dijak v drugem razredu kranjske gimnazije. 10 let starejši Janez Benedičič (Goračev z Zg. Dobrave 2, * 1876; pri Goračih sicer ni bilo priimka Benedičič!) je padel med prvo svetovno vojno.

[9] Zapisal Janko Benedičič. — Iz zbirke Franceta Steleta IV. št. 10.

[10] Zapisal Ivan Kocjančič 22. januarja 1901. — Iz njegove zbirke, št. 10. Mošnja nima srca = je prazna. Črn teč = Čirič, čriček.

[11] Zapisal Franč. Stele. — Iz njegove zbirke III. št. 19. 1.

[12] Zapisal Franc. Stele. — Iz njegove zbirke III. št. 19. 2.

[13] Zapisal J. Benedičič. — Iz zbirke Franč. Steleta IV. št. 7.

[14] Zapisal Janko Benedičič. Iz zbirke Franč. Steleta IV. št. 6.

[15] Zapisal Janko Benedičič. Iz zbirke Frč. Steletove IV. št.v 3.

[16] Zapisal France Francetov. Iz njegove zbirke III. št. 11.

[17] Zapisal Fr. Stele. — Iz njegove zbirke V. št. 11.

[18] Slovenske narodne pesmi Karla Štreklja so izšle pri SM 1904–1907.

[19] Cf. „Argo“ VI, p. 141.

[20] V oglatem oklepaju je etimologiziran zapis.

[21] Imenik krajev Vojvodine Kranjske 1869, sestavljen na podlagi ljudskega številjenja od 31. decembra l. 1869 (izdano 1874)

[22] 1817 je [...] nekdanja francoska komuna Kropa postala glavna občina Kropa, ki je obsegala naslednje podobčine: Kropa, Kamna Gorica, Češnjica, Dobrava in Zaloše. Na tej ravni sta se znova delno združili upravno-izvršilna in sodna oblast (Polec 1925: 315; Kopač v: Štekar-Vidic 1995: 72–88). -- Vedrana Popović: Uprava zgodovine občine Radovljica od leta 1849 do danes (diplomsko delo). Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, 2013

[23] Glavne občine v Ljubljanskem okrožju (1817–1848):
42. Radoljica s 3078 dušami; podobčine: Hraše, Žerovnica, Zabreznica, Doslovče, Lancovo, Radoljica, Predtrg, Nova vas;
43. Begnje s 3208 dušami; podobčine: Zapuže, Begnje, Otok, Mošnje, Brezje, Ljubno, Leše, Srednja vas;
44. Kropa s 2879 dušami; podobčine: Kropa, Kamna Gorica, Češnica, Dobrava, Zaloše. -- Kmetijske in rokodelske novice 25. 4. 1866

[24] 1824 naj bi se zgodila delitev občin Dobrava in Sv. Križ (»die Vertheilung der Gemeinden Dobrava und St. Crucis bey Kropp und Steinbüchel«) -- Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung 2. 3. 1824 (18), 27. 2. 1824 (17)

[25] Dobrava na tem seznamu bi lahko bila tudi Dobrava pri Češnjici, pozneje se v seznamih volilnih občin ime Dobrava ne pojavlja več.

[26] Podatek je iz Kroparskega zbornika 1995.

[27] 1 funt (lb 'libra') = 0,45 kg.

[28] Seštevek naročnikov v KMD ne da 117, ampak 94 oz. 95 naročnikov, 117 jih je naslednje leto.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[13]

[14]

[15]

[16]

[17]

[18]

[19]

[20]

[21]

[22]

[23]

[24]

[25]

[26]

[27]

[28]