Ime mi je Damjan

Iz Wikiknjig
Ime mi je Damjan  
Avtor Suzana Tratnik
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Založnik ŠKUC
Datum izida 2001
Žanr sodobni roman
Vrsta medija Knjiga (mehka vezava)
Št. strani 153
Klasifikacija
COBISS ID 112261888
UDK 821.163.6-311.2

Ime mi je Damjan je roman pisateljice Suzane Tratnik. Izšel je leta 2001 pri založbi ŠKUC (zbirka Lambda).

Vsebina[uredi]

Devetnajstletni Damjan je transspolnik. Včasih mu je bilo ime Vesna, a se je preimenoval. V skupini za samopomoč govori svojo zgodbo in pripoveduje o tem, kako si je spremenil ime, o napetih odnosih doma, predvsem o nerazumevanju z očetom, o spolnih zlorabah v otroštvu, o prijateljih, popivanju in preživljanju časa pri Mravlji. Najbolj uživa v družbi prijateljev in ko se okrog njega ves čas nekaj dogaja. Njegov najboljši prijatelj je Roki, ki je tudi ženska in s katerim skupaj počneta neumnosti. Damjan je zaradi popivanja velikokrat izostal z dela in nazadnje izgubil službo. Ni maral govoriti o sebi, ker je imel ves čas občutek, da ga nihče ne posluša. Svojo preteklost je zaupal le Neli, v katero se je zaljubil. Le njej je priznal, da ga je oče v otroštvu spolno zlorabljal. Damjan se ne ozira na to, kaj si o njem mislijo drugi. Zase pravi, da je takšen že od rojstva in da se nič ne dela ali preoblači. Na koncu se odloči, da bo šel naprej po svoji, Damjanovi poti.

Spolna identiteta v romanu[uredi]

Najbolj zanimiva je identitetna uganka, saj v romanu ni natančno opredeljen Damjanov spol. Glede na delitev spolov na biološki, družbeni in psihološki spol je Damjanov biološki spol ženski, a to ni nikjer izraženo. Družbeni in psihološki spol pri Damjanu pa sta moška, sam se namreč najbolje počuti v vlogi moškega. Če bi v romanu upoštevali pet spolov na osnovi bioloških znakov (»nesporni« moški, »nesporna« ženska, hermafrodit, transseksualna ženska, in transseksualni moški), bi lahko Damjana označili za transseksualnega moškega. Še bolj sodobna razlaga Damjanove spolne identitete pa se lahko navezuje na kategorijo 10 spolov (»prava« ženska, »pravi« moški, lezbična ženska, gejevski moški, biseksualna ženska, biseksualni moški, transvestitska ženska, transvestitski moški, transseksualna ženska in transseksualni moški), po kateri bi Damjana določili kot transseksualnega moškega.

Pri različnem preštevanju spolov postane bolj očitno, da so razprave o spolu kazalci politične moči posameznih skupin. Bolj ko se veča moč marginalnih skupin (žensk, homoseksualcev, transvestitov, transseksualcev …), bolj postaja vprašljiva klasična heteroseksualna shema, ki je zanje preozka. V njej je družbeni spol razumljen napačno, kot nekaj trdnega (namesto spremenljivega) in s prisilno heteroseksualnostjo določen kot opozicionalni in hierarhičen. Družba zato na marginalne skupine gleda kot na odpadnike. To je vidno tudi v romanu Ime mi je Damjan, kjer celo starši zavračajo Damjana in njegovo spolno identiteto, ker ta ni nekaj običajnega.

Literatura[uredi]

Alojzija Zupan Sosič: Robovi mreže, robovi jaza: Sodobni slovenski roman. Maribor: Litera, 2006.