Higiena ustne votline

Ustna higiena je dejavnost, s katero zmanjšujemo količino najbolj virulentnih vrst mikroorganizmov normalne ustne flore in s tem preprečujemo nastanek bolezni zob in obzobnih tkiv, kar je pomembno tako iz funkcionalnega kot tudi estetskega vidika.[1],[2]Zobje s svojo žvečno, fonacijsko in estetsko funkcijo namreč pomembno prispevajo k boljšemu zdravju in boljši kakovosti življenja, tako po funkcionalni kot tudi po socialni plati.[3] Glavni razlog za nastanek vnetja obzobnih tkiv in zobne gnilobe so zobne obloge oz. zobni plaki, sestavljeni iz mikrobov ustne flore, ki se vztrajno in nepretrgano nabirajo na zobnih površinah, tudi pri zdravih ljudeh. Od značilnosti mikroorganizmov ustne flore in značilnosti mikrookolja, ki omogoča razmnoževanje le teh, je odvisno, ali je posameznik bolj dovzeten za nastanek zobne gnilobe. Kljub temu, da je pomen čiščenja zob v številnih kulturah že zelo staro spoznanje, je razširjenost bolezni zob in obzobnih tkiv pri nas in tudi drugod izredno visoka.[2],[3]

Najpogostejši infekciji v ustni votlini sta parodontitis (vnetje obzobnih tkiv) in karies. Karies je neklasična infekcijska bolezen, ki izvira iz vzajemnega delovanja ustnih bakterij in ogljikovih hidratov na površini zob. Kisline, ki nastanejo pri bakterijskem metabolizmu ogljikovih hidratov, povzročajo demineralizacijo sklenine.[4]

Preventiva bolezni zob in obzobnih tkiv je nujno potrebna in smiselna, tako s strani posameznika kot tudi populacije. Ob dobri ustni higieni (pa tudi pravilni prehrani in pravilni uporabi fluorovih preparatov) lahko posameznik ohranja zdrave zobe in obzobna tkiva pozno v starost, res pa je, da preventiva od posameznika zahteva red, sistematičnost, znanje in potrpežljivost. S stališča družbe pa velja, da preventiva zmanjšuje stroške stomatološkega zdravljenja.[2] Najpomembnejši preventivni ukrep (ob rednem obiskovanju zobozdravnika) je ščetkanje zob s pomočjo zobne paste s fluoridi.[3], [4] Čiščenje zob je zapleten postopek, katerega pravilno izvedbo se moramo naučiti. Pri tem je pomembno sodelovanje pacienta z osebnim zobozdravnikom in ostalimi preventivnimi zobozdravstvenimi delavci. Zobozdravnik naj pacientu postavi individualni program, ki ga je potrebno skrbno nadzorovati. Velja namreč, da samo s skrbno ustno higieno ne moremo pozdraviti že izražene bolezni zob ali obzobnih tkiv, lahko pa preprečimo njen nastanek.[2] Ohranjanje zdrave ustne votline je pomembno že od otroških let naprej, pri tem sodelujejo starši, učitelji, vzgojitelji in zdravstveni delavci. Zdravstvene institucije izvajajo različne oblike preventivne vzgoje, kot so na primer mesečna pregledovanja zob v vrtcih in osnovnih šolah ter izobraževalni seminarji za starše in učitelje. Otroška preventiva in vzgoja sta vzgojna procesa, s katerima želimo vsakemu posamezniku že v otroštvu vzbuditi občutek odgovornosti, tako za zdravje ustne votline kot tudi zdravje nasploh.[5]

Umivanje zob

Z mehaničnim čiščenjem najlažje odstranimo zobno oblogo, ki je čvrsto prilepljena na površno zoba. Pri kočnikih, sekalcih, ob robu dlesni in v medzobnih prostorih najpogosteje najdemo zobne obloge, zato samo splakovanje z vodo ne zagotovi ustreznega odstranjevanja mehke zobne obloge. Slaba ustna higiena prispeva k povečanju količine zobnih oblog in posledično zobnega kamna. Pri čiščenju zob je pomembno, da izvajanje poteka sistematično, tako da se zajemajo vse površine z enakim številom potegov. Na začetku, kadar imamo več energije se priporoča čiščenje težje dostopnih predelov zobnega loka. Učinek čiščenja je odvisen od spretnosti posameznika in tehnike čiščenja, zato je pomembno, da se izvaja pravilna tehnika čiščenja zob. Priporoča se čiščenje zob dvakrat na dan. Vsaj eno čiščenje naj bo temeljito, drugo se pa lahko izvede tudi brez dodatnih pomagal (npr. zobne nitke ali zobne paste). Potrebno je naravnati pritisk zobne krtačke tako, da povzroči minimalno poškodbo tkiv. S tem se zagotovi tudi optimalni čistilni učinek. Vsebnost abrazivnih sredstev v zobni pasti je zelo pomembna. Pomembno je preprečiti poškodbo trdih obzobnih tkiv, zato je pomembno, da so delci mehkejši od sklenine.[2]

Proizvajalci dodajo pastam tudi druge učinkovine, ki delujejo preventivno ali terapevtsko. Dodatki v zobnih pastah prispevajo tudi k svežemu dihu. Čeprav se lahko natančna sestava zobnih past razlikuje, saj so last posameznih blagovnih znamk, so si v grobem podobne. Poleg abrazivnih delcev vsebujejo še arome, sladila, bavila, detergente, sredstva za ohranjane vlage itd.[3] Ostali dodatki v zobnih pastah imajo nizko praktično in klinično vrednost, razen fluora, ki je namenjen preprečevanju kariesa. Biološko ravnotežje ustne flore se ne spreminja med uporabo zobne paste. Potrebno je opozoriti, da lahko mehanično čiščenje tudi poškoduje zobe in dlesni. Glavni razlogi za to je uporaba pretrde zobne ščetke, neustrezna tehnika krtačenja in uporaba zelo abrazivne zobne paste.[2]

Nitkanje

Nitkanje je proces čiščenja medzobnih prostorov s pomočjo zobne nitke ali drugih medzobnih pripomočkov. Medzobni prostori so prostori, katerih ne moremo učinkovito očistiti le z uporabo zobne ščetke. Nitkanje se uporablja kot preventiva pred nastankom zobnega plaka. Ko ta ni odstranjen, lahko vodi do težav kot so zobni kamen ali gingivitis, če napreduje pa lahko tudi v periodontitis.[6]

Vrste

Poznamo več pripomočkov za uspešno nitkanje. Zobna nitka je lahko povoščena ali ne, z okusom ali brez. Poznamo tudi zobne nitke na palčki. Medzobna ščetka je posebna oblika ščetke, ki seže v medzobne prostore. Prav tako poznamo zobne prhe, ki s curkom vode očistijo medzobne prostore.

Efektivnost

V odraslih lahko dnevno nitkanje ob souporabi zobne ščetke zmanjša tveganje za nastanek gingivitisa, medtem ko uporaba medzobne ščetke kratkoročno zmanjša tudi količino zobnih oblog.[7]

Raziskave kažejo, da je pri vrstnem redu priporočljivo nitkanje pred uporabo zobne ščetke. Nitkanje namreč omogoči, da odstranimo medzobno vsebino v večini, nato lahko bolj učinkovito očistimo prostore z zobno ščetko ter zobno kremo, ki naj vsebuje fluorid. Plake namreč ni možno popolnoma odstraniti le z mehanskim pristopom, pač pa je priporočljiva uporaba fluorida za preprečevanje nastanka kariesa. Zobne nitke, ki vsebujejo fluor, do 10x povečajo koncentracijo fluora v medzobnih prostorih. Proces nitkanja pred ščetkanjem tako povzroči manj medzobne plake ter višjo koncentracijo fluora v medzobnem prostoru, tudi če ni uporabljena zobna nitka s fluorom.[8]

Za uspešno nitkanje je potrebno upoštevanje pravilnega postopka, da preprečimo morebitne poškodbe dlesni. Ameriško združenje za zobozdravnike (ADA – American Dental Association) definira pravilen postopek nitkanja kot sledeč:

1. Približno 45 cm nitke odtrgajte in navijte okoli sredinca na roki, preostalo navijte okoli sredinca na drugi roki.

2. Nitko držite tesno med palcem in kazalcem ter jo nežno vstavite med zobe.

3. Nitko oblikujte v obliko črke »C« okoli zoba.

4. Nitko nežno drgnite gor in dol po medzobni površini, medtem naj ostane v stiku z zobom. Nitke ne trzajte in je ne vstavljajte na silo.

5. Nitkajte vse zobe in ne pozabite na kočnike.

Ustna vodica

Uporaba ustne vodice je priporočljiva, saj deluje protimikrobno. Uporablja se kot lokalno protivnetno sredstvo, lokalni analgetik in za preprečevanje kariesa. Uporabniki imajo na voljo veliko različnih vrst ustnih vodic, zato je pomembno, da si izberejo najprimernejši izdelek. Pri izbiri je potrebno upoštevati stanje ustne votline, tveganja za bolezen ter učinkovitost in varnost ustne vode. Mehansko odstranjevanje oblog s pogostim in učinkovitim ščetkanjem ter uporaba zobne nitke je glavno sredstvo za preprečevanje obzobnih tkivnih bolezni ter za zmanjšano tveganje za karies. Nekaterim posameznikom primanjkuje spretnosti in motivacije za mehansko odstranjevanje oblog, zato se odločijo za uporabo ustne vodice, saj je izpiranje enostavnejše za izvajanje. Ustna vodica se uporablja kot dodatek k rednemu ščetkanju in uporabi zobne nitke in ni nadomestek za mehansko odstranjevanje oblog. Svetuje se kratkotrajna uporaba ustne vodice kot dodatek drugim ustno higienskim ukrepom. Dolgotrajna uporaba etanola, ki se lahko nahaja v ustnih vodicah se odsvetuje, saj je možna povezava z rakom ustne votline. Uporaba ustne vodice s fluoridi je priporočljiva pri osebah z velikim tveganjem za karies.[9] Uporaba ustne vodice se svetuje tudi v terapevtske namene.[10] Različne študije so pokazale, da ima acetaldehid (prvi presnovek etanola) pomembno vlogo pri nastanku raka ustne votline, žrela, grla in požiralnika. Acetaldehid je opisan kot potencialna rakotvorna snov, zato se ga opredeljuje kot kazalnik naraščajočega tvegana za nastanek raka ustne votline. Tveganje se poveča, kadar se pojavi sočasno z drugimi dejavniki tveganja, kot sta kajenje ali alkohol.[11] Rezultati študije med ustno vodico, ki vsebuje alkohol ter med ustno vodico brez alkohola so večinoma pokazale, da vsebnost alkohola malo prispeva k učinkovitosti izdelka. Prednost alkohola v ustni vodici naj bi bila zanemarljiva in predstavlja tveganje za nastanek raka ustne votline.[12] Učinkovitost ustne vodice je odvisna od posameznikove sposobnosti pravilnega izpiranja. Izdelki zato niso primerni za uporabo pri osebah, ki ne razumejo navodil za uporabo ali uporabnikom, ki fizično navodilom ne morejo slediti. Etanol se uporablja v mnogih ustnih vodicah in deluje kot topilo in konzervans.[13]

Zobne ščetke

Splošne priporočitve

Zobje naj se umivajo za dve minuti (raziskave so pokazale, da je to zadosten čas za učinkovito odstranjevanje zobnih oblog).[14] Na ščetko naj se nanese za grah velika količina zobne paste, ki vsebuje fluorid, saj to znižuje verjetnost pojava kariesa.[15] Priporočenih tehnik ščetkanja je več, najpogostejša pravi, da naj se zobno ščetko položi ob rob dlesni pod kotom 45° in nežno premika naprej in nazaj s kratkimi potegljaji.[16] Za umivanje zadnje stene sprednjih zob, naj se zobno ščetko obrne vertikalno in nežno premika gor-dol. Zobne ščetke naj se ne deli, saj to lahko povzroči prenos mikroorganizmov med posamezniki.[17] Zobno ščetko naj se po vsaki uporabi temeljito spere, za odstranitev preostale zobne paste in oblog.[17] Zobno ščetko naj se shranjuje pokončno, v odprtem držalu, da voda lažje odteče in se zobna ščetka lahko posuši, saj to zmanjšuje rast mikroorganizmov.[18]

Zobno ščetko naj se menja na 3-4 mesece oz. ko so ščetine vidno poškodovane in razcepljene, saj se takrat zmanjša njena uporabnost.[19] Zobne ščetke po preboleli infekciji ni potrebno menjati, saj naš imunski sistem med in po preboleli bolezni izdeluje specifična protitelesa, ki preprečujejo, da bi nas povzročitelj bolezni na zobni ščetki ponovno okužil. Je pa zato toliko bolj pomembno, da se zobne ščetke ne deli in, da se zobne ščetke družinskih članov ne dotikajo.[20],[21],[22]

Za dodatno čiščenje zobne ščetke, lahko le-to namočimo v kozarcu z mešanico vode in raztopine 3% vodikovega peroksida, antibakterijske ustne vodice ali alkoholnega kisa za vsaj 1 minuto.[23],[24]

Ročna zobna ščetka

Obstaja ogromno različnih ročnih zobnih ščetk z različnimi oblikami glave, vendar so raziskave pokazale, da so pri odstranjevanju oblog najučinkovitejše zobne ščetke z več različnimi dolžinami ščetin ali z priostrenimi ščetinami.[25] Čeprav so ščetine srednje trdote prav tako učinkovite pri odstranjevanju oblog, raziskave priporočajo zobne ščetke z mehkimi ščetinami, saj zmanjšujejo verjetnost poškodbe dlesni.[26] Nov trend pa postajajo tudi zobne ščetke z ogrodjem, narejenim iz bambusa, saj lahko plastične ščetine ločimo od ogrodja in le-tega odvržemo na kompost. Bambus kot material ima antibakterijske lastnosti, saj upočasnjuje rast bakterij (vendar jih ne uničuje), ampak hkrati tudi promovira rast plesni.[26] Zaradi trde, nepremične glave lahko med ščetkanjem hitreje uporabimo preveč sile in s tem poškodujemo dlesni-zato je toliko bolj pomembno, da so ščetine bambusove zobne ščetke zelo mehke.

Električna zobna ščetka

Električna zobna ščetka naredi več kot 10x več potegljajev kot jih lahko naredimo samo z ročno zobno ščetko. Na voljo je veliko različnih električnih zobnih ščetk-glede na premikanje ščetin se delijo na rotacijske (ščetine krožijo) in vibracijske (ščetine se premikajo levo-desno). Pri vibracijskih moramo uporabljati podobno tehniko umivanja kot pri ročnih, pri rotacijskih za glavo ščetke nežno premikamo od enega zoba do drugega. Glede na hitrost premikanja lahko električne zobne ščetke delimo tudi na sonične (20Hz-20.000Hz) in ultrasonične (nad 20.000Hz).[27] Raziskave so pokazale, da je bila dokazana boljša učinkovitost električnih zobnih ščetk tako v zmanjševanju zobnih oblog, kot gingivitisa (vnetja dlesni), kratkoročno in dolgoročno, v primerjavi z ročno zobno ščetko. Prav tako je bila dokazana nekoliko večja učinkovitost rotacijskih električnih zobnih ščetk v obeh kriterijih, v primerjavi z vibracijsko.[28] Primernejše so za ljudi, ki niso tako ročno spretni (otroci, ljudje z gibalnimi težavami, starejši) in za tiste, ki imajo zobni aparat, so pa dražje kot ročne zobne ščetke (tudi njihove glave s ščetinami je potrebno menjati) in če z njimi nismo dovolj nežni, lahko poškodujejo naše dlesni in povzročijo krvavitve.

Pametna zobna ščetka

Pametne zobne ščetke izgledajo enako kot električne, vendar imajo v svoji glavi senzorje, ki preko Bluetootha aplikaciji na telefonu pošljejo informacije o tem, kako dolgo je trajalo umivanje, koliko časa smo umivali posamezen del ustne votline, koliko pritiska smo uporabili, pod kakšnim kotom smo ščetkali zobe itn. Aplikacija prav tako vsebuje časovnik za ustrezno dolgo umivanje zob, igrice in nagrade za otroke ter zanimive zgodovinske podatke. S pregledom podatkov o naših preteklih umivanjih zob, lahko dobimo občutek o tem, katera področja našega umivanja moramo izboljšati, prav tako pa to služi kot dodatna motivacija.[29]

Sklici

1. Darby M.; Walsh M.M.; (2010). "Procedures Manual to Accompany Dental Hygiene: Theory and Practice". St. Louis: Saunders/Elsevier. Str. 1-6.

2. Grošelj D. (1995). "Smernice za higieno ustne votline". Obzor Zdr N. Vol. 29 no. 5/6 str. 193-7.

3. Ranfl M.; Oikonomidis C.; Kosem R.; Artnik B. (2015). "Vzgoja za ustno zdravje: Prehrana in higiena: strokovna izhodišča". Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/vzgoja_za_ustno_zdravje_pop_17_03_2017.pdf (6.11.2020)

4. Kosem R (2009). "Skrb za ustno zdravje otroka in mladostnika". In: Matič L, Fink A, Vettorazzi R, eds. "Ustna nega – vloga zdravstvene nege za zdravje ustne votline". Strokovno srečanje, Ljubljana, 22.4.2009. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Sekcija medicinskih sester v vzgoji in izobraževanju. Str. 1-9. Dostopno na: http://zbornica-zveza.si/sites/default/files/publication__attachments/ustna_nega_-_vloga_zdravstvene_nege_za_zdravje_ustne_votline.pdf (6.11.2020)

5. Romih B (2009). "Zobozdravstvena preventiva v osnovnih šolah". In: Matič L, Fink A, Vettorazzi R, eds. "Ustna nega – vloga zdravstvene nege za zdravje ustne votline". Strokovno srečanje, Ljubljana, 22.4.2009. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Sekcija medicinskih sester v vzgoji in izobraževanju. Str. 18-22. Dostopno na: https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/10/Ustna-nega-vloga-zdravstvene-nege-za-zdravje-ustne-votline.pdf (6.11.2020)

6. Babakhanov A. (2017). "Daily Flossing: The Essentials: Make the case to patients with scientific approach". Dent Assist J. str 8-9.

7. Worthington HV.; MacDonald L.; Poklepovic Pericic T.; et al. (2019). "Home use of interdental cleaning devices, in addition to toothbrushing, for preventing and controlling periodontal diseases and dental caries". Cochrane Database Syst Rev. Vol. 4 no. 4.

8. Mazhari F.; Boskabady M.; Moeintaghavi A.; Habibi A. (2017). "The eﬀect of toothbrushing and ﬂossing sequence on interdental plaque reduction and ﬂuoride retention: A randomized controlled clinical trial". J Periodontol. Vol. 89 no 7. str. 824-32.

9. Farah C.S.; McIntosh L.; McCullough M.J. (2009). "Mouthwashes". Aust Prescr. Vol. 32 no. 6 str. 162–4.

10. McCullough M.J.; Farah C.S. (2008). "The role of alcohol in oral carcinogenesis with particular reference to alcohol-containing mouthwashes". Aust Dent J. Vol. 53 no. 4 str. 302–5.

11. Ustrell-Borràs M.; Traboulsi-Garet B.; Gay-Escoda C. (2020). "Alcohol-based mouthwash as a risk factor of oral cancer: A systematic review". Med Oral Patol Oral Cir Bucal. Vol. 25 no. 1 str. e1–12.

12. de Werner C.W.; Seymour R.A. (2009). "Are alcohol containing mouthwashes safe? ". Br Dent J. Vol. 207 no. E19 str. 1–4.

13. Macfarlane T.V.; Kawecki M.M.; Cunningham C.; et al. (2010). "Mouthwash Use in General Population: Results from Adult Dental Health Survey in Grampian, Scotland". J Oral Maxillofac Res. Vol. 1 no. 4 str. 1–9.

14. Creeth J.E.; Gallagher A.; Sowinski J.; et al. (2009). "The effect of brushing time and dentifrice on dental plaque removal in vivo". J Dent Hyg. Vol. 83 no. 3 str. 111-6.

15. Newby E.E.; Martinez-Mier E.A.; Zero D.T.; et al. (2013). "A randomised clinical study to evaluate the effect of brushing duration on fluoride levels in dental biofilm fluid and saliva in children aged 4-5 years". Int Dent J. Vol. 63 no. 2 str. 39-47.

16. American Dental Association (2019). "Mouth Healthy: Brushing Your Teeth".

17. Bunetel L.; Tricot-Doleux S.; Agnani G.; Bonnaure-Mallet M. (2000). "In vitro evaluation of the retention of three species of pathogenic microorganisms by three different types of toothbrush". Oral Microbiol Immunol. Vol. 15 no. 5 str. 313-6.

18. Frazelle M.R.; Munro C.L. (2012). "Toothbrush contamination: a review of the literature". Nurs Res Pract. Vol. 2012 article ID 420630.

19. Rosema N.A.; Hennequin-Hoenderdos N.L.; Versteeg P.A.; et al. (2013). "Plaque-removing efficacy of new and used manual toothbrushes--a professional brushing study". Int J Dent Hyg. Vol. 11 no. 4 str. 237-43.

20. American Academy of Pediatrics. (2013). Don't be quick to toss your toothbrush after a sore throat. Science daily. Dostopno na: www.sciencedaily.com/releases/2013/05/130504163304.htm (6.11.2020)

21. Christiaansen A.; Varga S.M.; Spencer J.V. (2015). Viral manipulation of the host immune response. Curr Opin Immunol. Vol. 36 str. 54-60. doi:10.1016/j.coi.2015.06.012

22. Beneduce C.; Baxter K.A.; Bowman J.; Haines M.; Andreana S. (2010). "Germicidal activity of antimicrobials and VIOlight Personal Travel Toothbrush sanitizer: an in vitro study". J Dent. Vol. 38 no. 8 str. 621-5.

23. Ji-Hyanf K.; Da-Ae K.; Hee-Soo K.; et al. (2018). Analysis of microbial contamination and antibacterial effect associated with toothbrushes. J Dent Hyg Sci. Vol. 18 no. 5 str. 296-304. Doi: 10.17135/jdhs.2018.18.5.296

24. Slot D.E.; Wiggelinkhuizen L.; Rosema N.A.; Van der Weijden G.A; "The efficacy of manual toothbrushes following a brushing exercise: a systematic review". Int J Dent Hyg. Vol. 10 no. 3 str. 187-97.

25. Zanatta F.B.; Bergoli A.D.; Werle S.B.; Antoniazzi R.P. (2011). "Biofilm removal and gingival abrasion with medium and soft toothbrushes". Oral Health Prev Dent Vol. 9 no. 2 str. 177-83.

26. Afrin T.; Tsuzuki T.; Kanwar R.K.; Wang X. (2012). The origin of the antibacterial property of bamboo. J Text Inst. Vol. 103 no. 8 str. 844-9. doi: 10.1080/00405000.2011.614742

27. Frassetp C. (2018). "Electric vs manual toothbrushes: what's the evidence. Students 4 best evidence. Dostopno na : https://s4be.cochrane.org/blog/2018/11/02/electric-vs-manual-toothbrushes-whats-the-evidence/ (6.11.2020)

28. Yaacob M.; Wortington H. V.; Deacon S. A.; et al. (2014). Powered versus mantual toothbrushing for oral health (Review). Cochrane Library. Dostopno na : https://www.cochrane.org/CD002281/ORAL_poweredelectric-toothbrushes-compared-to-manual-toothbrushes-for-maintaining-oral-health (6.11.2020)

29. Covington center for family dentistry. What is a smart toothbrush and what does it do? Covington center for family dentistry. Dostopno na: https://www.covingtondentalcenter.com/resources/what-smart-bluetooth-toothbrush-do/ (6.11.2020)