Barva laži in Novele

Iz Wikiknjig

Tomaž JANEŽIČ: Barva laži in Novele. Ljubljana: Trubar, 2005. 259 str. (COBISS)

O avtorju[uredi]

Tomaž Janežič je slovenski pisatelj, fotograf, pesnik in esejist. Rodil se je 25. 7. 1977. Ima svojo spletno stran, na kateri pa je zelo malo podatkov o njegovem življenju. Zapisal je, da je bila njegova prva stvaritev Menuet za čembalo, ki ga je napisal kot trinajstletni deček. Poezijo je začel pisati že pri petnajstih, kasneje pa je napisal še nekaj tragedij po Shakespearovem in Mrakovem vzoru. Leta 1997 je objavil svoje prve pesmi. Pozneje se je v njem ponovno prebudila ljubezen do filma (ki jo je gojil že kot otrok) in začel je stopati tudi v tej smeri.

Dela[uredi]

Romani[uredi]

  • Markizino maščevanje, Samozal. T. Janežič, (2007) (COBISS)
  • Projekt Imperator, Samozal. T. Janežič, (2007) (COBISS)
  • Neptunovo vstajenje, Samozal. T. Janežič, (2008) (COBISS)
  • Smisel in revolt, Samozal. T. Janežič, (2010) (COBISS)

Kratka proza[uredi]

Poezija[uredi]

Italijanska poezija[uredi]

  • Sembianze
  • I confini labili
  • Inganno

Filmski eseji[uredi]

  • Mulholland drive
  • Poletna zgodba


O zbirki[uredi]

Knjiga Barva laži in Novele je zbirka enega romana in devetih novel, ki obsegajo od 1089 do 28 851 besed. Zbirka je izšla v Ljubljani leta 2005 pri založbi Trubar. Avtor je na svoji spletni strani zapisal, da delo Barva laži in Novele "obravnava temeljno razhajanje med močjo in vrednostjo. V tem pogledu predstavlja nasprotovanje Nietzschejevi filozofiji, ki je v knjigi VOLJA DO MOČI eksplicitno izražena kot pristajanje na vrednost merjeno s stališča moči. Po tem pojmovanju je vrednost človeka premosorazmerna s stopnjo moči, s katero razpolaga. Roman Barva laži dokazuje nasprotno." Na zadnji platnici knjige je zapisano: "Barva laži je psihološki roman in eksistencialistična parabola o svetu, kjer pogajalske pozicije posameznikov niso nikoli izenačene."

Naslov zbirke je vzet iz romana, ki govori o moči laži. Skozi celoten roman se pri vsaki osebi pojavljajo laži, ki pa jih na koncu drago stanejo. Drugi del naslova Novele pa je zaradi devetih novel, ki so v knjigi. Avtor v svojih delih odpira vprašanja o eksistenci in transcendenci, absurdnosti prostora-časa, totalitarnosti družbenih sistemov in ideologij.

Motivno-tematska analiza[uredi]

Janežič na svojem spletnem portalu piše, da "tematika novel obravnava vprašanja umetnosti, odnosov med spoloma, razmerje človeka do prostora in časa, ontološka vprašanja, razliko med javnim in zasebnim."

Motivi, ki se pojavljajo v delih, so: motiv smrti, zasvojenosti, prostitucije, laži, negotovosti, umetnosti, prevare, posilstva.

Jezikovno-slogovna analiza[uredi]

Avtorjev jezik je bogat z metaforiko. Na začetku knjige najdemo citate Alfreda Adlerja, Alberta Moravia in Montala. Na začetku šestega poglavja v Barvi laži je del besedila iz Ungarettijeve pesmi Gridasti: Soffoco. V Barvi laži in v noveli Veliki metafizik najdemo razmišljanje, v novelah Slepilo ter Poletje in senca pa tok zavesti. V novelah Poletje in senca in Učna ura najdemo pesmici ("Le jutri in spet jutri …"; "O, duša, kaj še upaš …"). V noveli Memento se pojavita besedi modus vivendi iz latinskega jezika, pomenita pa življenjski slog oziroma način bivanja. V noveli Učna ura pa avtor uporabi sleng ("Bil sm tvoj učenc.";"Kaj si reku?") in kletvico (prasica).

Pripovedovalec[uredi]

Pripovedovalec je v vseh novelah tretjeosebni, razen v noveli Memento je prvoosebni.

Novela[uredi]

Prva zgodba je po obliki roman, ostale pa so novele.

Obnove posameznih zgodb[uredi]

  • Barva laži (približno 28 851 besed)

Anja študira politologijo in se zaradi slabega razumevanja s starši preseli na svoje. Suzana pa živi s fantom in študira ekonomijo. Ker postaja njen fant Goran vse bolj obseden z njo, se odloči, da se razide z njim in se odseli. Odzove se na Anjin oglas, v katerem išče cimro. Anja in Suzana postaneta sostanovalki. Tudi Anja se razide s fantom Aljošo in postane par s Suzano - kljub nasprotovanju okolice. Ko Anja izve, da se Suzana v popoldanskem času ukvarja s prostitucijo, se sproži niz nezaželenih dogodkov. Anja in Suzana se sporečeta in Anja od Suzane zahteva, da se odseli. Medtem Suzano posili Anjin nekdanji fant Aljoša, ker ga je vedno zavračala. Ko to izve Suzanin nekdanji partner Goran, se odloči, da se mu maščuje, in ga zabode z nožem. Aljošo odpeljejo v bolnišnico, kjer se ne pokesa svojih dejanj, Anja in Suzana pa se še zadnjič srečata v parku, kjer se, kljub Anjini prošnji, naj se vrne k njej, Suzana odloči, da se za vedno razideta.

  • Benečanska maska (približno 2617 besed)

Delfina je med igranjem menueta opazila masko na polici. Zelo jo je privlačila in želela si jo je nadeti. Menila je, da se bosta maska in menuet zlila v eno in bo lahko še lepše igrala. Masko je prijela v roko in čudilo jo je, da je bila narejena po njenih merah. Predvidevala je, da je lastnica te maske morala biti zelo vešča in prekaljena v preigravanju in poigravanju z občutki drugih. Tako je bila prevzeta, da ni opazila Adriane, ko je vstopila. Rekla ji je, da je sploh ni prepoznala, in jo vprašala, kje je našla to masko. Priznala ji je, da jo ta maska navadaja z neprijetnimi občutki, in jo prosila, naj jo sname, saj to ni ona. Delfina ji je odgovorila, da zaradi maske lahko bolje igra, da se je naučila igrati z eno roko. Nato je Adriano začela božati po vratu. Adriana se je prestrašila, začela je vpiti, naj neha, da to ni ona. Delfina pa ji je priznala, da res ni, da naj se ji prepusti, naj se ne umika, da Delfine ni več, da je mrtva in da maska živi skozi njo. Nato si jo je na silo vzela.

  • Intimnosti (približno 2622 besed)

Silvija nikakor ni mogla razumeti Rebeke, kako je lahko snemala pornografske filme. Zanjo je bila rjuha simbol intimnosti, nekaj zasebnega, nekaj, kar je delila samo z Robertom. Zaradi tega se je počutila veliko bolj resnično, ker je vedela, da je to samo njuno. Tisti dan je na kosilo povabila Rebeko in Johna. Odločila se je, da bo izvedela, ali res uživa v tem delu ali ji samo prija, da jo moški občudujejo. Rebeka ji je odgovorila, da je pomembno, da delaš tisto, v čemer uživaš, in da ona večino časa uživa v svojem delu, rada ima pa samo Johna. Silvija jo je obtožila, da je cipa, takrat pa jo je John udaril. Odšla sta. Silvija je začela vpiti na Roberta, zakaj je ni branil. Odgovoril ji je, da se je Rebeka obnašala čisto normalno in spoštljivo in da je ona tista, ki jo vidi kot cipo. Robert ji je odprl oči in ji povedal, da se ona boji Rebeke, ker se boji uživati v seksu, in da se počuti, kot da je njen spol ogrožen in njena ženskost izničena.

  • Slepilo (približno 4075 besed)

Druščina se zbere na otoku, da bi posneli spot za pevko. Pevka želi, da se v spotu vidijo galebi, režiser pa ne. Tako se med njima vname prepir. Zmerjata se, prepir pa prekine klic iz agencije. Šef režiserju zagrozi, da bo ostal brez službe, če ne bo upošteval pevkinih želja. Takrat postane ponižen. To pa ni všeč njegovi punci Teji, saj je z njim ravno zaradi njegove samozavesti in moči. Ko vidi, da je vse skupaj le maska, je zelo jezna in razočarana. Želi si le njegove smrti. Gre v morje, da bi se osvežila. V daljavi zasliši helikopter s snemalno ekipo in z režiserjem. Ne ozre se. Naenkrat motor utihne. Ozre se in vidi, da je strmoglavil. Takrat se ji v glavi odvrti film tega dne. Tolaži se, da je ta dogodek le naključje, da ga ne sme razumeti kot vsoto vseh napetosti. Bilo bi preveč srhljivo znamenje. Čeprav si je želela njegove smrti, ni bila ta želja nič večja od drugih, ampak uresničila se je ravno ta. Spoznala je, da moč ni vse, lahko pa pripelje do neželenih dogodkov.

  • Videz stvari (približno 3249 besed)

Maja, David in Igor so odšli skupaj na morje. Maja in Igor sta par, Igor in David pa najboljša prijatelja. David in Igor pišeta scenarij za film. David meni, da mora film vsebovati veliko nasilja in seksa, da mora biti vse jasno in bizarno, Igor pa meni, da mora prikazovati realnost, umetnost. Enotna sta si le pri tem, da mora biti film takšen, da si ga bodo ljudje zapomnili. Takrat vstopi Maja. Vpraša ju, ali jima ni dovolj resničen svet, ali res potrebujeta še enega, ki pa je po njenem mnenju vedno grši od realnega, saj ga ustvarjajo zafrustrirani ljudje. Nato odide. David je vesel, da sta se Maja in Igor sprla, saj mu je Maja všeč. V glavi se mu odvrti prizor, kako zasleduje Majo in jo posili. Medtem Igor najde Majo v spalnici. Maja mu očita, da si je ne želi več, da jo povabi na morje, zraven pa pripelje še Davida. Igor ji zagotovi, da to ni res in da mu je ona dovolj. Obljubi ji tudi, da ne bo več pisal scenarijev in da David nikoli več ne bo prišel k njemu. Predata se posteljnim užitkom. Čez mesec dni Igor čisto slučajno v časopisu vidi Davidovo osmrtnico.

  • Veliki metafizik (približno 2949 besed)

Miroslav ni vešč socialnega življenja, za kar krivi šolo. Meni, da bi v šoli morali poučevati predmet »Razumevanje med spoloma in umetnost zapeljevanja," namesto da nam vcepljajo matematične, fizikalne, biološke koncepte. Med ljudmi se ne počuti dobro, ampak se zvečer vseeno odpravi v klub. Opazuje ljudi, nihče pa ne opazi njega. Nato v klub vstopita njemu na las podoben človek in njegova punca. Ves čas sta v družbi, v krogu prijateljev. Miroslav ne ve, ali sanja ali je to res njegov dvojnik. Razmišlja, kako lepo bi bilo, če bi bil on na njegovem mestu, vendar po drugi strani ne more verjeti, kako lahko ljudje živijo tako, da svet kar zdrsne mimo njih. Sklene, da se bo sam zavedal svoje sreče. Nato se njegov dvojnik odpravi iz lokala, Miroslav pa za njim. Izvleče nož in ga z ročajem udari po glavi. Dvojnik omedli. Miroslav se preobleče v njegova oblačila in odide nazaj v klub. Pridruži se druščini in se pretvarja, da je on njegov dvojnik. Ko se njegov dvojnik vrne v klub ves pretepen, preoblečen in z odpeto jakno, zavpije, da ga je pretepel Miroslav, da je on pravi. Miroslav za trenutek postoji, pogleda punco, in ko vidi, da punca nič ne sumi, plane v glasen krohot.

  • Memento (približno 2493 besed)

Pripovedovalca je prevzela Irenina lepota, za katero pravi, da je bila fotografske vrste: brez poleta, brez ognja, statična; njena moč je bila v njenem samoljubju, bila je popolnoma brezčutna do drugih, tuje nesreče in težave je niso zanimale. Bila je princeska, ki je verjela, da se njej slabe stvari ne morejo dogajati. Bila je tiste vrste deklica, ki je imela lastnosti idealnega partnerja napisane na listku. Nek večer sta sedela v kinodvorani, pripovedovalec je opazoval njen profil, ona pa niti trznila ni. Ker sta se oba zanimala za film, sta se na drugi zmenek odpravila v Avditorij Portorož. Ko je za njima vstopila tretja oseba, Irenina znanka, se za pripovedovalca sploh ni več zmenila. Vstal je in odšel tesno mimo njiju, da bi ga Irena opazila, pa se niti zganila ni. Zanjo je bil kot stvar, ki biva v istem prostoru kot ona. Ko se je filmska predstava začela, sta se začela prepirati. Pripovedovalec ji je očital, da je popolnoma brezčutna, da ji ugaja, če ji nekdo dvori, ona pa mu je odgovorila, da je samo vljudna, če gre kdaj z njim ven in naj si ne dela lažnih upov. V glavi si je postavil še nekaj vprašanj in v njenem duhu odgovoril nanje, čeprav bi bilo zanjo bolj značilno, da bi v takšnem trenutku obrnila hrbet in odšla.

  • Poletje in senca (približno 4512 besed)

Patricija, Georg, Edvard, Jenifer in Filip so se odpravili na potovanje z ladjo. Patricija in Georg sta bila par. Prav tako Jenifer in Edvard. Filip je bil Jeniferin brat . Filip je imel okvaro srca, Patricija pa je imela težave z nespečnostjo, zato sta oba jemala tablete. V preteklosti sta bila Patricija in Edvard par, a sta se zaradi Patricijinih neumnosti razšla. Na tem potovanju si je Patricija želela zgladiti spore in biti ponovno z njim. Dogovorila sta se, da se dobita nekje v gozdu. Med potjo je v gozdu stopila v past na katero je bila privezana sekira, ki ji je presekala glavo. Med tem časom je Filipu v vodi odpovedalo srce. Začelo se je temniti in začeli so pogrešati Patricijo. Georg je prosil Edvarda, da jo greta iskati. Jenifer je med tem časom našla zamenjane tablete v Filipovi torbi in pa listke, ki sta si jih pisala Edvard in Patricija. Odtekla je v gozd, vsa jezna na Patricijo. Našla jo je razmesarjeno na tleh. Takrat je spoznala, da so bili vsi Edvardove žrtve. Odšla je na ladjo in želela odpluti. Takrat je prišel Edvard. Strah jo je bilo, da bo ubil tudi njo, zato je sprožila harpuno.

  • Učna ura (približno 1521 besed)

Darko je imel v srednji šoli slabo izkušnjo s profesorico Mileno, zato sta se s prijateljem Urošem odločila, da ji vrneta milo za drago. Uroš jo je prek spleta povabil na zmenek v kino. Ko sta odhajala iz kina, jima je nasproti prišel Darko. Predstavil se je profesorici in jo začel zmerjati, da je prasica, Uroš pa je od nje zahteval, da se mu opraviči za vse. Ker ni želela, sta jo pograbila za roke in jo vrgla v sneg. Darko je zrecitiral Valeryjevo pesem in jo vprašal, če ve kdo je to napisal. V paniki je spraševala kaj se gresta in kaj hočeta od nje, Darko pa je odgovoril, da bodo imeli učno uro.

  • Dobrodošlica (približno 1089 besed)

Četverica policistov se je opravila v iskanje nepridiprava. Prišli so do njegove hiše. Vse je bilo polomljeno. Nato so prišli do nekega hodnika, ki je vodil levo in desno. In še enkrat. Hodili so po labirintu. Želeli so se vrniti, ampak bi potrebovali načrt. Končno so prišli do neke sobe, ki je imela celo stikalo za luč. Sredi sobe je stal televizor in videorekorder. Prižgali so ga. Na televizorju se je pojavil mož, ki so ga iskali. Dejal jim je, da so ga našli, a morda ne takšnega kot so si želeli. Povedal jim je še, da tudi sam biva zunaj teh zidov v labirintih svobode in da je morda ta labirint samo prispodoba življenja. Zaželel jim je še miren izhod in izginil.

Odmevi v javnosti[uredi]

Za zbirko Barva laži in Novele ni nobenih odmevov in kritik v javnosti.

Viri in literatura[uredi]

Viri[uredi]

  • Tomaž Janežič: Barva laži in Novele. Ljubljana: Trubar, 2005. (COBISS)

Zunanje povezave[uredi]