Karantanija/Zgodovina ustoličevanja knezov

Iz Wikiknjig
Jump to navigation Jump to search
Črka Wiki
  Ta članek (oz. del članka) je slogovno nepopoln. Slovenskim Wikiknjigam lahko pomagate tako, da jim uredite vsebino. Ko uredite vsebino, ne pozabite odstraniti tega sporočila.

Zgodovina ustoličevanja knezov

Ustoličevanje karantanskih vojvod, je bil prav fevdalni obred,ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov,in se je ohranil vse do leta 1414. Vse do začetka 15. stoletja je bil nastop koroškega vojvode povezan s posebnim obredom,ki ga Evropa ni poznala. Zadnji,ki se je dal ustoličiti slovenskemu kmetu,je bil Ernest Železni leta 1414. Obred je potekal: pred ustoličevalca(koseza),okrog katerega je bilo ljudstvo in sodni prisedniki so pripeljali vojvodo Ernesta Železnega . ko je kmet na vprašanja, ali je vojvoda pošten sodnik,ali skrbi za deželo,ali je svobodnega stanu in ali je krščansko vero dobil pritrdilni odgovor, mu je goriški grof zagotovil odkupnino,vojvodi pa izročil oblast. Vojvoda je dobil fevd že prej,a šele z obredom ob knežjem kamnu je potrdil plemiške pravice in so ga pri Gospe Sveti blagoslovili. Nato je lahko podelil fevde vazalom z vojvodskega prestola. Z drugega vojvodskega prestola pa je delil svoje palatinske fevde goriški grof kot koroški palatinski grof. Obrednik jezik je bil za vse udeležence obreda pri knežjem kamnu slovenski. Vojvodski prestol pri Gosposvetskem polju Prvotni karantanski obliki je bil mnogo bližji obred,kot ga opisuje nemška pravna knjiga Švabsko zrcalo iz konca 13. stoletja. V tem času je obred potekal še bolj nenavadno. Po smrti starega vojvoda so kosezi na zbornih koseških sodiščih izbrali svoje zaupnike. Zaupniki so nato izvolili sodnika dežele,pod čigarim vodstvom so nato sklepali o sprejemu novega vojvode. Vojvodi so nato oblast izročili pri knežjem kamnu v Krnskem gradu. Takšen obred ni več čista oblika, v kateri je plemenski ali ljudski zbor podeljeval oblast kneza. Krog volilcev je bil družbeno omejen. Nekdanje pravice ljudske skupščine je prevzel ozek krog kosezov. Prav dejstvo,da je ljudska skupščina že izgubila svoje pravice,a jih ni prevzelo kot družbeni nosilec fevdalno frankovsko,e najjasnejši dokaz,da izvira obred iz časov svobodne Karantanije.

Ko je okoli leta 745 Karantanija prišla pod frankovsko oblast,so Karantanci še sami volili kneza,pred podelitvijo oblasti pa je moral izvolitev potrditi še frankovski kralj. Od leta 788 pa se mora knez pokloniti tudi frankovskemu kralju. Šele dejstvo,da volitev v Karantaniji iz podvazalske kneževine v frankovsko grofijo,marveč se je po letu 820 povezala z nastopom frankovskega grofa in od druge polovice 9. stoletja najprej z nastopom karantanskega vojvode, je ustvarilo iz koroškega ustoličevalnega obreda edinstveno izjemo v evropskem fevdalnem redu. Vendar tudi ta prehod ni minil brez sprememb v obredu. Poglavar nemške države je dobil ob spremembi karantanskega položaja še več pravic:imenoval je novega grofa,pravice volilnega zbora so bile omejene le na potrditev predlaganega kandidata. Volilni zbor je bil omejen na koseze,izpadli so velikaši. S temi spremembami je najlažje povezovati tudi ustalitev sodnika dežele kot stalne institucije. Sodnik dežele je ohranil pravice,ki so se izoblikovale ob zamenjavi karantanskega kneza.,vendar so bile v sporih z novim kraljevskim predstavnikom časovno omejene le od podelitve dežele v fevd. Šele ta nenavadni položaj razlaga potrebo po novem sodnem z dvema sedežema, ko je novi grof že v vseh pogledih prevzel oblast. Koseški sodnik dežele je potreboval nov stol,saj je izročil knezu-grofu oblast s knežjega kamna. Novi sedeč je bil primernejši tudi za kneza(grofa po podelitvi dežele v fevd, kajti knežji kamen je bil simbol tiste oblasti,ki jo je podelila v imenu deželske skupščine kosezov.