Javni interes v upravnem postopku

Iz Wikiknjig
Jump to navigation Jump to search

Na začetek

Opredelitev pojma[uredi]

Javni interes (tudi javna korist) lahko opredelimo kot splošen interes organizirane širše skupnosti oziroma dobrobit širše javnosti, ki je nad interesom oziroma koristjo posameznika.

Uradna oseba oziroma pristojni organ, ki vodi in odloča v upravnem postopku, mora ugotoviti in presoditi javni interes oziroma javno korist v vsakem konkretnem primeru posebej in to v mejah zakona (oziroma predpisa, ki temelji na zakonu). Obenem pa skozi celoten postopek od uvedbe postopka do odločitve v posamezni upravni zadevi slediti temeljnemu načelu varstva pravic strank in varstva javnih koristi. Načelo se zaradi svoje pomembnosti uporablja tudi v zakonih (praviloma Zakon o splošnem upravnem postopku) tujih držav (npr. na Hrvaškem Zakon o općem upravnom postupku (6. člen), v Italiji Legge sul procedimento amministrativo (1. poglavje)). To načelo določa, da morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, pri tem pa morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali predpisom. Poseg v posamezno pravico je dopusten pod pogojem, da je za dosego javne koristi ukrep primeren in nujno potreben ter da je javna korist v sorazmerju s posegom v posamezno pravico.

Zaščita javnega interesa[uredi]

Za zaščito javnega interesa lahko organ začne postopek tudi po uradni dolžnosti (npr. iz obstoječega dejanskega stanja ugotovi ali izve, da obstoja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za ohranitev javnega reda in miru ter javno varnost). Zakon v tem primeru za zaščito javnega interesa podaja tudi nujne ukrepe. V vlogi zaščitnika oziroma zakonitega zastopnika javnega interesa se pojavi državno pravobranilstvo oziroma državni pravobranilec, ki se izjemoma poleg zastopnika lahko pojavi tudi kot tožnik v varovanju javnega interesa.

Glej tudi[uredi]

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

Literatura[uredi]

- Jerovšek, Tone, Kovač, Polonca. Upravni postopek in upravni spor. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, Ljubljana 2010.

- Seibert, Lučka. Vloga državnega pravobranilstva v upravnem postopku in upravnem sporu. Univerza v Ljubljani,Fakulteta za upravo, Ljubljana 2011.

- Rakočevič, Slobodan. Sistem upravnega prava, upravni postopek in upravni spor. Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za organizacijo in kadre, Upravna akademija, Ljubljana 2011, str. 11.

Viri[uredi]