Ki jo je megla prinesla

Iz Wikiknjig
Jump to navigation Jump to search
Ki jo je megla prinesla  
Avtor Feri Lainšček
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Založnik Prešernova družba
Datum izida 1993
Žanr sodobni roman
Vrsta medija Knjiga (trda vezava)
Št. strani 164
Klasifikacija
COBISS ID 35910656
UDK 821.163.6-311.2

Ki jo je megla prinesla je roman pisatelja Ferija Lainščka. Izšel je leta 1993 pri Prešernovi založbi.

Vsebina[uredi]

Kaplana Jona Urskega cerkvene oblasti premestijo v brezbožno faro Mokuš, ki je bila v preteklosti podvržena povodnji. Ko Jon prispe v prekmursko pokrajino, se izgubi v meglicah in tava po močvirju, nepričakovano sreča ptico, ki ga zavede. Jona pred prihodom v vas podkujejo, v vasi je sprejet z nelagodjem, saj se vaščanom zaradi njegovega šepanja zdi, da je hudič. Z njimi zgradi novo cerkev, postopoma se pred njim odkriva zgodba preteklosti o župnika Talaberju in njegovi prepovedani ljubezni z Magdo. Jona ves čas spremljajo z razumom nerazložljivimi dogodki. Jon pobegne iz vasi, to na koncu zopet poplavi, nad vodo pa ostane le cerkev.

O romanu[uredi]

Roman uvrščamo v širši kontekst slovenskega sodobnega romana ob koncu stoletja. Zaradi umeščenosti romana v arhaično družbo določene krajine, to je Prekmurje, in fantastičnih značilnosti govorimo o romanu pokrajinske fantastike. Za roman je značilen žanrski sinkretizem, govorimo lahko o duhovniškem, ljubezenskem romanu, kriminalki, prikriti paraboli ter navezavi na grozljivi roman. Glavni junak, duhovnik Jon Urski, je razklan med dvomom in vero, skozi roman išče svojo identiteto. Njegova občutja do skrajnosti pripelje nemoralno družbeno okolje in turobna pokrajina, ki le stopnjuje njegovo izgubljenost. Zgodbena kompozicija romana spominja na kriminalko; zgodba o zločinu – nedovoljeni ljubezni župnika Talaberja in Magde – se odkriva postopoma; njuna zgodba je odločilno zaznamovala usode prebivalcev Mokuša, saj sta se njun greh in kazen prenesla ravno nanje. Roman lahko tako beremo kot novodobno parabolo o zločinu, ki mora biti kaznovan, in kazni, ki mora biti izrečena. Naslov romana nakazuje posebno jezikovno podobo, saj gre za oziralni zaimek, ki na jezikovni ravni prikazuje junakovo negotovost. Na vprašanje, ki se poraja ob naslovu, koga ali kaj je megla prinesla, ni moč odgovoriti z enoznačnim odgovorom. Naslov ni enkratna ponovitev povedi z le odvisnim stavkom. Takšne povedi so v romanu pogoste in kažejo na eno izmed slogovnih posebnosti Lainščka, s katero v besedilo vnaša nejasnost. Ta je še dodatno okrepljena z izbiro tretjeosebnega nezanesljivega pripovedovalca, ki upoveduje svet, ki se prekriva z izkustveno-zaznavnim svetom glavne osebe. Nezanesljivost pripovedovalca se kaže preko njegovih jezikovnih izbir (raba členkov in prislovov, vprašanj ter modalnih glagolov), ki kažejo na nedoločenost, negotovost. V romanu so zelo izraziti simboli, nekaj izmed njih je za razvoj romana pomembnejših. Ključen simbol, ki deluje fantastično, je ptica, ki predstavlja zapeljivi videz zla, in je povezana z morebitno naslovno junakinjo.