Klasifikacija knjižničnega gradiva

Iz Wikiknjig
Jump to navigation Jump to search
Klasifikacija knjižničnega gradiva  
Avtor Alenka Šauperl in Špela Zupanc
Naslov Klasifikacija knjižničnega gradiva
Jezik slovenski
Založnik Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Datum izida 2019
Subjekt bibliotekarstvo
Žanr priročnik
Vrsta medija Druga, popravljena izdaja
Knjiga je del zbirke/serije
Predhodnik Klasifikacija knjižničnega gradiva, 2000 in 2003, ISBN 961-227-070-8, dLib
Klasifikacija
ISSN 2670-5451
COBISS ID 300427008
UDK 025.4(075.8)
Predmetne oznake klasifikacija, Univerzalna decimalna klasifikacija, gesljenje, vsebinsko označevanje

Knjižnična klasifikacija[uredi]

Klasifikacija je izraz latinskega izvora, pomeni pa razdeljevanje in sistematično razvrščanje pojmov v razrede, skupine, vrste ipd. glede na določene skupne lastnosti. Vse naše življenje je prepredeno z različnimi klasifikacijami. Kot otroci razlikujemo domače in tuje osebe, nevarne predmete in igrače. Ljudi razvrščamo v skupine prijateljev ali znancev. Posodo navadno pospravimo v kuhinjo, knjige na knjižno polico in čistila na tretji prostor. Vajeni smo razlikovati juhe od zelenjavnih jedi, čeprav pridemo pri zelenjavni juhi lahko v dvom o pravilni razvrstitvi.

Človek klasificira vse, kar se pojavlja v njegovem okolju, glede na različne kriterije, ti pa so lahko osebni ali univerzalni. Od posameznika je odvisno, kako si bo uredil in organiziral zapiske predavanj, saj so namenjeni le njemu. Uspeh mestnega projekta recikliranja odpadkov pa je vsaj delno odvisen od tega, ali meščani enako razumejo delitev odpadkov na organske, steklo, papir in druge.

Knjižnična klasifikacija je podobno kot recikliranje odpadkov univerzalen projekt. Namenjena je urejanju knjižničnega gradiva po vsebini. Ker je knjižnica namenjena uporabnikom, je tudi klasifikacija načrtovana z namenom, da bi uporabniki knjižnice lahko našli gradivo, za katerega ne poznajo bibliografskih podatkov. Knjižnice pa so različne tako glede gradiva kot glede uporabnikov, zato je prišlo v zgodovini knjižnic do razvoja večjega števila različnih klasifikacijskih sistemov. Med najbolj znanimi pa so Deweyeva decimalna in Univerzalna decimalna klasifikacija, klasifikacija Kongresne knjižnice ter Ranganathanova klasifikacija. Vse so bile pripravljene za uporabo v splošnih knjižnicah in zajemajo celotno človeško znanje. Klasifikacije se delijo na univerzalne, če pokrivajo vse človeško znanje in gradivo, ter disciplinarne, če zajemajo le posamezno disciplino ali vrsto gradiva. Primer take posebne klasifikacije je patentna klasifikacija [1]. S specialnimi klasifikacijami se pri našem predmetu ne bomo ukvarjali.


Struktura knjižničnih klasifikacij[uredi]

Knjižnične klasifikacije se po strukturi ali zgradbi delijo v dve glavni skupini: hierarhične in fasetne. Nekatere, zlasti modernejše klasifikacije pa imajo lahko mešane lastnosti.


Fasetne klasifikacije[uredi]

Fasetne so tiste vrste klasifikacij, ki vsak pojem razvrstijo po nekaj osnovnih lastnostih, fasetah. Te navadno predstavljajo določene enostavne pojme. Vsakega od drugih enostavnih ali sestavljenih pojmov pa opredelimo in razvrstimo s kombinacijo faset.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika [2] je faseta razložena kot brušena robna ploskev, navadno stekla in dragih kamnov. Predstavljamo si lahko, da ima dragulj več ploskev, na katere lahko usmerimo svoj pogled. Enako lahko ravnamo tudi s pojmi. Opazujemo jih lahko z različnega vidika, pa gre še vedno za isti pojem. Vsak vidik predstavlja eno faseto in s kombinacijo faset opišemo pojem v celoti.

Fasetnim klasifikacijam mnogi pravijo tudi analitično-sintetične. »Analitično« se nanaša na razgradnjo vsakega pojma na osnovne sestavine, torej fasete. »Sintetično« pa se nanaša na izražanje pojmov s tovrstno klasifikacijo, torej na izražanje vsakega pojma s kombinacijo faset. Z ustrezno kombinacijo osnovnih pojmov v fasetah lahko izrazimo vse druge, tudi kompleksne pojme.

Za lažje razumevanje lahko pripravimo preprosto fasetno klasifikacijo. Recimo, da bi v tovarni Morski volk radi uredili klasifikacijo svojega piva za računalniško evidenco prodaje. Ta projekt zaupajo nam. Najprej popišemo vse vrste izdelkov, ki jih tovarna izdeluje v svojih pivovarskih linijah (faza analize pojmov). Naštejemo jih: navadno pivo Kapitan v pollitrski in četrtlitrski steklenici pol ter četrtlitrski pločevinki, brezalkoholno pivo Krmar Jaka v pollitrski steklenici ter pol in četrtlitrski pločevinki, osvežilno pivo Palmova senca v 0,33 litrski steklenici, ležak Kuhar Bono v 0,33 litrski steklenici, temno pivo Stara sablja v 0,33 litrski steklenici in tako naprej. Vse vrste piva so lahko tudi v sodčkih za gostinske obrate. V naslednjem koraku grupiramo pojme po lastnostih. Ugotovimo, da gre vselej za vrsto in količino piva ter vrsto embalaže. Tako lahko naredimo naslednje osnovne skupine ali fasete v preglednici 1.

Preglednica 1: Fasetna klasifikacija piva

Vrsta piva Količina v litrih Embalaža
Kapitan 0,5 steklenica
Krmar Jaka 0,3 pločevinka
Palmova senca 0,25 leseni sodček
Kuhar Bono 10
Stara sablja

V tretjem koraku se odločimo za označevanje faset in njihovih elementov. Tako se lahko za vsako faseto odločimo, da bo označena s črko, njen element pa z zaporedno številko, npr. vrsta piva bo označena z V in Kapitan bo označen z V1, Krmar Jaka z V2, 0,5 l količina bo označena s K1, pločevinka pa z E2. V zadnjem koraku se odločimo še za vrstni red faset: na prvo mesto lahko damo vrsto piva, na drugo količino in na tretjo embalažo. Tako nastane klasifikacija V1K4E3 za pivo Kapitan v 20 litrskih sodčkih. Če se v prihodnosti pojavijo nove vrste piva, embalaže in količine, jih lahko preprosto dodamo in sistem se nam ne podre.


Fasetne knjižnične klasifikacije

  • Ranganathanova klasifikacija (RK)

Indijski matematik in bibliotekar Shiyali Ramamrita Ranganathan je leta 1933 objavil prvo izdajo svoje Collon Classification [3] [4]. Nastala je na podlagi zbirke univerzitetne knjižnice v Madrasu, v njej je namreč delal. Namenjena je klasifikaciji celotnega človeškega znanja. Pri pregledu klasifikacije opazimo poudarek na indijskem znanju, saj so pogostejši za Indijo in Indijce pomembni pojmi, ti pa Evropejcem včasih ne pomenijo veliko.

Ranganathan je menil, da je vsaka ideja, vsaka tema, vsak predmet, odsev ene ali več osnovnih kategorij. Teh pa je po njegovem mnenju pet:

  • Tvornik (Personality),
  • Trpnik (Matter),
  • Sila (Energy),
  • Prostor (Space) in
  • Čas (Time).

Na kratico PMEST se različni avtorji pogosto sklicujejo. Vsaka od faset ima tudi svoj simbol. Zadnji dve faseti, čas in prostor, sta univerzalni. Faseta sile (Energy) predstavlja akcijo, reakcijo, nek problem ali rešitev. Primerjali bi jo lahko s povedkom v stavku. V bibliotekarstvu se sila pojavi kot obdelava gradiva, pri matematiki kot reševanje nekega problema, pri kemiji kot analiza ali sinteza, pri tehnologiji kot industrijski proces, pri lingvistiki kot slovnica. Trpnik (Matter) je stvar ali pojem, na katerega nekaj deluje, ali dobrina za potrošnjo. Je nekaj pasivnega, na katerega deluje faseta sile. V bibliotekarstvu je predmet dokument, pri glasbi glasbeni inštrument. Mikrofilm v knjižnici je npr. označen 2;1512. Pri tem 2 pomeni bibliotekarstvo, podpičje uvaja faseto predmeta in 1512 pomeni mikrofilm. Nazadnje predstavimo še najpomembnejšo faseto, tvornik (Personality). Ta izraža osebnosti, ustanove, snovi, živa bitja, organe telesa, jezike, verstva in drugo. V bibliotekarstvu to faseto oblikujejo različne vrste knjižnic, v kmetijstvu pridelek, v umetnosti slog.

Tudi klasifikaciji, kakršna je Ranganathanova, rečemo analitično-sintetična klasifikacija in to zaradi načina klasifikacije. Pojem moramo najprej analizirati na primerne osnovne elemente, nato pa moramo sintetizirati klasifikacijsko oznako. Z analizo določimo temo, ki jo obravnava dokument. Vrstni red kategorij je določen z natančnimi pravili, navadno pa si sledijo v vrstnem redu TSEMP, kar je obratni vrstni red od tistega za sestavljanje oznake. Sinteza je proces, ko sestavimo vse kategorije v fasetno formulo ali kodo. Zato ima RK obsežna pravila, vendar je glavno pravilo to, da si fasete sledijo v vrstnem redu PMEST.

Pri klasificiranju z RK uporabljamo tudi dodatke, ki se imenujejo »izolati«. To so dokončni in najpopolnejši delci ali skupine znanja v RK. Vsak delec ali skupinica lahko pripada enemu samemu razredu ali faseti – to so posebni »izolati«. Splošne izolate pa lahko uporabimo v vseh fasetah. Splošni izolati najpogosteje izražajo obliko kot so enciklopedija, bibliografija, zbornik, ipd.

Glavni razredi v RK so našteti v preglednici 3.

Preglednica 3: Razredi in njihove oznake v Ranganathanovi klasifikaciji

Oznaka Opis Oznaka Opis
z Spološno L2 Farmakognozija
2 Bibliotekarstvo M Uporabne umetnosti
A Znanost Δ Duhovnost in misticizem
B Matematika N Lepe umetnosti
C Fizika O Literatura
D Strojništvo P Jezikoslovje
E Kemija Q Verstvo
F Tehnologija R Filozofija
G Biologija S Psihologija
H Geologija T Izobraževanje
H2 Rudarstvo U Geografija
I Botanika V Zgodovina
J Kmetijstvo W Politične vede
K Zoologija X Ekonomija
K2 Živinoreja Y Sociologija
L Medicina Z Pravo

Vsak glavni razred ima določene fasete. Npr.:

2 bibliotekarstvo:

  • [P] vrste knjižnic
  • [M] vrste dokumentov
  • [E] operacije v knjižnici

L medicina:

  • [P] organi
  • [M] - prazno
  • [E] problem, težava
  • [T] čas in
  • [S] kraj sta univerzalna.

Nekaj primerov:

  • Katalogizacija serijskih publikacij v slovenskih šolskih knjižnicah: 231
  • Izposoja časopisov v jugoslovanskih šolskih knjižnicah l. 1975: 231 ; 45 : 55 . 5923 , N 75

Sinteza klasifikacijske oznake iz posameznih faset je v Ranganathanovi klasifikaciji zelo zahtevna. Veljajo posebna pravila o sestavljanju kompleksnih pojmov in vrstnem redu faset v različnih primerih. Ena sama faseta se namreč lahko razveji po istem PMEST načelu.

Ranganathanova klasifikacija je za teorijo klasifikacije pomembna, ker je prva fasetna klasifikacija v knjižničarstvu. Še vedno jo razvijajo in uporabljajo v Indiji, sicer pa se ni drugam razširila.


  • Blissova bibliografska klasifikacija (BBK)

Drugo fasetno klasifikacijo je l. 1940 izdelal ameriški bibliotekar Henry Evelyn BLISS (4). Namenjena je klasifikaciji celotnega človeškega znanja. Uporabljajo jo ponekod v Veliki Britaniji. Zaradi njene sistematičnosti jo je nekaj ustanov uporabilo pri gradnji tezavrov. Tudi UDK si jo je izposodila, ko so delali poskuse s spreminjanjem UDK v tezaver. Posebnost BBK je ta, da poleg faset izraža tudi relacije med njimi. Poznajo 7 vrst relacij. Med njimi so: • vpliv enega predmeta na drugega (npr: vpliv učiteljevih pričakovanj na razvoj učencev), • medsebojni vpliv dveh predmetov (združena z veznikom »in«) (kriminal in psihologija), • primerjava enega predmeta z drugim (primerjava UDK z RK). BBK zajema naslednje discipline ali oblike znanja:

A Filozofija
AM Matematika
AY Znanost
B Fizikalne vede
E Biološke vede
H Vede o človeku in študij človeka, fizikalna antropologija, zdravje in medicina, psihologija
J/T Družbene in humanistične vede
U/V Tehnika in obrt
W/Y Umetnost (vključno z glasbo in jezikoslovjem)


Najpodrobneje je izdelan razred za vzgojo in izobraževanje. Doslej BBK še ni izšla v popolnosti in nekateri dvomijo, da se bo to kdaj zgodilo. Uredništvo ima namreč finančne težave. Več informacij o BBK lahko najdete na njeni uradni spletni strani [5].


Hierarhične klasifikacije[uredi]

Hierarhične so tiste vrste klasifikacijskih sistemov, ki razvrščajo pojme v vrsto hierarhično povezanih skupin ali razredov. Nadrejeni in splošnejši razredi so razdeljeni v manjše in po vsebini ožje razrede. Taka delitev se lahko večkrat ponovi. Vsak od pojmov dejansko sodi v svoj najožji razred in v vrsto razredov, ki so temu nadrejeni. Za hierarhične klasifikacije je tudi značilno, da naštejejo vse ali čimveč pojmov ne glede na to, ali gre za enostavne pojme (npr. knjižničarstvo) ali za sestavljene (npr. knjižnična klasifikacija).

Našo prejšnjo klasifikacijo piva bi na hierarhični način sicer izdelali po enakem postopku, vendar z različnim izidom. V primeru, da bi bila najpomembnejša vrsta piva, bi namreč to bil najvišji nadrejeni razred. Drugi bi mu bili podrejeni. Seznam bi bil lahko tak, kot kaže preglednica 2.

Preglednica 2: Hierarhična klasifikacija piva

Vrsta piva Količina in embalaža
Kapitan 0,25 l pločevinka
Krmar Jaka 0,25 l pločevinka
0,3 l steklenica
10 l leseni sodček
Kuhar Bono 0,25 l steklenica
0,5 l steklenica
10 l leseni sodček
Palmova senca 0,25 l pločevinka
0,33 l steklenica
Stara sablja 0,33 l steklenica
10 l leseni sodček

Takoj lahko opazimo dvoje: hierarhični seznam je precej daljši od fasetnega in pri hierarhičnem seznamu imamo veliko ponavljanja. Pri tem lahko klasificiramo le pojme, ki so v tabeli našteti. Ne moremo npr. uvrstiti pollitrske stekleničke Kapitana. Vendar pa hierarhične tablice ravno zaradi naštevanja tudi neizurjeni ljudje lažje uporabijo. Pri fasetnih je treba namreč dobro poznati pravila za sestavljanje pojmov.


Hierarhične knjižnične klasifikacije


  • Klasifikacija Kongresne knjižnice

Library of Congress Classification (LCC ) je med temi, ki jih predstavljamo pri predavanju, edina popolnoma hierarhična klasifikacija. Je tudi najstarejša med njimi, saj ima korenine v letu 1814, ko je prvi ameriški predsednik, Thomas JEFFERSON, podaril svojo osebno knjižnico ameriškemu kongresu. Jeffersonova knjižnica pa je v kongres prišla s svojo lastno, Jeffersonovo klasifikacijo. Knjižnica je rasla še zlasti hitro potem, ko je postala nacionalka. Zato so l. 1897 zgradili novo poslopje in vanj vselili knjižnico. Takrat se je tudi izkazalo, da je klasifikacija neustrezna in so jo začeli popravljati. Vsi ti popravki in vsa zgodovina razvoja pa je vendar odigrala pomembno zgodovinsko vlogo zavoljo ogromne količine klasificiranega gradiva. Vsa prizadevanja se zrcalijo v sedanji LCC. Charles Ami CUTTER je bil med tistimi, ki so se prenove Jeffersonove klasifikacije temeljito lotili. Klasifikacijo uporabljajo v mnogih ameriških knjižnicah in je zlasti v zadnjih letih doživela že zelo veliko izdaj. Novih izdaj niti ne številčijo več, temveč jih označujejo kar z letnico izida.

LCC je nastala na podlagi gradiva v Kongresni knjižnici. To pomeni, da vsebuje le tiste pojme, ki so se v literaturi že pojavili, ne pa tistih, ki jih v literaturi še ni. Temu v angleščini rečemo "literary warrant." Osnovne razrede navaja preglednica 4, lahko pa si jih ogledamo tudi na spletni strani Kongresne knjižnice [6].

Preglednica 4: Osnovni razredi in njihove oznake v Klasifikaciji Kongresne knjižnice.

Oznaka Opis
A Splošno
B Filozofija, psihologija in verstvo
C Pomožne zgodovinske vede
D Zgodovina: splošna in zgodovina Evrope
E Zgodovina Amerike
F Zgodovina Amerike
G Geografija, antropologija in rekreacija
H Družbene vede
J Politične vede
K Pravo
L Izobraževanje
M Glasba in knjige o glasbi
N Likovna umetnost
P Jezikoslovje in književnost
Q Inženirske vede (science)
R Medicina
S Kmetijstvo
T Tehnologija
U Vojne vede
V Pomorske vede
Z Bibliografija, bibliotekarstvo in informacijski viri

Nekoč je bil na internetu tudi zanimiv poskus klasifikacije spletnih strani z LCC, z imenom Cyberstacks [7].


  • Deweyeva decimalna klasifikacija (DDK)

To klasifikacijo je leta 1876 izdelal Melvil Dewey. Po 140 letih je v uporabi 23. izdaja in klasifikacija se razvija še naprej. Trenutno spada pod okrilje velikega ameriškega podjetja OCLC. OCLC je podoben slovenskemu IZUM-u po tem, da vzdržuje vzajemni katalog. Vendar ponuja OCLC še veliko več dejavnosti kot naš IZUM. Več o DDK si lahko preberemo na uradni spletni strani [8].

Osnovni razredi Deweyeve decimalne klasifikacije so navedeni v preglednici 5.

Preglednica 5: Osnovni razredi Deweyeve decimalne klasifikacije in njihove oznake

Oznaka Opis
000 Splošno
100 Filozofija in psihologija
200 Verstvo
300 Družbene vede
400 Jezikoslovje
500 Naravoslovje in matematika
600 Tehnika in uporabne vede
700 Umetnost in rekreacija
800 Književnost
900 Zgodovina in geografija

Značilnost decimalnih klasifikacij je, da deli vse človeško znanje v deset razredov, vsak razred v deset podrazredov in vsak podrazred nadalje v deset skupin. Sledi primer delitve razreda DDK - 800 Literatura:

800 literatura, retorika in kriticizem
810 ameriška književnost v angleščini
811 ameriška poezija v angleščini
812 ameriška dramatika v angleščini
813 ameriška proza v angleščini
820 angleška književnost, vključno s staro angleško književnostjo
821 angleška poezija
822 angleška dramatika
823 angleška proza
830 literatura v germanskih jezikih
831 nemška poezija
832 nemška dramatika
833 nemška proza
840 literatura v romanskih jezikih
841 francoska poezija
842 francoska dramatika
843 francoska proza


Vsak razred lahko razdelimo v 10 nadaljnjih podrazredov; npr.: 820 v 821, 822, 823,…do 829. Vsi so teoretično enakovredni in mogoči. V naravi pa se pojavi ne delijo vedno ravno v deset podrazredov, zato prihaja do razlik. Kljub temu pa je ta sistem precej razumljiv, lahko uporaben in dovoljuje tudi vključevanje novih pojmov. DDK uporablja tri številčno osnovo, nadaljnjo delitev loči decimalna pika. Primer: 822 angleška literatura 822.3 angleška dramatika v elizabetinski dobi 1558-1625 Peta številka lahko označi še avtorja: 822.33 Shakespeare Če imamo kritiko Shakespearovega Macbetha, jo klasificiramo po temi: 822.33 T6 (za kritiko) Če pa imamo samo besedilo Macbeth, ga klasificiramo po obliki – literarni obliki, drami: 822.33 T5 (za besedilo)

V primeru Literatura je hierarhična razdelitev tabel precej jasna. Najprej delimo po jeziku, potem po literarni zvrsti in nazadnje po časovnem obdobju.

Številčne oznake Dewejeve klasifikacije so lahko zelo dolge. Za lažje branje je decimalna pika samo za tretjim znakom, npr.: 266.76092 biografija misijonarja Združene metodistične cerkve.

Dewejeva klasifikacija je zelo obsežna in podrobna. Vplivala je na več drugih klasifikacij (UDK, Ranganathanova). Razen tabel, premore tiskana izdaja tudi obsežno abecedno kazalo gesel.

OCLC na spletu ponuja pripomoček za klasificiranje z DDK, imenovan Classify [9].

Vsebinska analiza[uredi]

Vsebinska analiza je obširno teoretično, raziskovalno in praktično področje, s katerim pa se na tem mestu ne bomo podrobno ukvarjali. Za naš namen bo dovolj, da se naučimo analize za potrebe klasifikacije z UDK. Da bi lahko klasifikacijo sploh uporabili, moramo najprej analizirati dokument. Poznati moramo njegovo vsebino in obliko.

Najprej moramo ugotoviti, kaj je vsebina informacije, dokumenta ali predmeta. Ugotoviti moramo, o čem govori. To lahko naredimo v nekaj korakih:

Ugotovimo, za katero glavno disciplino gre.

  1. Izbreremo primerni glavni razred.
  2. Izločimo posamezne pojme, ki jih dokument obravnava poleg glavne discipline ali v zvezi z njo. Pri tem si pomagamo s parametri standardnega vrstnega reda (podrobnosti pozneje).
  3. Izrazimo pod točko 3 najdene pojme z vrstilci in priveski v standardnem (ali lokalnem) vrstnem redu.

Nato moramo ugotoviti, v kakšni obliki je informacija, dokument ali predmet. Oblika je lahko:

  1. Način predstavitve informacij: bibliografije, enciklopedije, učbeniki, disertacije, pisma itd. Za opis oblik uporabljamo privesne vrstilce za obliko in prikaz dokumentov v tabeli Id (podrobneje pozneje).
  2. Nosilec informacij: natisnjeno gradivo, zvočni posnetki, filmi, računalniške datoteke itd. Tudi za nekatere od teh oblik lahko uporabimo privesne vrstilce za obliko in prikaz dokumentov v tabeli Id. Za druge pa moramo uporabiti fasetno lastnost klasifikacije in sestaviti oznako iz različnih glavnih vrstilcev.

Ko smo ugotovili vsebino in obliko dokumenta, lahko nadaljujemo s presojanjem o tem, ali bomo upoštevali standardni ali lokalni vrstni red. Če je v naši knjižnici navada, da so vse revije postavljene skupaj v časopisni čitalnici in to glede na jezik, bomo vrstilec oblikovali tako, da bomo obliko postavili na prvo mesto, sledila pa mu bosta jezik, nato disciplina. Seveda moramo take lokalne odločitve dokumentirati. Najprimernejše mesto za tako dokumentacijo je normativna datoteka, le da v vzajemnem katalogu še ne deluje.

Če upoštevamo standardni vrstni red, bomo najprej ugotovili ustrezni glavni vrstilec in nato presojali, ali moramo dodati še kak drug glavni vrstilec. To prirejanje opravimo po posebnih pravilih, ki so predstavljena kasneje. Glavnemu vrstilcu pa lahko dodamo tudi privesne vrstilce.

Univerzalna decimalna klasifikacija[uredi]

Nastanek in razvoj Univerzalne decimalne klasifikacije


Proti koncu devetnajstega stoletja sta dva Belgijca, Paul Otlet in Henry La Fontaine, prišla na misel, da bi izdelala celovito bibliografijo vsega kar je bilo natisnjeno od Gutenbergovega izuma tiska dalje [10]. To bibliografijo sta imenovala Répertoire bibliographique universel. Njun namen je bil podoben sodobnemu programu Univerzalne bibliografske kontrole, ki ga vodi IFLA. Otlet in La Fontaine sta začela z izdelovanjem listkovnega kataloga za to svetovno bibliografijo in ugotovila, da bi bilo koristno, če bi bibliografijo organizirala po temah, sistematsko. Zaradi tega sta začela iskati primeren klasifikacijski sistem in se odločila, da bosta priredila [W:Deweyeva decimalna klasifikacija|Deweyevo Decimalno klasifikacijo], to jima je Melvil Dewey tudi dovolil. Leta 1895 je imela peta izdaja Deweyeve klasifikacije le nekaj tisoč gesel. Toda način označevanja z arabskimi številkami je nudil večje možnosti za uporabo v različnih delih sveta kot drugi takrat znani klasifikacijski sistemi. Otlet in LaFontaine sta razširila in prilagodila Deweyevo klasifikacijo za potrebe svetovne bibliografije. Prva popolna izdaja UDK je izšla med letoma 1905 in 1907 kot Manuel du Répertoire bibliographique universel. Imel je sistematski del z okrog 33.000 gesli in abecedno kazalo s približno 38.000 gesli.

Sčasoma je klasifikacija postala pomembnejša od bibliografije, ki ji je bila namenjena. Ko je v letih 1927-1933 izšla druga izdaja klasifikacije, tokrat že pod imenom Classification décimale universelle, je bila Répertoire bibliographique universel že skoraj pozabljena. Avtorja je popolnoma prevzelo ustvarjanje vsestranske in mednarodno uporabne klasifikacije. Druga izdaja je bila že dvakrat obsežnejša od prve. Z vsemi dodatki in popravki je služila kot osnova za vse naslednje izdaje in prevode.

Otlet in LaFontaine sta ustanovila Institut International de Bibliographie, da bi izdeloval in izdajal Répertoire bibliographique universel, svetovno bibliografijo. Vendar se je namen te ustanove spremenil. Vzdrževala in izdajala je UDK. Inštitut so po njegovem sedežu večkrat imenovali kar Bruseljski inštitut. V 20. letih je zašel v hude težave. Leta 1931 so ga preselili v Haag. Leta 1937 je bil preimenovan v Fédération Internationale de Documentation (FID). Pravice za izdajanje UDK različnim nacionalnim ustanovam in založbam danes dodeljuje krovna organizacija, ki se od 1991 imenuje UDC Consortium. Ta združuje vse ustanove in knjižnice po svetu, ki jih razvoj UDK zanima in so ga pripravljene tudi finančno podpreti.

Zgodovinsko so bili uradni jeziki UDK francoščina, nemščina in angleščina. Uredniki so menili in še vedno zastopajo stališče, da mora biti resnično mednarodna klasifikacija večjezična. Zato izhaja UDK še danes v vsaj treh jezikih, z obvezno prisotnostjo angleščine.

Izdaje UDK so izšle v različnem obsegu. V kateremkoli jeziku ima UDK lahko skrajšano (abridged), srednjo (medium) in/ali popolno izdajo (full). Srednja in skrajšana izdaja sta najpogostejši. Popolna izdaja pa je izšla razen v izvirni francoščini še v drugih jezikih, med njimi angleškem, ruskem in nemškem. Te izdaje so izšle v različnih letih. Krajše izdaje zadoščajo za uporabo v manjših knjižnicah. Ker so preglednejše od daljših izdaj, jih je lažje uporabljati. Pomagajo pa nam tudi razumeti strukturo daljših izdaj. Daljše izdaje vključujejo več gesel, so torej popolnejše, vendar to obenem pomeni, da so manj pregledne in jih novinci težje uporabljajo.

V osemdesetih letih in začetku devetdesetih je prišlo do velikih sprememb v UDK. Komisija za revizijo (Task Force for UDC System Development), ki jo je imenoval Svet UDK (UDC Management Board), je poročala o rezultatu svojega dela spomladi 1990. Tako je nastala izhodiščna podatkovna zbirka, Master Reference File. To je seznam s približno 60.000 vrstilci in pomeni uradno verzijo klasifikacije. Kolektivni lastnik te zbirke je UDC Consortium.

Extensions and Corrections je serijska publikacija, v njej UDC Consortium tekoče objavlja spremembe in novosti v UDK. V Sloveniji to revijo prejema Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.


UDK v Sloveniji

Prvi slovenski prevod skrajšane izdaje je pripravila in objavila Centralna tehniška knjižnica v Ljubljani leta 1967 in je obsegal zvezek s tabelami [11] in zvezek z abecednim kazalom iz leta 1971 [12]. Druga izdaja iz leta 1982 je obsegala le zvezek s tabelami [13]. Zadnja natisnjena izdaja je bila objavljena l. 1991 [14] z registrom iz l. 1994 [15] in z dopolnili iz leta 1995 [16].(Ta tiskana izdaja z dopolnili iz l. 1995 je bila osnova za prvo izdajo učbenika Klasifikacija knjižničnega gradiva.)

Od leta 2007 uporabljamo elektronske izdajo. Januarja 2007 je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (NUK) izdala prvo elektronsko izdajo tabel UDK, imenovano UDCMRF 2001. Nadomestila je zadnjo slovensko tiskano izdajo, 3. spremenjeno in dopolnjeno izdajo, iz leta 1991. V tiskani izdaji UDK iz leta 1991 je bilo okoli 11.000 glavnih vrstilcev in približno 1.500 splošnih privesnih vrstilcev. V izdaji UDCMRF 2001, ki je prinašala vse spremembe in dopolnitve do leta 2000, pa je bilo 54.891 glavnih in 10.831 splošnih privesnih vrstilcev. Druga slovenska elektronska izdaja je vsebovala dopolnitve od leta 2001 do 2006. Tretja izdaja, ki je v uporabi od leta 2014 pa vsebuje spremembe in dopolnitve do leta 2011. Obsega 55.598 glavnih vrstilcev in 15.028 splošnih privesnih vrstilcev [17] .

Pregled slovenskih izdaj UDK

Leto izida Izdaja Spremembe Obseg
1991 3. spremenjena in dopolnjena izd. Okrog 11.000 glavnih vrstilcev in 1.500 splošnih privesnih vrstilcev
2007 Prva elektronska izd.(UDCMRF 2001) 54.891 glavnih vrstilcev in 10.831 splošnih privesnih vrstilcev
2008 Druga elektronska izdaja Spremembe in dopolnitve 2001-2006 54.677 glavnih vrstilcev in 12.928 splošnih privesnih vrstilcev
2011 Tretja elektronska izdaja Spremembe in dopolnitve od 2007 do 2011 55.598 glavnih vrstilcev in 15.028 splošnih privesnih vrstilcev


Lastnosti UDK[uredi]

Univerzalnost

UDK pogosto označujejo kot splošen knjižnični klasifikacijski sistem. Za takega pa veljajo tudi Deweyeva Decimalna klasifikacija, Klasifikacija Kongresne knjižnice in Blissova Bibliografska klasifikacija. Prilagodljivost klasifikacije omogoča združevanje vsega gradiva o določeni temi. Če lahko specialisti po eni strani vmestijo svojo ožjo stroko v širši kontekst klasifikacije, lahko po drugi pridejo do potrebnih informacij za svoje ozko tematsko področje, lahko pa tudi do nekaterih mejnih disciplin.

Klasifikacija je primerna za razne namene:

  • za urejanje zbirk in seznamov,
  • za urejanje informacij, dokumentov in predmetov,
  • za podrobno in natančno ali pa za grobo urejanje,
  • za urejanje velikih ali majhnih zbirk in seznamov,
  • za iskanje in priklic informacij, dokumentov in predmetov v tako urejenih zbirkah in seznamih.

Značilnost univerzalnosti pa lahko razumemo še na dva načina. Pomeni lahko, da klasifikacija zajema vse znanje in je torej primerna za organizacijo zbirk, ki zajemajo vse znanje. Pomeni pa lahko tudi mednarodno uporabnost [18] [19].


  1. Univerzalnost v prvem smislu, da klasifikacija zajema vse človeško znanje, bi morala biti očitna tudi v enakomerni obsežnosti vseh oddelkov. Vendar pa to ni tako. Nekateri oddelki, zlasti jezikoslovje in književnost (oddelek 8) ter zgodovina (9), so manj obsežni kot npr. naravoslovje (5) ali uporabne vede (6). Neuravnoteženost ali neenakomernost je zgolj navidezna. Narava jezikoslovja je namreč taka, da omogoča označevanje pojmov s kombinacijami relativno majhnega števila osnovnih oznak. To se pri naravoslovju ne dogaja pogosto. Pojmi so tam med seboj bolj neodvisni in jih je potrebno razločevati in posebej označevati.
  2. Univerzalnosti UDK lahko pripišemo še drug pomen in sicer, da jo lahko uporabljajo kjerkoli po svetu. Ponaša se z dolgoletnim mednarodnim sodelovanjem pri razvoju in vzdrževanju sistema ne samo s prevodi, temveč tudi z vključevanjem pojmov, ki so pomembni za določeno kulturo. Njeno mednarodno uporabnost potrjuje uporaba UDK v številnih deželah, zlasti tam, kjer angleščina ni uradni jezik. Uporaba arabskih številk za označevanje pojmov nudi velike možnosti za sodelovanje v svetovnem merilu, predvsem v Evropi. To pa je tudi razlog, zaradi katerega je UDK prvotno nastala. Posamezni pojmi oziroma oznaka pojma naj bi se namreč v vseh izdajah ujemali, kar omogoča avtomatsko prevajanje iz enega jezika v drugega.


Razdelitev na discipline

UDK je osnovana na delitvi znanja na discipline. Disciplina je osnovno raziskovalno področje, tako na primer filozofija, naravoslovje, družboslovje, zgodovina in verstvo. Discipline lahko naprej delimo v poddiscipline, ki sodijo v posamezno disciplino. Naravoslovje se npr. deli na matematiko, astronomijo, fiziko, kemijo, geologijo, paleontologijo in biologijo. Za bibliografsko ali knjižnično klasifikacijo je koristno in uporabno, če je razdeljena na posamezna področja znanja (ang. discipline), za katera so značilni različni raziskovalni predmeti, raziskovalne metode, specializirano izobraževanje strokovnjakov, obstoj strokovnih društev, oddelkov na univerzah, specializiranih informacijskih služb in podobnega. Organiziranje znanja glede na izobraževanje za določeno stroko je precej pogosto in lahko razumljivo.

UDK se deli v razrede. Razred je skupina članov, ki imajo nekaj skupnega. Razred je lahko enostaven ali sestavljen. Enostavni razred je neposredni podrazred, npr. v razredu Botanika so posamezne rastline enostavni podrazred. Sestavljeni razred oblikuje presek dveh ali več različnih pojmov (ang. concepts) - ali faset - znotraj enega razreda, npr. rastlinska fiziologija, rastlinska patologija, rastlinska ekologija. Ti pojmi združujejo dva osnovna pojma. Rastlinska fiziologija združuje fiziologijo in botaniko.

Najosnovnejši razred imenujemo oddelek. UDK jih ima devet. Označeni so z enoštevilčnim simbolom, npr.: 3 Družbene vede.

Taka prva delitev je lahko praktična, lahko pa tudi zavaja, ker ne navaja najširših disciplin. Nekateri oddelki namreč vključujejo pomembne samostojne discipline. Tako oddelek 3 vključuje sociologijo, pravo in še nekaj drugih ved. Takim oddelkom včasih pravimo obširni oddelki (ang. complex classes) [20] [21].


Klasifikacija po vidiku

Pri UDK klasificiramo po vidiku (ang. aspect), tako kot pri vseh drugih sodobnih splošnih knjižničnih klasifikacijah. To pomeni, da so pojavi podrejeni vidiku, s katerega so obravnavani. Če se pojav ponavlja v različnih razredih, moramo paziti s katerega vidika je obravnavan. Jajce lahko nastopa, npr., v ornitologiji, kulinariki in živinoreji. Če ga uporabljamo za kuho in gre za kuharsko knjigo, bo obravnavano v razredu gospodinjstva, 64. Če dokument govori o jajcih močvirskih ptic, sodi v razred zoologije, 59. Če pa dokument obravnava proizvodnjo jajc na kokošjih farmah, sodi v razred živinoreje, 637.

UDK je tudi hierarhična klasifikacija. To pomeni, da je mogoče vsak razred dodatno deliti glede na njegove logične sestavne dele. Za to se zapovrstjo, ne hkrati, uporabljata dve načeli: generično načelo (ang. generic principle) in načelo sestavnega razmerja (ang. whole/part principle).

UDK je tudi sintetična klasifikacija. To pomeni, da lahko iz numeričnih oznak vseh razredov in podrazredov sestavimo nove kombinacije, ki označujejo nove pojme. Na ta način ni vedno potrebna revizija sistema za primere, ko uredniki niso predvideli določenega novega pojma. Pri sintezi ali sestavljanju numeričnih oznak uporabljamo tudi točno določene simbole. Zaradi te lastnosti pravimo, da ima UDK tudi lastnosti fasetne klasifikacije in da zato ni primer čiste hierarhične klasifikacije [22] [23].

Označevanje pojmov[uredi]

Številčna oznaka pojma

Vrstilec je klasifikacijska oznaka, je oznaka nekega pojma v UDK z določenimi črkami, števkami in/ali simboli. Označuje pomen, torej vsebino razreda in njegov položaj v hierarhiji sistema. Najširši pojmi so označeni z eno samo arabsko številko. Podrejeni pojmi pa so lahko označeni s krajšim ali daljšim nizom arabskih številk ali nizom arabskih številk in dovoljenih simbolov.

Uporaba vrstilcev oziroma označevanje v UDK temelji na decimalni, desetinski razdelitvi. Vrstilci se širijo kot decimalna števila, pri čemer dolžina vrstilca praviloma nudi mero tega, kako globoko v klasifikacijskem sistemu nek pojem leži. Tako lahko praviloma že iz dolžine vrstilca razberemo, da je nek pojem podrejen drugemu, ker ima podrejeni pojem daljšo številko od nadrejenega. Hkrati pa je celotni vrstilec nadrejenega pojma vsebovan v vrstilcu podrejenega, zato lahko ugotovimo kateremu pojmu je nek pojem podrejen [24] [25].

V našem spodnjem primeru Anatomije[26] [27] je videti, da so vsi vrstilci organskih skupin podrejeni razredu 611, saj se njihovi vrstilci začenjajo s 611, vrstilcem za anatomijo. Ker so vrstilci vseh organskih skupin daljši za eno samo številko, so razredi prirejeni ali enakovredni.

611 Anatomija. Anatomija človeka in primerjalna anatomija
611.1 Angiologija. Kardovaskularni sistem
611.2 Dihala
611.3 Prebavni sistem
611.4 Limfni sistem. Hemopoetski organi. Endokrini organi
611.6 Urogenitalni sistem. Izločala in spolni organi
611.7 Okostje, lokomotorni sistem in krovna tkiva
611.8 Živčni sistem. Čutila
611.9 Anatomska topografija

V vrstilcu vsako številko gledamo kot nekakšen decimalni del nadrejene celote. Tako se za vrstilcem 5 najprej zvrstijo vsi vrstilci od 50 in 51 do 58 in 59, šele potem 6. Ravno tako se za vrstilcem 591 najprej zvrstijo vsi vrstilci od 591.1 do 591.9, šele nato 592.

Decimalna pika je sestavni del vrstilca. Zaradi lažjega razumevanja vrstilca jo postavljamo za vsako tretjo številko. Vrstilca tudi ne beremo kot decimalno število, temveč preberemo vsako številko posebej. Vrstilec za zobe 611.314 pravilno preberemo tako: "šest ena ena - tri ena štiri", ne pa "šeststo enajst celih tristo štirinajst" ali "šeststo enajst pika tristo štirinajst". Pike za vsakim tretjim znakom ne beremo [28].


Vrstilci

Vrstilce uporabljamo za izražanje izbranih pojmov. Označevanje ima dve nalogi:

  • ureja vrstni red med pojmi ter
  • odraža hierarhično raven pojmov; dodatek ene številke praviloma pomeni podrobnejšo delitev

[29] [30] [31] [32]

33 Ekonomija. Ekonomska znanost
330 Ekonomija na splošno
330.3 Dinamika gospodarstva. Gibanje v gospodarstvu
330.32 Novo oblikovanje kapitala
330.322 Naložbe, investicije. Oblikovanje kapitala
330.322.16 Investiranje z zasebno in javno udeležbo

Le v zelo redkih primerih hierarhična raven ni jasno izražena.

Vrstilci so lahko enostavni, kadar vsebujejo številčno oznako enega pojma, in sestavljeni, kadar s številčno oznako dveh ali več pojmov izrazimo sestavljeni pojem [33] [34].


Opisi razredov


Opis razreda pojem definira in mu določi položaj v hierarhiji klasifikacije tako, da ga opiše v naravnem jeziku. Prvi in pogosto edini del opisa je pojem, ki nek pojav ali predmet označuje. Opis razreda 02 je naslednji: Bibliotekarstvo. Opis razreda 330.322.16 je: Investiranje z zasebno in javno udeležbo [35] [36].

Opis je lahko beseda ali fraza. Lahko ji sledijo druge besede ali fraze, ki pojem označujejo ali so njegova soznačnica. Tako opis razreda kot dodani pojmi nam omogočajo iskanje z besedami.

V UDK so bili vključeni mnogi zelo tehnični in strokovni izrazi, ki so lahko marsikomu tuji. Težave nastanejo zlasti tedaj, ko se enak izraz z različnim pomenom pojavi na različnih mestih v klasifikacijskem sistemu. Tovrstno težavo deloma premaguje dodelitev različnih vrstilcev, saj se pojmi pojavljajo v različnih razredih. Okolje ali kontekst nekega razreda navaja k pravilnemu razumevanju pojma.

Razredi so opisani tudi z naštevanjem njihovih podrazredov. Vsak razred se v klasifikacijskem sistemu pojavi le enkrat[37] [38].

Uporaba klasifikacije v različnih okoljih[uredi]

Preden začnemo uporabljati klasifikacijo, moramo razmisliti o tem, za kaj jo bomo uporabljali. Klasifikacija omogoča podrobno delitev in označevanje. Dodatna prednost je možnost kombiniranja vrstilcev za izražanje kompleksnih pojmov. Tako prilagodljivo klasifikacijo lahko uporabimo v različne namene. Važno pa je, da jo uporabimo skladno z nameni naše zbirke ali seznama.

V knjižnicah uporabljamo UDK običajno za dva povsem različna namena, za signaturo in za vsebinski opis dokumentov.

1. Ko UDK vrstilce uporabljamo za signaturo, izberemo en sam vrstilec, ta pa sme biti poljubno kratek. Navadno ga imenujemo postavitveni UDK ali postavitveni vrstilec.

2. Ko vrstilec uporabljamo za vsebinski opis dokumentov, lahko izberemo enega ali več vrstilcev, pač glede na vsebino dokumenta. Oblikujemo lahko popolne vrstilce, da ohranimo njihovo izraznost v celoti. Lahko pa oblikujemo tudi skrajšane vrstilce, tako da izrazimo le glavni pojem, če zbirka in potrebe uporabnikov to narekujejo.

Naj bo naša odločitev o uporabi UDK taka ali drugačna, moramo vse odločitve ustrezno dokumentirati. Knjižnične zbirke so navadno dolgotrajne, zato moramo zagotoviti, da bodo vse naslednje generacije knjižničarjev, ki jih bodo vzdrževale, razumele odločitve svojih predhodnikov [39].

Prilagodljivost UDK[uredi]

Prilagodljivost klasifikacije je ena od največjih prednosti UDK. Omogoča spreminjanje vrstnega reda v vrstilcu (citation order), veliko podrobnost in tudi opisovanje več pojmov ali vidikov vsebine dokumenta. Vse lahko prilagodimo lokalnim potrebam. Dve lastnosti, ki to prilagodljivost omogočata, pa sta:

  • analitično-sintetično načelo (analytico-synthetic principle) in
  • fasetno načelo (facet principle)[40] [41].


Analitično-sintetična klasifikacija

UDK je analitično-sintetična klasifikacija, ker omogoča bodisi analizo kot sintezo pojmov. Omogoča razgradnjo sestavljenih pojmov na najosnovnejše sestavine in tudi obratno, sestavljanje kompleksnih pojmov iz najosnovnejših. To pa ne pomeni, da so v klasifikaciji našteti samo osnovni pojmi, iz katerih gradimo sestavljene pojme. Našteti so tudi mnogi sestavljeni pojmi. Pa tudi iz teh sestavljenih pojmov lahko sestavimo nove še bolj kompleksne pojme. Pri tem nas ne sme zavesti podobnost s fasetnim načelom. Niso vse analitično-sintetične klasifikacije tudi fasetne, pač pa so vse fasetne klasifikacije tudi analitično-sintetične. UDK vsebuje veliko sestavljenih pojmov, zato ni prava fasetna klasifikacija. Ker pa omogoča združevanje in kombiniranje kateregakoli vrstilca z drugimi, jo lahko uvrstimo med analitično-sintetične klasifikacije.


Fasetna klasifikacija

Prava fasetna klasifikacija, kakršna je Ranganathanova, našteva v svojih tabelah samo enostavne pojme, iz katerih sestavljamo oznake za sestavljene pojme. To pomeni, da mnogi pojmi v tabelah niso našteti. Njihovo edinstveno oznako pa dobimo z doslednim upoštevanjem pravil za sestavljanje oznak kompleksnih pojmov. Zaradi tega je uporaba fasetnih klasifikacij precej zapletena in zahtevna [42].

UDK našteva mnoge sestavljene pojme, zato ni prava fasetna klasifikacija. Kljub temu pa ima nekatere značilnosti fasetne klasifikacije. Nekateri razredi so izrazito fasetni [43]. Tak primer je razred 504 Znanost o okolju v Tabeli 6.

Tab. 6: Primer fasetnega oblikovanja skupin v podrazredu 504[44] Vrstilec Opis Faseta 504 Znanost o okolju Posebni privesni vrstilci (504.03 do 504.064) 504.03 Socialni in socioekonomski vidiki človekovega vpliva na okolje 504.05 Škodljivi vplivi človekove dejavnosti na okolje Učinki 504.054 Posledice škodljivih materialov. Onesnaženje 504.06 Zaščita okolja. Kontrola kvalitete okolja Zaščita in nadzor 504.064 Kontrola kvalitete okolja. Kontrola onesnaženja 504.3 Okolje atmosfere Okolja 504.4 Okolje hidrosfere 504.5 Okolje litosfere 504.7 Okolje biosfere

Kombinacija analitično-sintetičnih in fasetnih lastnosti klasifikacije omogoča izražanje kompleksnih pojmov, ki niso našteti v klasifikaciji, in hkrati enostavno uporabo in preglednost seznama.


Predhodno in naknadno koordinirana klasifikacija

UDK omogoča bodisi predhodno kot naknadno koordinacijo vrstilcev. Glavne vrstilce lahko sestavimo v niz in s tem izrazimo nek sestavljen pojem. To naredimo s posebnimi simboli, ki jih bomo spoznali kasneje. Sestavljeni pojem pa lahko opišemo tudi tako, da navedemo enostavne vrstilce, ne da bi jih sestavili v en sam niz. Pri predhodni koordinaciji je kombinacija vrstilcev za vsebinski opis dokumentov v celoti pripravljena ob vnosu v zbirko ali seznam. Iskanje je mogoče po teh kombinacijah in včasih njihovih delih (če računalniški iskalni sistem omogoča iskanje po posameznih delih). Naknadna koordinacija v nasprotju s predhodno koordinacijo pomeni, da ob vnosu pripravimo opis iz enostavnih pojmov, ki jih kombiniramo v sestavljene šele ob iskanju. Opis vsebine dokumenta bi v takem primeru torej vseboval skupino nepovezanih enostavnih vrstilcev. Ob iskanju z iskalnim izrazom, ki bi vseboval dva ali več enostavnih vrstilcev, pa bi našli vse zapise, ki bi te vrstilce vsebovali[45].

Primer predhodne koordinacije bi bil vrstilec za drugo svetovno vojno 94(100)"1939/1945".

Primer naknadne koordinacije bi bili vrstilci 005.551:004 ter 001.103.2 za označitev organizacije infomacij, kar je vsebina učbenika The organization of information Arlene G. Taylor.

Uporaba UDK[uredi]

Tabele[uredi]

Glavni vir vrstilcev so tabele v spletni izdaji. Celotna spletna izdaja ni prosto dostopna, temveč je uporaba dovoljena licenciranim uporabnikom, ki plačajo uporabnino. Na spletu je prosto dostopen le pregled z okrog 2600 vrstilci, ki ga vzdržuje UDC Konzorcij. UDC MRF vsebuje dve tabeli, glavno in pomožno. Glavna tabela je sistematični seznam glavnih vrstilcev in posebnih privesnih vrstilcev z opisi in drugimi navodili. Pomožna tabela vsebuje splošne privesne vrstilce z navodili. Iščemo in pregledujemo z iskalnikom po začetnem ali poljubnem nizu znakov oziroma po natančno določenem nizu znakov, po vrstilcih ali besedilu.

Potem, ko smo z vsebinsko analizo ugotovili temo našega dokumenta jo opišemo z nekim pojmom. Ta pojem lahko poiščemo v iskalniku glavne tabele, kar nas bo pripeljalo do enega ali več glavnih vrstilcev. V vsakem primeru moramo preveriti, ali je pojem obravnavan z enakega vidika kot v dokumentu, ki ga klasificiramo. To naredimo s pregledom nadrejenih skupin.

Primer: Želimo klasificirati ljudsko pravljico. Zato v glavni tabeli v okence za iskanje po besedilu vpišemo izraz ljudska pravljica in izberemo iskanje po poljubnem nizu znakov. Ničesar ne najdemo. Prav tako neuspešno iščemo samo z izrazom pravljica. Ko poskusimo z množinsko obliko pravljice, najdemo dve možnosti[46] [47]:

  • 398.21 Pripovedi. Zgodbe - Anekdote. Ljudske pravljice. Basni v skupini 39 Kulturna antropologija. Etnografija. Šege. Navade. Tradicija. Način življenja ter
  • 82-343 Miti. Legende. Pravljice (pripovedke) v skupini 82 za književnost

Pravi vrstilec bi torej bil 398.21 za ljudske pravljice. Umetne pravljice sodijo v skupino književnosti.


Pomožne tabele

Nekateri pojmi se v klasifikaciji večkrat ponavljajo. Za take je smiselno, da dosledno ohranijo svojo obliko in pomen. UDK je za take ponavljajoče pojme oblikovala fasetno strukturo privesnih vrstilcev. Splošni privesni vrstilci so našteti v pomožni tabeli. Ti določajo nekatere značilnosti, npr. kraj ali čas, s katerimi lahko omejimo katerikoli drugi pojem. Pojmi, izraženi s privesnimi vrstilci so - tako kot glavni vrstilci - izraženi s številkami. Da bi jih razlikovali od glavnih vrstilcev, pa imajo privesni vrstilci dodane simbole. Simboli so značilni za posamezne privesne vrstilce[48] [49]. Predstavljeni so v preglednici 7.

Preglednica 7: Splošni privesni vrstilci s simboli[50] [51]

Tabela Vrsta privesnih vrstilcev Simbol
1c Splošni privesni vrstilci za jezik =...
1d Splošni privesni vrstilci za obliko (0...)
1e Splošni privesni vrstilci za kraj (1/9)
1f Splošni privesni vrstilci za rase, etnične skupine in narodnosti (=...)
1g Splošni privesni vrstilci za čas "..."
1k Splošni privesni vrstilci s črtico. Lastnosti. Materiali. Osebe


Primer splošnega privesnega vrstilca s svojim simbolom pa je vrstilec za slovensko bibliotekarstvo: 02(497.4) Splošni privesni vrstilci se "privesijo" glavnemu vrstilcu. V našem primeru 02 pomeni bibliotekarstvo, (497.4) pa Slovenijo po letu 1991. Oklepaj je simbol, ki označuje splošni privesni vrstilec za kraj.

Splošne privesne vrstilce lahko uporabljamo pri vseh glavnih vrstilcih. Drugo vrsto privesnih vrstilcev, posebne privesne vrstilce, pa lahko uporabljamo le s točno določenimi glavnimi vrstilci. Ti so navedeni na začetku tistega razreda, kjer je njihova uporaba dovoljena. Označeni so z navpično črto. Označujejo značilnosti, ki se ponavljajo v okviru določene discipline.

V tablicah pod razredom 006 za standardizacijo in standarde lahko na začetku seznama vidimo naslednje tri posebne privesne vrstilce[52] [53]:

006.01 Teorija, načela, temelji, cilji

006.011 Splošna teorija, načela standardizacije

006.012 Posebne osnove in temelji standardizacije


Tako splošni kot posebni privesni vrstilci so v tabelah urejeni hierarhično, na enak način kot tabele oziroma seznami glavnih vrstilcev[54] [55].


Glavne tabele

Oddelki so naslednji[56] [57]:

1 Anatomija. Anatomija človeka in primerjalna anatomija
0 Splošno
1 Filozofija in psihologija
2 Verstvo in bogoslovje
3 Družbene vede
5 Matematika in naravoslovje
6 Uporabne znanosti, medicina in tehnika
7 Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba in šport
8 Jezikoslovje, filologija, leposlovje in literarna veda
9 Domoznanstvo, zemljepis, biografije in zgodovina

Oddelek 4 je trenutno prost. V najzgodnejših izdajah pa je vseboval jezikoslovje. Ni izključeno, da se razredi v prihodnosti ne bodo spremenili, če bodo tako narekovale potrebe.


Simboli in navodila v tablicah


1. Vzporednost


Na mnogih delih v tablicah se pojavi navodilo »se deli kot«, npr. 82-32 se deli kot 82-31[58]. To pomeni, da gre pri obravnavanem razredu za enako podrobnejšo razdelitev kot pri drugem navedenem razredu. Primer sledi:

82-32 Kratka proza. Novele 82-32 se deli kot 82-31


Vrstilec 82-31 ponuja hiperpovezavo. Ko ji sledimo, se odpre okno s seznamom vrstilcev pod 82-31, med njimi npr.

82-311.1 Psihološki romani. Prvoosebni romani

82-311.2 Romani nravi. Romani iz resničnega življenja

82-311.3 Pustolovski romani. Akcijski romani


Vrstilec za pustolovsko novelo sestavimo tako, da vrstilec začnemo z vrstilcem za novele, 82-32.

Nadaljujemo pa s tistim, kar v vrstilcu za pustolovski roman sledi začetnemu nizu znakov, 82-31.

Iz 82-32 in 82-311.3 nastane 82-321.3


2. Vodilke

Vodilka s simbolom → nas napoti na sorodni vrstilec na drugem mestu v klasifikaciji. Je enakovredna napotku "glej tudi" ali "see also" v tezavrih in seznamih predmetnih oznak.

Vrstilec za volitve je v glavnih tablicah naveden tako[59]:

324 Volitve

→ 342.8


To pomeni, da moramo pogledati, kaj obravnava sorodni vrstilec 342.8, kajti slednji bi utegnil biti primernejši za opis izbranega dokumenta. Sledenje hiperpovezavi pod 324.8 nas pripelje na:

342.8 Volilno pravo. Volitve. Volilni sistemi

Ta vrstilec pa ima vzvratno povezavo z vrstilcem 324[60]


Po pregledu obeh vrstilcev moramo ugotoviti, ali naš dokument obravnava volitve s političnega stališča (razred 32 je namenjen politiki) ali s pravnega stališča (razred 34 obravnava pravo). Potem se lahko odločimo za dodelitev enega ali drugega vrstilca.


3. Sorodne discipline

Že obravnavanje vodilk nas je navedlo k razločevalnemu primerjanju sorodnih disciplin. Paziti moramo na pravilno razvrščanje dokumentov posebno takrat, ko so nekatere discipline že po naravi nekakšen presek med dvema samostojnima disciplinama. Tako lahko so npr. mednarodni odnosi sodijo v razred 327 Mednarodni politični odnosi ali pa v razred 341 Meddržavno in mednarodno pravo. Opozorila o sorodnih disciplinah pa so zelo zaželjena tudi v računalniških katalogih, ne le v tablicah, saj povečujejo možnosti za priklic iskanega gradiva.

UDK nudi možnost, da oba zgornja vrstilca sestavimo v enega s skupnim pomenom. Možnosti za sestavljanje vrstilcev bomo obravnavali kasneje. Zdaj naj opozorimo le na to, da se je treba v knjižnici načelno odločiti, ali bomo uporabljali predhodno ali naknadno koordinacijo. Če se odločimo za predhodno koordinacijo vrstilcev, to pomeni, da bomo sestavljali vrstilce ob klasifikaciji ter da mora iskalni sistem omogočati iskanje po sestavnih delih vrstilca. V kolikor se odločimo za naknadno koordinacijo, bomo ob vnosu kataložnega vpisa v računalniški katalog vnesli le osnovne vrstilce in jih ne bomo kombinirali v sestavljeni vrstilec. V takem primeru ni nujno, da računalniški iskalni sistem podpira razstavljanje sestavnih delov vrstilca kot v prejšnjem primeru.

Pomožne tabele[uredi]

Osnovna načela

Pomožne tabele (auxiliary tables) v spletni izdaji UDK imajo enak iskalnik, kot glavna tabela. Razlaga (posebna hiperpovezava) pa vsebuje nekaj navodil (angl. Common auxiliary signs, tabeli 1a, 1b) in splošne privesne vrstilce[61] [62]:

Tabela 1a Priredna razširitev. Zaporedna razširitev
Tabela 1b Enostaven odnos. Podrobna delitev. Stalno zaporedje
Tabela 1c Splošni privesni vrstilci za jezik =...
Tabela 1d Splošni privesni vrstilci za obliko (0...)
Tabela 1e Splošni privesni vrstilci za kraj (1/9)
Tabela 1f Splošni privesni vrstilci za rase, etnične skupine in narodnosti (=...)
Tabela 1g Splošni privesni vrstilci za čas "..."
Tabela 1h Podrobnejša opredelitev z oznako, ki ne izvira iz UDK
Tabela 1k Splošni privesni vrstilci s črtico. Lastnosti. Materiali. Osebe -0...


Tabela 1a - Priredna razširitev. Zaporedna razširitev[uredi]

Tu najdemo razlago razširitve tematike enega glavnega vrstilca z enim ali več drugimi glavnimi vrstilci. Kot je bilo povedano, je UDK analitično-sintetična klasifikacija, kar pomeni, da omogoča razstavljanje kompleksnih pojmov na enostavnejše in obratno, sestavljanje enostavnih pojmov v kompleksnejše. Sestavljamo lahko glavne vrstilce in privesne vrstilce. Sestavljamo pa lahko tudi različne glavne vrstilce med seboj ali pa različne privesne vrstilce med seboj [63] [64].

Sestavljanje dveh ali več vrstilcev v nov pojem omogočata priredna in zaporedna razširitev. Tako razširitev smemo narediti le, če v tabelah ni primernega vrstilca, ki bi izražal isto tematiko [65] [66].


Znak priredne razširitve je + (izgovori in) in poveže dva ali več vrstilcev, ki si v tabeli ne sledijo neposredno [67] [68].

Če bi želeli povedati, da nek bibliografski vir govori o konvencionalnem golfu in o minigolfu, ne bi smeli zapisati 796.352.2+796.352.4, ker je v tabeli tudi njun nadrejeni vrstilec 796.352 za golf, ki obsega le prikazana dva podrejena vrstilca.

Če pa bi želeli povedati, da nek bibliografski vir govori o odbojki in košarki, bi upravičeno zapisali 796.325+796.323.2, saj ta dva vrstilca nista v skupnem nadrejenem razredu in si v tabeli ne sledita neposredno.

Tako lahko sestavljamo tudi splošne privesne vrstilce, pri čemer moramo paziti, da je znak za priredno razrešitev v okviru simbolov za posamezni vrstilec, kadar ima ta začetek in zaključek. Ruska federacija ima npr. vrstilec (470+571). Nepravilno bi bilo zapisati (470)+(571). Časovno obdobje devetnajstega in enaindvajsetega stoletja bi zapisali "18+20" ne pa "18"+"20". (Tu ne bi bilo govora o dvajsetem stoletju (20).)

Še nekaj primerov:

  • 027.1+655.4 za delo, ki govori o zasebnih knjižnicah in nakupu knjig: 027.1 pomeni zasebne knjižnice, 655.4 pa založništvo in knjigotrštvo (COBISS)
  • 634.8+663.2 za delo, ki opisuje vinogradništvo v povezavi s pridelovanjem vina: 634.8 pomeni vinogradništvo in 663.2 vino oziroma enologijo (COBISS)
  • 791(47+57) za delo, ki piše o sovjetskem filmu in filmski umetnosti: 791 pomeni kinematografijo in filme, (47) pomeni evropski del bivše Sovjetske zveze, (57) pa azijski del (COBISS)
  • 159.922.1-055.52-055.2+-055.62-055.2 za delo, ki razpravlja o odnosu med materjo in hčerjo: 159.922.1 pomeni psihologijo spolov, -055.52 starše, -055.62 otroke in -055.2 osebe ženskega spola (COBISS)


Znak zaporedne razširitve je / (izgovori do) in poveže dva ali več vrstilcev, ki si v tabeli sledijo zaporedno, torej drug za drugim [69] [70]. Če bi npr. želeli izraziti, da bibliografski vir opisuje pripravo in postrežbo hrane, bi uporabili v tabeli že sestavljeni vrstilec 641/642, ki združuje 641 za hrano, kuhanje in jedi ter 642 za obede in namizni pribor.

Zaporedno razširitev smemo uporabljati tudi za razširitev privesnih vrstilcev [71] [72]. Za obe Ameriki npr. uporabljamo (7/8), kjer (7) pomeni Severno in osrednjo ter (8) južno Ameriko. Če bi govorili o obdobju od devetnajstega do enaindvajsetega stoletja, pa ne bi zapisali "18+19+20", temveč "18/20".

Še nekaj primerov:

  • 017/019 za delo, ki piše o knjižničnih katalogih: 017 pomeni kataloge nasplošno in stvarne kataloge, 018 pomeni imenske kataloge in 109 križne kataloge (COBISS)
  • 636.09:636.7/.8(063) za zbornik simpozija o boleznih malih živali, kjer 636.7/.8 vključuje 636.7 pse in 636.8 mačke kot gojene živali. 636.09 pomeni veterinarstvo. (063) je pomenila publikacije kongresov in simpozijev, a je bila opuščena leta 2002. Kasneje bi uporabili (062.552) za zbirke tiskanih del (COBISS).
  • 94(100)"1914/1918" za prvo svetovno vojno, kjer 94 pomeni splošno zgodovino, (100) pomeni univerzalno glede na kraj, mednarodno. "1914/1918" pa vključuje leta 1914, 1915, 1916, 1917 ter 1918 (COBISS).


Tabela 1b Enostaven odnos. Podrobna delitev. Stalno zaporedje[uredi]

Simbol za enostaven odnos je dvopičje (izgovori dvopičje)[73] [74]. V nasprotju s priredno in zaporedno raširitvijo, ki tematiko razširita na dva ali več vrstilcev, enostaven odnos tematiko zoži tako, da ustvari nekakšen presek med obema vključenima tematikama. Če bi 02+004 pomenilo bibliotekarstvo in računalništvo, torej dve tematiki v enem bibliografskem viru, bi 02:004 pomenilo računalništvo v bibliotekarstvu, eno zoženo tematiko v enem bibliografskem viru.

Primer:

  • 061.2:62 za društvo inženirjev, kjer 061.2 pomeni nevladne organizacije, društva ipd. ter 62 inženirstvo in tehnologijo nasploh (COBISS)


Stalno zaporedje s simbolom :: (izgovori dvojno dvopičje) uporabljamo za določanje ustaljenega zaporedja [75] [76]. Medtem ko je v enostavnem odnosu vseeno, kateri od vrstilcev je pred in kateri za dvopičjem, je to zaporedje v primeru stalnega zaporedja z dvojnim dvopičjem točno določeno in nespremenljivo. Sicer pa velja enak postopek sestavljanja: vse vrstilce je dovoljeno spraviti v tak odnos, tako glavne, kot privesne. Za privesne velja edino še to, da morajo biti simboli enostavnega odnosa, stalnega zaporedja in podrobne delitve znotraj obeh simbolov privesnega vrstilca (če je ta simbol paren).


Podrobno delitev z znakom [ ] (izgovori oglati oklepaj) uporabljamo za podrobnejšo delitev v okviru obsežnejših vrstilcev UDK in za razjasnitev odnosa med vsebinami [77] [78]. Oglati oklepaj tu deluje podobno kot oklepaj v matematičnih enačbah. V matematičnih enačbah najprej rešujemo operacije v oklepajih. Tako tudi v primeru podrobne delitve najprej kot en pojem razrešimo vrstilce v oglatem oklepaju in jih kot skupino postavimo v odnos z vrstilcem izven oklepaja. Primer iz slovenske izdaje UDCMRF 2011 783:[274/278] pomeni: 274/278 protestantske cerkve ter 783 cerkveno glasbo.

Splošni privesni vrstilci za jezik[uredi]

Splošne privesne vrstilce za jezik najdemo v tabeli 1c. Označuje jih simbol = (enačaj)[79] [80].

Uporabljamo jih za izražanje jezika, v katerem je pojem, izražen z glavnim vrstilcem. Izrazimo lahko jezik dokumenta ali publikacije, čeprav v COBISSu to pogosteje izražamo s posebnimi kodami. Tam imamo kodo za jezik publikacije in kodo za jezik izvirnika.

S splošnim privesnim vrstilcem za jezik lahko izrazimo tudi večjezičnost ali število nastopajočih jezikov, zlasti ko gre za slovarje. Opišemo lahko tudi, ali gre za izvirnik, priredbo ali prevod in podobno.

Če imamo opravka z dokumentom v italijanščini, glavnemu vrstilcu dodamo privesek =131.1. Tako bi bilo delo o politiki, napisano v italijanščini, označeno z vrstilcem 32=131.1. V niz lahko naštejemo vse jezike, ki v dokumentu nastopajo, kot npr. angleško-nemško-ruski: =111=112.2=161.1. Brez naštevanja jezikov izrazimo večjezičnost z oznako =00.

Da gre za izvirno delo, nam pove privesek =02. Izvirnik bi bil označen z =021, prirejena izdaja v izvirnem jeziku pa z =025. Prevod označimo z =030. Tako bi bil prevod iz angleščine označen z =030.111 in prevod iz italijanščine v slovenščino z =030.131.1=163.6.

Posebnost so še jeziki, ki jih govore na več koncih sveta, kot se dogaja angleščini. Tako označimo ameriško angleščino s kombinacijo splošnih privesnih vrstilcev za jezik in kraj: =111(73). Enako ravnamo z drugimi podobnimi primeri. Splošne privesne vrstilce za kraj bomo spoznali malo kasneje.

Splošni privesni vrstilci za obliko[uredi]

Splošni privesni vrstilci za obliko in prikaz dokumentov so našteti v tabeli 1d in označeni s simbolom (0…) (izgovorimo oklepaj nič)[81] [82]. Z njimi opredelimo obliko dokumenta oziroma glavnega pojma (izraženega z glavnim vrstilcem).

Velikost, barvo, material, ilustracije, vezavo, popolnost, izdelavo, reprografsko tehniko, obsežnost, namen in podobno obliko dokumentov, lahko izrazimo s priveskom (0.0…). Nekaj primerov sledi: dokument iz pergamenta označimo s priveskom (0.023.552), ilustrirani dokument nosi oznako (0.025.2), miniaturna izdaja pa (0.021.6). Rokopis je označen z (0.032), ponatis (0.045) ter spričevala in druga potrdila o strokovnosti (079.2).

To skupino, z začetkom (0.0…) uporabljamo tudi za izražanje oblike, ki v tabelah nima posebnega vrstilca. To naredimo tako, da v oklepaj za ničlo in dvopičjem vključimo izbrani glavni vrstilec (0:…), npr. dokument o bibliotekarstvu v obliki romana 02(0:82-31), kjer 02 pomeni bibliotekarstvo, (0:...) pomeni obliko in 82-31 roman).

Bibliografijam je namenjen poseben privesek (01). Dokument iz filozofije z obsežnejšo bibliografijo bi tako lahko nosil oznako 1(01). Tu je treba razlikovati dokumente, ki so v osnovi bibliografije in sodijo v skupine 011/016. Če bi bil dokument v osnovi bibliografija filozofskih del, bi namreč sodil v razred 016. O razlikah bo več povedanega pri razlagi razreda samega.

Knjige nasploh so označene s priveskom (02). Pri slednjih smemo sestavljati pojme s kombinacijo pravkar opisanih oblik dokumenta. Tako bi miniaturne knjige nosile oznako (02.021.6). Posebnost tega priveska je, da ga večkrat kombiniramo s splošnim privesnim vrstilcem za osebe in na ta način izrazimo dela za otroke, (02.053.2). (Vendar ne za leposlovna dela, kjer uporabljamo vrstilec za mladinsko književnost 82-93! O tem podrobneje pri skupini za književnost.) Splošne privesne vrstilce za osebe bomo spoznali malo kasneje.

Referenčna dela, enciklopedije, priročnike, vodnike in slovarje označuje privesek (03). Tako npr. priročnik za nek računalniški program lahko dobi privesek (035). Tudi posebne odtise, separate in neserijske ter posamične tiske lahko posebej označimo. Uporabimo privesek (04). Diplomsko delo bi označili s priveskom (043.2) in članke z (046). Serijske publikacije imajo svoj privesek (05). Tako bi časopis označili s priveskom (051), koledar pa z (059).

Publikacije društev, organizacij in inštitucij so označene s priveskom (06). Statut društva označimo s priveskom (062.13).

Publikacije za pouk in študij označujemo s priveskom (07). Osnovnošolski učbeniki so označeni s priveskom (075.2), visokošolski pa z (075.8).

Posebej lahko označujemo tudi zbrana dela, zbornike, obrazce, sezname, slikovni material, glasila podjetij in dokumente posebne vrste. Ti nosijo privesek (08). Zbrana dela enega avtorja označimo s priveskom (081), recepte z (083.1), standarde z (083.74), načrte z (083.9), filme oziroma gibljive slike (084.122), prospekte (085.5), magnetne trakove (086.74) in patente (088.83).

Zadnja skupina, (09), velja za zgodovinske dokumente ter zgodovinske in pravne vire. Zgodovinske prikaze označimo s priveskom (091). Pri tem moramo paziti na razlikovanje med priveskom za zgodovinski prikaz, ta izraža obliko dokumenta, in med zgodovinskim prikazom kot glavno temo, saj sodi ta v razred zgodovine. Zgodovino posamezne discipline vedno označimo s tem priveskom, npr. zgodovino fizike bi označili z vrstilcem 53(091). Zgodovino neke dežele pa moramo postaviti v razred 93/99. O tem več pri samem razredu zgodovine. Pravni viri, označeni s priveskom (094), so posebej primerni za označevanje pravnih predpisov.

Splošni privesni vrstilci za kraj[uredi]

Našteti so v tabeli 1e. Oznaka zanje je (…) oklepaj[83] [84]. Splošne privesne vrstilce za kraj uporabimo zato, da pojem, ki je že označen z glavnim vrstilcem, opredelimo geografsko . Vedno se ta oznaka nanaša na obravnavano vsebino.

Izrazimo lahko krajevne omejitve različnih vrst. Vrstilec (1-02) označuje območja za uporabo v določenih znanostih, npr. (1-021) biološka območja. Vrstilec (1-056.4) označuje enklave (vključena področja, kot je npr. Vatikan v Italiji) in eksklave (izločena področja). (1-071) označuje fronto. Enica v teh vrstilcih pomeni kjerkoli, splošno. Vedno jo lahko nadomestimo s konkretnim krajem. Za opis soške fronte bi enico v vrstilcu nadomestili z vrstilcem za določeno ozemlje, zahodno Slovenijo (497.4-15-071).

Za orientacijo glede na strani neba uporabimo privesek (1-1). Jug ali južno orientacijo bi označili s priveskom (1-13), spredaj bi označili z (1-197), nagib z (0-198). (4-13) pomeni južno Evropo, (497.4-13) pa južno Slovenijo.

Upravne enote lahko označujemo s priveski (1-2). Ta je v tesni zvezi zlasti z razredom 35 za javno upravo. Glavno mesto označimo s (1-25). Paziti pa je treba, saj imamo za večino glavnih mest vrstilce in jih moramo obvezno uporabiti, ko imamo dokument o konkretnih mestih. Če dokument govori o Ljubljani, ne smemo uporabiti vrstilca (497.4-25), temveč (497.451.1).

Označimo lahko tudi različne skupnosti držav, kar je v tesni zvezi z razredom 327 za mednarodno politiko. Zvezo držav lahko označimo z (1-41), kolonizirane dežele z (1-52), nevtralne države z (1-652) in visoko razvita območja z (1-775). Označimo lahko tudi kraje glede na izvor, npr. (1-87) za tujino (inozemstvo, drugje, kot v domovini). (4-41) bi bila zveza evropskih držav, (73-43) pa zveza severnoameriških držav (npr. ZDA).

Svoj vrstilec ima vesolje (15), ekvator (160.20) in druge geografske oznake, prostorske mere in dimenzije (18). Za dolžinsko mero 900 metrov uporabimo (181*m900). Za vrstilcem (181) za dolžinsko mero je zvezdica, ki uvaja izraz, ki ni iz UDK. Dolžinsko mero izrazimo s standardno okrajšavo, m za meter. Sledi arabska številka za dolžino razdalje.

S splošnim privesnim vrstilcem za kraj označimo gorovja, puščave, morja, prekope, reke, jezera in podobno. Karavanke so označene z vrstilcem (234.323.61). Reke Save in drugih naših rek ni, Donava pa je označena z (282.243.7).

Nazadnje so v tabeli 1e naštete tudi dežele starega in novega sveta. Stari Egipt ima vrstilec (32), sedanji pa (620). Antična Grčija ima vrstilec (38), sodobna pa (495).

Poudariti je treba, da je oznaka lokacije s splošnim privesnim vrstilcem za kraj poglavitna faseta v skupinah 913 za regionalno geografijo in 94 za splošno zgodovino. O tem bo več povedanega pri obeh skupinah.

Splošni privesni vrstilci za rase, etnične skupine in narodnosti[uredi]

Z znakom (=…), ki ga izgovarjamo oklepaj enačaj, označujemo splošne priveske za rase, etnične skupine in narodnosti[85] [86]. Z njimi izražamo narodni ali etnični vidik v dokumentu obravnavane vsebine.

V glavnem imamo te vrstilce v tabeli. Če je potrebno, pa jih izdelujemo osnovi splošnega privesnega vrstilca za jezik in splošnega privesnega vrstilca za kraj.

  • Iz splošnih privesnih vrstilcev za jezik v tabeli 1c oblikujemo rase, etnične skupine in narodnosti po jeziku, kot jezikovno-kulturno skupino (npr. ljudje po maternem jeziku ali ljudje, ki govorijo določen jezik). Privesek za Fince sestavimo iz simbola za rase in ljudstva ter priveska za finščino v oznako (=511.111).
  • Če opredeljujemo rase in ljudstva glede na geografsko območje, kot prebivalce določenega območja, privesek sestavimo po vzorcu (=1:1/9). Enica pomeni katerikoli jezik in ena do devet kraje iz tabele 1e (splošni privesni vrstilci za kraj). Tako je oznaka za prebivalce Slovenije (=1:497.4), oznaka za italijansko govoreče prebivalce Slovenije pa (=131.1:497.4).

Splošni privesni vrstilci za čas[uredi]

Navedeni so v tabeli 1g. Zanje je značilen simbol "…" (narekovaj)[87] [88]. Opisujemo časovno značilnost obravnavane skupine, torej čas, ki je v dokumentu obravnavan.

Čas lahko označujemo natančno z meseci, leti, stoletji in tisočletji, ali pa z izrazi kot so pomlad, delovni čas ali počitnice. Označujemo lahko obdobja, periodičnost ali geološke dobe.

Kronološko označimo čas z letom, stoletjem ali tisočletjem:

  • "1999" pomeni leto 1999
  • "19" pomeni 20. Stoletje
  • "1" pomeni drugo tisočletje.

Opisno označimo čas s privesnimi vrstilci "3/7". Pomlad je označena s priveskom "321", izgubljeni čas ali čas brezdelja pa s priveskom "374".

Za trajanje je značilna začetna številka 4: "401" označuje življenjsko dobo.

Periodičnost označuje začetna številka 5, npr. "53" tedensko. Naj opozorim na vzporednico: serijske publikacije so označene z (05).

Geološko delitev časa opredeljuje začetna številka 6: "621" paleozoik.

Pojavi v času pa začnejo s 7: čas razcveta (v botaniki) je označen s priveskom "712.7".

Splošni privesni vrstilci s črtico[uredi]

Navedeni so v tabeli 1k. Zanje je značilen simbol -0 (izgovori črtica nič)[89] [90]. Opisujemo lastnosti, materiale, procese in osebe, ki so obravnavani v dokumentu.

S splošnimi privesnimi vrstilci -02 označimo splošne lastnosti entitet, kakršne so:

  • lastnosti obstoja -021, npr. virtualno -021.131 ,
  • lastnosti obsega, stopnje, kvantitete, števila, časovnih vrednosti, obsega, velikosti -022, npr. redek, redkost -022.251,
  • značilnosti oblike -023, npr. ovalen -023.222,
  • značilnosti strukture -024, npr. priveski, dodatki -024.41,
  • značilnosti razvrstitve -025,
  • značilnosti delovanja in gibanja -026,
  • operativne lastnosti -027,
  • predstavitvene in slogovne lastnosti -028 in
  • lastnosti, ki izhajajo iz glavnih skupin UDK -029, ki jih z dvopičjem kombiniramo z glavnimi vrstilci.

Splošni privesni vrstilci -03 označujejo materiale ali sestavine iz katerih so izdelani predmeti ali produkti. Uporabili bi jih, če bi dokument obravnaval predmete, izdelane iz določenega materiala. Sicer pa dokumente o materialih večinoma označujemo z glavnimi vrstilci iz skupin 66 in 67, ki obravnavata proizvodnjo ali obdelavo. Zrak je označen z vrstilcem ‑032.1 in v skupini tekstila –037 je tudi bombaž ‑037.2.

Splošne privesne vrstilce za odnose, procese in operacije -04 uporabljamo za opisovanje odnosov med pojmi in procese na splošno ter za učinke in operacije na katerem koli področju.

  • -042 označuje stopnje (faze) odnosov, npr. odvisnost -042.72,
  • -043 označuje procese, npr. -043.5 medsebojno delovanje (interakcijo),
  • -044 označuje vrednostne procese, procese obsega, razvrščanja, številčenja in stopenj ter procese v povezavi s časom, dimenzijo in obliko,
  • -045 označuje procese v povezavi s položajem, lego, razporeditvijo, ureditvijo in gibanjem,
  • -046 označuje procese v povezavi s fizikalnimi lastnostmi in s stanjem snovi ter
  • -047/-049 splošne operacije in aktivnosti, npr. raziskovanje -047.24.

Osebe pa so označene s –05. Osebe lahko označujemo kot:

  • aktivne -051 ali pasivne -052,
  • po starosti, npr. -053.3 dojenčki,
  • po etničnih značilnostih, npr. -054.6 za tujce, nedržavljane,
  • po spolu in sorodstvu, npr. ‑055.25 za deklice,
  • po telesnih in duševnih lastnostih -056, npr. -056.235 za zelo velike ali zelo visoke osebe,
  • po poklicni dejavnosti -057, npr. -057.13 za samozaposlene delavce ter
  • po socialnem statusu –058, npr. -058.66 za žrtve nesreč in katastrof.

Razvrstitev[uredi]

Simboli ločujejo privesne od glavnih vrstilcev in omogočajo izbiro vrstnega reda med glavnim in privesnim vrstilcem. Po potrebi je mogoče izbrati tak ali drugačen vrstni red, kot kaže primer:

  • (497.4)622.332 Slovenija - Lignit, rjavi premog
  • 622(497.4).332 Rudarstvo – Slovenija – Lignit, rjavi premog
  • 622.332(497.4) Lignit, rjavi premog – Slovenija

Izjema pri izbiri vrstnega reda je splošni privesni vrstilec za jezik. Tega ne smemo postaviti na začetek ali v sredino glavnega vrstilca. Smemo ga postaviti samo na konec.

Vendar pa v Sloveniji upoštevamo enotno razvrščanje, opisano na str. 18 priročnika Univerzalna decimalna klasifikacija [91]:

  • Glavni vrstilec je na prvem mestu.
  • Najprej mu sledijo posebni privesni vrstilci. Če jih je več, jih zapišemo v vrstnem redu tako:
    • najprej zapisani tisti, ki začnejo z apostrofom ('),
    • nato tisti s piko (.0) in
    • nazadnje tisti s črtico (-1/-9).
  • Nazadnje sledijo splošni privesni vrstilci in oznake, ki niso v UDK:
    • Prvi so splošni privesni vrstilci s črtico (-0).
    • Druge so na vrsti oznake, ki niso v UDK, in sicer najprej besede (A/Ž), nato druge klasifikacije (*).
    • Na tretjem mestu sledi splošni privesni vrstilec za čas (" ... ").
    • Na četrtem mestu je splošni privesni vrstilec za rase, etnične skupine in narodnosti (= ... ).
    • Sledi splošni privesni vrstilec za kraj (1/9).
    • Na predzadnjem mestu je splošni privesni vrstilec za obliko (0 ... ).
    • Zadnji je splošni privesni vrstilec za jezik (= ...).

Posebni privesni vrstilci[uredi]

Posebni privesni vrstilci so navedeni v glavni tabeli. Vedno so našteti v skupini, kjer je njihova uporaba dovoljena. Ob njihovem seznamu je navpična črta[92] [93] [94] .

Example of special auxilliaries in UDC

Če so navedeni v podrazredu 003 Sistemi pisanja in pisave, jih smemo uporabiti le z glavnimi vrstilci, ki se začenjajo z 003. Če so navedeni v podrazredu 82-1 za poezijo, pesmi in verzifikacijo, jih smemo uporabljati le z vrstilci, ki začenjajo z 82[95] [96].

Primer sestavljanja glavnega in posebnega privesnega vrstilca:

  • posebni privesni vrstilec 003.055 pomeni sredstva za tiskanje,
  • glavni vrstilec 003.32 pa pomeni pojmovne in logografske pisave, kamor sodijo tudi klinopisi in hieroglifi
  • tiskanje klinopisa bi tako izrazili z vrstilcem 003.32.055.

Piko, ki uvaja posebni privesni vrstilec preberemo. Celotni vrstilec bi torej prebrali nič nič tri pika tri dva pika nič pet pet.

Še nekaj primerov iz skupine 82-1:

Odlomek posebnih privesnih vrstilcev iz skupine 82-1 Univerzalne decimalne klasifikacije
  • 821.163.6-1 pomeni slovensko poezijo, npr. Prešernove Poezije,
  • 821.131.1-13 pomeni epsko pesnitev v italijanski književnosti, npr. Dantejevo Božansko komedijo,
  • 821.111(73)-1 pomeni ameriško poezijo, npr. Ni še mrak nobelovca Boba Dylana,
  • 821.163.6-93-1, kjer 821.163.6 pomen slovensko književnost, 82-93 mladinsko književnost in 82-1 poezijo. Skupaj to torej pomeni slovensko poezijo za otroke in mladino, kamor med drugimi sodijo Mehurčki Otona Župančiča.

Poglavje v delu: Navodila v tabelah[uredi]

Pri podrazredu 003 Sistemi pisanja in pisave srečamo navodilo o podrobejši opredelitvi z uporabo dvopičja (enostaven odnos, glej poglavje 5.2 Tabela 1b Enostaven odnos. Podrobna delitev. Stalno zaporedje):

Navodilo pri 003.056 za tipkanje pravi: Podrobnosti opišemo z uporabo dvopičja z vrstilci iz 004.3 in 681.612/.613

To pomeni, da bi tipkanje na računalniško tipkovnico označili z 003.056:004.353.4. Posebnega privesnega vrstilca iz skupine 003 namreč ne smemo enostavno dodati vrstilcu iz skupine 004. Njegova uporaba je dovoljena le z vrstilci, ki začnejo z 003.

Isto pravilo, a zapisano drugače, je pri 061.23 Organizacije s humanitarnimi in človekoljubnimi cilji. Piše: Podrobnosti s kombinacijo dvopičja (tabela 1b)

Primeri: 792:061.23 Človekoljubne organizacije povezane z gledališkim in zabavnim programom


Vodilke, ki so prikazane s puščicami, nas opozorijo na podobno tematiko.


V primeru na sliki nam vodilke povedo, da so teme, podobne 00 za prolegomeno, razvrščene tudi pod 008 za civilizacijo, kulturo in napredek, pod 130.2 za filozofijo kulture, kulturne sisteme in teorijo kulturnih sklopov ter pod 165 za teorijo vednosti in epistemologijo. Z ozirom na bibliografski vir, ki ga opisujemo, izberemo najprimernejšo skupino.


Pri skupini 002.6 Dokumentacijski centri najdemo naslednje navodilo:

002.6.01/.05 se deli kot 06.01/.05

To pomeni, da pri 002.6 veljajo posebni privesni vrstilci od 06.01 do 06.05. Uporabimo jih enostavno tako, da jih pripišemo 002.6, npr.:

002.6 Dokumentacijski centri 06 Korporacije nasplošno (tudi muzeji, društva) 06.01/.05 Posebni privesni vrstilci za organizacije in združbe 06.03 Ugodnosti članstva

Če zdaj 002.6 podrobneje razdelimo po dovoljenem vzorcu, izrazimo ugodnosti članstva v dokumentacijskih centrih z vrstilcem 002.6.03.

Prve tri tiskane slovenske izdaje UDK in angleška izdaja UDCMRF12 za izražanje take podrobne delitve uporabljajo simbol ≅

Možna pa je tudi prepoved uporabe vrstilcev. Pri 069 za muzeje in stalne razstave je navodilo: Posebni privesni vrstilci 06.0... Niso uporabni pri 069 in njegovih podskupinah. To pomeni, da posebnih privesnih vrstilcev, ki so navedeni v začetku skupine 06 in naj bi veljali za vse vrstilce, ki začnejo z 06, v skupini 069 ne smemo uporabljati.

Glavne tabele[uredi]

V glavni tabeli najdemo glavne vrstilce in posebne privesne vrstilce.

Skupina 0 (nič): splošno[uredi]

Ta oddelek vsebuje vrstilce za najsplošnejše teme, ki so pravzaprav osnova za vse druge in povezane z vsemi. Med njimi so npr. pisave, bibliotekarstvo, serijske publikacije in računalništvo.

Struktura oddelka je naslednja[97] [98]:

0 Znanost in znanje. Organizacije. Računalništvo. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije
00 Prolegomena. Temelji znanja in kulture. Propedevtika
01 Bibliografija in bibliografije. Katalogi
02 Bibliotekarstvo
030 Splošna referenčna literatura (kot vsebina)
050 Serijske publikacije. Periodika
06 Korporacije na splošno
07 Časopisi. Tisk. Novinarstvo
08 Mnogopisi. Zborniki. Skupinska dela
09 Rokopisi. Redka in izjemna dela


00 Prolegomena. Temelji znanja in kulture. Propedevtika Prolegomena po Slovarju slovenskega knjižnega jezika [99] pomeni uvod, uvodno razpravo, propedevtika pa uvod v študij neke znanosti, vede.

  • 001.103.2 Metapodatki, npr. knjiga Marcie Lei Zeng Metadata {COBISS|ID=60873570}}
  • 001.4 Strokovna terminologija. Znanstveno izrazoslovje, npr. učbenik za znanstveno nemščino {COBISS|ID=9888098}}
  • 001.81 Tehnika intelektualnega dela, npr. knjiga Umberta Eca Kako napišemo diplomsko delo {COBISS|ID=122802944}}



Od tu dalje vsebina ni posodobljena[uredi]

V podrazredu 006 se srečamo z navodilom, ki tudi potrebuje pojasnilo. Gre za oznako 006(1/9)A/Ž. Navodilo pove, da organizacije za standardiziranje in standarde lahko označujemo s splošnimi privesnimi vrstilci za kraj in kraticami imen. Primer v tablicah omenja 006(100)ISO, kjer 006 pomeni organizacije za standardiziranje in standarde, (100) je splošni privesni vrstilec za izražanje univerzalnega ali svetovnega glede na kraj, ISO pa pomeni International Standard Organization. Po tem načelu bi slovenske standarde in Urad za standardizacijo označili z vrstilcem 006(497.4)SIST. Vrstilec in kratico praviloma napišemo brez presledka. Za nas je zelo pomemben razred 01 Bibliografije, katalogi, seznami knjig. Bibliografije označujemo z vrstilci od 011 do 016 (kar označimo 011/016), kataloge pa z vrstilci 017/019. Splošne bibliografije označujemo z vrstilcem 011. Bibliografije posameznih avtorjev označimo z 012 in temu dodamo ime avtorja, npr.: 012 Moravec D. (Bibliografija Dušana Moravca). Nacionalne bibliografije pa sodijo v podrazred 015, tako je Slovenska bibliografija označena z vrstilcem 015(497.4). Knjižnični katalogi so označeni z 017.1/2 in 018/019, založniški katalogi pa 017.4. K vrstilcem založniških katalogov smemo dodati kratico imena založbe. Tako bi bil prodajni katalog Mladinske knjige označen z 017.4Mladinska knjiga. Podrazred 030 je namenjen splošnim enciklopedijam, konverzacijskim leksikonom, znanstvenim priročnikom in slovarjem. Navodilo v tablicah pravi, da sem uvrščamo dela o enciklopedijah in drugih splošnih priročnikih, medtem ko same enciklopedije označujemo s splošnim privesnim vrstilcem za obliko publikacije, ki je za enciklopedije (03). Tako bi bilo delo o nastanku Enciklopedije Slovenije uvrščeno v 030, medtem ko bi bila sama enciklopedija označena z 0/9(03). Slovenski vzajemni katalog še vedno kaže sledove starejšega načina uvrščanja splošnih enciklopedij in priročnikov v ta razred. Vsevednik je npr. označen z vrstilcem 030.2=853 in Leksikon Cankarjeve založbe z 030.3=863. Oba glavna vrstilca sta iz obsežnejše izdaje UDK, s katero razpolaga NUK, splošni privesni vrstilec za jezik =863 pa pomeni slovenščino in je veljal do leta 1995. Zdaj bi enciklopedijo označili z vrstilcem 0(031)=163.6, kar pomeni 0 Splošno, (031) splošni privesni vrstilec za obliko – enciklopedijo in =163.6 splošni privesni vrstilec za jezik (veljaven od leta 1995). Vsevednik pa bi bil označen 0(035)=163.6, kjer (035) pomeni splošni privesni vrstilec za obliko – priročnik. Podrazred 050 uporabljamo za serijske publikacije, periodiko in revije. Serijske publikacije imajo zaradi svojega značaja navadno širše vrstilce. Pri serijskih publikacijah s splošno vsebino se navadno odločamo za uporabo glavnega podrazreda 050, njemu pa dodamo splošni privesni vrstilec za kraj in/ali jezik. Tako je na primer revija Gea označena z vrstilcem 050(497.4), kar pomeni slovensko serijsko publikacijo. Isto revijo bi lahko označili tudi z vrstilcem 5(05), kar bi pomenilo naravoslovno serijsko publikacijo ali še širše 5/6(05) za naravoslovno tehnično serijsko publikacijo. Letopise označujemo z 050.8, koledarje in almanahe pa z 050.9. Slovenski almanah bi bil označen z vrstilcem 050.9(497.4). Če klasificiramo posamezni zvezek, lahko vključimo še leto kot splošni privesni vrstilec za čas. Navadno pa klasificiramo celotni naslov in tako letnica ne postane del vrstilca. V podrazredu 061 zbiramo korporacije, društva in združenja, podrazred 069 pa je namenjen muzejem in njihovi dejavnosti. 070 označuje novinarstvo. Razred 08 je namenjen poligrafijam in zbranim spisom. Pri slednjem je treba opozoriti na razlikovanje med glavnim vrstilcem 08 in splošnim privesnim vrstilcem (08) za zbrana dela, zbornike in podobno. Razred 09 je namenjen rokopisom, redkim in dragocenim knjigam, kakršni so npr. Stiški rokopisi.

Skupina 1: Filozofija in psihologija[uredi]

Večji podrazredi v razredu filozofije in psihologije so: 1 Filozofija in psihologija 11 Metafizika 111 Metafizika, ontologija 13 Filozofija duha, metafizika duhovnega življenja 133 Okultne vede 14 Filozofski sistemi in stališča ter svetovni nazori 159.9 Psihologija 159.92 Duševni razvoj in duševne zmožnosti 159.93 Čutno zaznavanje 159.94 Izvrševalne funkcije 159.95 Višji duhovni procesi 159.96 Posetna duševna stanja in dogajanja 159.97 Psihopatologija 159.98 Psihotehnika 16 Logika 162 Dokazovanje, sklepanje 164 Logična kalkulacija 165 Spoznavna teorija 167 Znanstveno raziskovanje 168 Znanstvena sistematika 17 Morala 171 Individualna morala, dolžnosti človeka do samega sebe 172 Socialna etika 173 Družinska morala 174 Poklicna etika 176 Spolna etika in morala 177 Morala in družba Zgodovino filozofije lahko uvrstimo na začetek razreda 1 tako, da uporabimo splošni privesek za obliko 1(091). Posamezne zgodovinske filozofe pa lahko označimo na tri načine: • abecedno po imenih: 1(091)MONTAIGNE • glede na kraj in čas z uporabo splošnih priveskov: 1(091)(44)"15" kar pomeni filozofija – zgodovinski pregled – Francija – 16. stoletje; ali natančneje 1(091)(44)"1533/92" s pomenom filozofija – zg. pregled – Francija – od leta 1533 do 1592; • s kombinacijo zgornjih dveh možnosti: 1(091)44MONTAIGNE ali 1(091)"15" Imamo tudi možnost uvrščanja posameznih filozofov v razred 14, ker je namenjen posameznim filozofskim sistemom in stališčem. Splošno pravilo je, da uvrščamo posamezne filozofske šole v razred 14. Zbrana dela posameznega filozofa in dela o njegovi filozofiji in delu pa sodijo v razred za zgodovino filozofije 1(091). Do težav pride, kadar delo nekega filozofa spodbudi celo gibanje ali šolo, ker zbuja podobnost z razredoma 32 in 33, kamor uvrščamo politična in ekonomska filozofska dela. Dela Karla Marxa bi lahko uvrstili v kateregakoli od teh razredov. V primeru marksizma se moramo tako odločiti, ali ga bomo v celoti uvrščali v razred 141.82 ali pa bomo za to uporabljali kaj drugega, tako npr. 329.15 (komunistično stališče) ali 330.85 (marksistično-leninistični gospodarski nauk). Prav je, da odločitev o uvrščanju Marxovih in podobnih del sprejmemo enkrat za vselej in potem vsa dela uvrščamo na isto mesto. Lokalna normativna datoteka mora to odločitev vsebovati in navajati kazalke iz drugih dveh razredov na uporabljenega. Če kadarkoli v prihodnosti katalogizator ali uporabnik knjižnice iščeta Marxova dela pod politiko ali ekonomijo, ju vodilka napoti k filozofiji, ali drugače, pač glede na odločitev.

Psihologija[uredi]

Psihologija je podrejena filozofiji iz zgodovinskih razlogov. Razvila se je namreč iz filozofije duha. Razred vsebuje skupinico posebnih privesnih vrstilcev, ki jih uporabljamo samo pri psihologiji. Označeni so s simbolom .0 (pika nič). Priveski označujejo teorijo, sisteme, raziskovanje in aparate, ki se pojavljajo ob vseh drugih pojmih v razredu. Poleg tega je treba večkrat uporabiti tudi splošne privesne vrstilce za osebe iz tabele Ik s simbolom –05 (črtica nič pet). Kombinacija glavnih in privesnih vrstilcev lahko v tem razredu privede do precej dolgih vrstilcev. To pa nas ne sme odvrniti od izražanja celotnega sestavljenega pojma. Razred psihologije namreč zaradi podrejenosti in relativno majhnega obsega nima drugačnih možnosti natančnega izražanja. Le nekateri sestavljeni pojmi so navedeni kot podrejeni razred z glavnim vrstilcem brez privesnega vrstilca. Kadar so na voljo jih ne sestavljamo nalašč. Tak je npr. 159.922.7 Psihologija otroka. Nepravilno bi bilo oblikovati vrstilec 159.9-053.2, čeprav združuje glavni vrstilec za psihologijo in privesek za otroke nasplošno. Toda v primerih, kot je 159.922.7 Psihologija otroka, lahko otroka podrobneje opredelimo s privesnim vrstilcem, npr.: 159.922.7-053.4 Psihologija predšolskih otrok. Priveske za osebe lahko dodajamo tudi vrstilcem, ki vsebujejo posebne privesne vrstilce. Primer je raziskovanje mišljenja pri ženskah: 159.955-055.2.07 (glavni vrstilec159.955 za mišljenje; splošni privesek -055.2 za ženske in posebni privesek .07 za raziskovanje). Vrstni red obeh priveskov je lahko tudi obrnjen: 159.955.07-055.2 (psihologija mišljenja – raziskovanje – ženske). Odločitev o tem vrstnem redu pa moramo sprejeti enkrat za vselej, se je dosledno držati in jo zabeležiti v normativno datoteko, tako da bodo knjižničarji in uporabniki knjižnice v prihodnosti usmerjeni k pravilnemu iskanju gradiva. V Sloveniji velja običaj, da splošni privesni vrstilci sledijo posebnim in ti glavnemu. 6.2.2 ETIKA Etika, v razredu 17, je precej sorodna z razredom 2 za religijo, še posebej podrazredom 241 Moralna teologija. Razred se začenja s skupinico posebnih priveskov z oznako .0 (pika nič), uporabljamo pa jih za osnovne pojme in metode, zakone etike in različna etična stališča. Dodajamo jih kateremukoli glavnemu vrstilcu iz tega razreda. Primer so etične smeri v odnosih med delodajalci in delavci: 174.8.03 (odnosi med delodajalci in delavci – etične smeri in stališča).


Skupina 2: Verstva in teologija[uredi]

Razred 2 obsega verstvo (religijo) in bogoslovje (teologijo). Razred se začne z naravno teologijo v podrazredu 21. Sledi Sveto pismo v podrazredu 22. Ta podrazred je opremljen z vrsto posebnih priveskov, ki izražajo v celotnem podrazredu ponavljajoče se pojme, kot so kanon, inspiracija, kritika, kazala, besedila, prevodi, zgodbe itd. Velik poudarek je na krščanstvu, saj zajema podrazrede od 23 do 28. Poseben vrstilec, 252, je namenjen pridigam. Ta vrstilec lahko priredimo drugim glavnim vrstilcem, če želimo izraziti sestavljen pojem, kot so npr. pridige o Sveti Družini: 232.93:252 (Sveta Družina – pridige). Podrazred 264 za liturgijo je opremljen z vrsto posebnih priveskov –0 (črtica nič), ki opredeljujejo oblike bogoslužja, vire, liturgične kraje, osebe in pripomočke ter liturgične čase in podobno. Podrazred 27 je namenjen zgodovini krščanske cerkve. Podrazred 28 pa je namenjen razlikovanju posameznih krščanskih cerkva in ločin. Med obema je treba razlikovati. Tako npr. zgodovina celotnega krščanstva sodi v 27, zgodovina določene cerkve ali ločine pa v 28: Zgodovina krščanstva v Afriki 27(6)(091) zgodovina krščanske cerkve – Afrika – zgodovinski prikaz Zgodovina metodizma v Afriki 287(6)(091) metodizem – Afrika – zgodovinski prikaz. Podrazred 27 za splošno zgodovino krščanske cerkve je razdeljen na več podrejenih razredov. Podrazred 28 obsega posamezne krščanske cerkve in njihovo zgodovino. Dela o cerkvenih dostojanstvenikih in posameznih razkolih pa sodijo v 27. Posamezne krščanske ločine so naštete v razredih 283/289. Episkopalne cerkve so uvrščene v 283 z dodatkom splošnega priveska za kraj: 283(410) angleška episkopalna cerkev 283(410:94) angleška episkopalna cerkev v Avstraliji. Podobno lahko s splošnim priveskom za kraj podrobneje opredelimo protestantska gibanja pred dobo reformacije: 284.1(437) husiti (prva cerkev do razkola l. 1054 – Čehoslovaška). Za sekte, ki so se združile, je treba uporabiti širši vrstilec ali posamezne vrstilce prirediti z znakom + (in). Novejše sekte pa uvrščamo v 289 Druge sekte. Temu vrstilcu lahko dodamo ime sekte, kar pomeni, da so sekte znotraj razreda razvrščene po abecednem redu. Zadnji podrazred, 29, pa zajema nekrščanska verstva. Podrazred 291 je namenjen primerjalni teologiji. Sledita starogrška in starorimska vera z ustreznima mitologijama v podrazredu 292 in druge starodavne vere germanskih, skandinavskih in slovanskih ljudstev v podrazredu 293. Nato so naštete druge, neevropske vere. Podrazred 294 je namenjen budizmu in podobnim indijskim veram. Perzijska verstva so v podrazredu 295, židovska pa v 296. Islam zaseda podrazred 297. Mlajšim verstvom je namenjen podrazred 298. Druga verstva so našteta še v podrazredu 299.


== Skupina 3: Družbene vede

Družbene vede sodijo v obsežen oddelek 3. Spremlja ga vrsta težav, ki izvirajo iz ved samih. Ni dokončnega mednarodnega soglasja o tem, katere so družbene vede, zato je izbira ved za razred 3 nekakšen zahodnjaško obarvan kompromis, saj med uporabniki prevladujejo zahodnoevropske dežele. Za nekatere družbene vede je tudi značilna neusklajena terminologija. Nekateri strokovnjaki v ožjih disciplinah še niso dosegli soglasja o poimenovanju posameznih pojmov. To se odraža tudi v klasifikaciji. Zlasti tisti, ki imajo manj izkušenj s takimi disciplinami, bodo imeli večje težave v iskanju ustreznega poimenovanja v UDK. Tretja težava izhaja iz sestavljanja vrstilcev za izražanje sestavljenih pojmov, kar neizogibno pomeni kropitev tematike v širše področje katalogov in seznamov. Pri tem lahko pomagata le doslednost pri sestavljanju vrstilcev in opozorila v normativni datoteki. Oddelek 3 je sestavljen iz naslednjih razredov in podrazredov: 3 DRUŽBENE VEDE 30 Teorija in metodologija družbenih ved 31 Demografija, statistika in SOCIOLOGIJA 32 POLITIKA in mednarodni odnosi 33 GOSPODARSTVO, ekonomija, finance, trgovina 34 PRAVO 35 JAVNA UPRAVA in vojna veščina 36 Socialno delo in pomoč 37 Vzgoja in izobraževanje 389 Metrologija 39 Etnologija, etnografija, folklora, ljudsko življenje Zelo sorodni so razredi 572 Antropologija, 91 Zemljepis, raziskovanje Zemlje in posameznih držav, potovanja ter 93/999 zgodovina sveta in posameznih dežel. V razredu 3 so zlasti v pomoč splošni priveski za rase in ljudstva ter osebe v tabelah If in Ik. Zlasti na slednje nas posebej opozarja navodilo o uporabi: 3-05. Seveda lahko uporabljamo prav vse splošne priveske. Celotnemu razredu pa sta namenjena še posebna priveska .07 in .08. Oba sta podrobno podana v skupini 35, uporabna pa v celotnem razredu 3. Podajata pojme v zvezi z upravnimi organi, vlado in odgovornimi uradi, osebjem, uradniki in zaposlenimi ter podobno, kot kaže primer: Obveznosti predsednika vlade 328.13.076 (Kabineti. Sestava kabineta. Ministrski predsedniki – obveznosti in pooblastila upravnih organov) Oddelek 3 se začenja s splošnim razredom 30 Teorije, metodologije in metode družbenih ved ter sociografija. Pod 303 je navedena metodologija družbenih ved: meritve, izvedba raziskav, raziskovalne metode in analiza. V skupini 304 so zbrane teme o socialni politiki, v skupini 308 pa sociografija. Podrazred 31 Demografija, statistika in sociologija se začenja s statistiko kot znanostjo, to je s teorijo in metodologijo statistike v skupini 311. Ta skupina se zaključuje s podskupinama 311.3/.4 o uradni in zasebni statistiki (statističnih podatkih). Opozoriti je treba, da sodijo v ta razred le splošne zbirke statističnih podatkov. Statistični podatki na določeno temo sodijo k določeni temi s svojim glavnim vrstilcem, ki jim je privešen splošni privesek za obliko (083.4) za tabele, razpredelnice iz tabele Id. To ilustrira naslednji primer: 311.3(492):331.56 Organizacija statistike o brezposelnosti na Nizozemskem 331.56(492)(083.41) Statistični podatki o brezposelnosti na Nizozemskem. Prvo je delo o statistični metodologiji, drugo pa je zbirka podatkov. Znak odnosa, enojno dvopičje : je namenjen sestavljanju kompleksnih pojmov iz enostavnih. V zgornjem primeru ne moremo z enostavnim vrstilcem izraziti statistike in brezposelnih, ker tak pojem ni naveden med vrstilci. Najdemo pa lahko oba enostavna vrstilca. Z znakom odnosa ju sestavimo in povemo, da gre za interakcijo med pojmoma. Enojno dvopičje ima to značilnost, da je vseeno kateri od pojmov je prvi in kateri drugi. Zelo običajno je, da v katalog vpišemo dva vrstilca z obrnjenim vrstnim redom: 311.3(492):331.56 331.56:311.3(492) Dvojno dvopičje :: pa ima enako vlogo, vendar je vrstni red med pojmoma oziroma vrstilcema pomemben in ni dovoljeno njegovo spreminjanje (obračanje). Ob razpravi glede odnosa in sestavljanja vrstilcev se je treba spomniti tudi predhodne in naknadne koordiniranosti klasifikacijskih sistemov. UDK z dvopičjem omogoča predhodno koordinacijo. Imamo pa tudi možnost naknadne koordinacije, tako da odnosa ne izrazimo, temveč le naštejemo enostavne vrstilce. Ponekod s tem izgubimo manj, drugod več pomena. Statistični podatki o prebivalstvu sodijo v podrazred 312. Skupina 314 Demografija in populacijske študije vsebuje vrstilce o temah statističnega študija prebivalstva. Primer: Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1983-1987: Sklenjene in razvezane zakonske zveze 314.5(497.12)"1983/1987" Sledi zelo obsežen razred 316 Sociologija. Začenja se s splošnimi temami te discipline, kot so stališča in smeri. Sledi opis družbe in družbene strukture v skupini 316.3. Za strukture in skupine, ki niso naštete, lahko uporabljamo splošne priveske za osebe in priredja z drugimi glavnimi vrstilci. Primer: 316.323.8(675)"18" kolonialna družba Zaira v 19. stol. Družbeni procesi, kot je npr. družbeni razvoj, sodijo v skupino 316.4. Naslednja skupina, 316.6, pa obravnava družbeno vedenje, kot je npr. javno mnenje. Razred sociologije se zaključuje s skupino 316.7, obravnava pa kulturo v družbi. 316.77 obravnava sociologijo komunikacij, npr. vpliv medijev ali knjige.

Razred 32 Politika se deli na politično teorijo v skupini 321 in praktično politiko v vseh drugih skupinah (od 322 do 329). Na začetku razreda je tudi opozorilo o dveh sorodnih temah, in sicer o politični etiki in morali (32:17) ter o političnem obnašanju in navadah (32:394). Te vrstilce lahko prirejamo skozi ves razred politike. Na začetku je tudi navedena skupinica posebnih priveskov, katerih uporaba je omejena na razred 32. Primer: razširjanje idej za osamosvojitev severne Italije po televiziji 323.13.019.51(450.2/.4):654.17 gibanje za osamosvojitev – vpliv na javno mnenje – severna Italija – televizijske oddaje Volitve so v skupini 324 in politične stranke v skupini 329. Bolj zgodovinske teme so porazdeljene med obema razredoma. Selitve in kolonizacija so v skupini 325, suženjstvo pa v skupini 326. Skupina 327 za mednarodne odnose je zelo sorodna mednarodnemu pravu v razredu 341. Razlika je odvisna od dokumenta. Če gre za dokument s pravno težo, sodi v podrazred 341, če pa gre za mednarodne dogovore, ki niso tudi pravne pogodbe, je primernejši podrazred 327. Posebne območne organizacije, kot je Evropska unija, sodijo v razred 061.1 Uradne korporacije. Zato so lahko dela o Evropski uniji kot celoti označena s prirejenima vrstilcema: 339.923:061.1EU. UDK nam omogoča različno sestavljanje vrstilcev. Imamo več možnosti 328(497.4).12 politika – parlamenti – Slovenija – parlamentarne skupine (npr. opozicija) ali 328.12(497.4) politika – parlamenti – parlamentarne skupine – Slovenija ali (497.4)328.12 Slovenija – politika – parlamenti - parlamentarne skupine. S prvim zberemo skupaj vso politiko, ta je podrobneje razdeljena na države in šele nato na druge vidike. Z drugim zberemo skupaj vse parlamentarne skupine in jih ločimo po državah. S tretjim zberemo skupaj vse teme o določeni državi, med njimi politiko in parlamentarne skupine. V Sloveniji je običajen le drugi način, tako da vsi privesni vrstilci sledijo glavnemu. Politične stranke v razredu 329 so lahko razvrščene glede na kraj in abecedno po imenu : 329(410)CON British Conservative Party 329(497.4)SKD Slovenski krščanski demokrati V tem razredu uporabljamo tudi ' (apostrof) kot simbol za združevanje oziroma izražanje političnih strank z več političnimi stališči: 329.11'21 konservativno – monarhistično stališče (sestavljeno iz 329.11 konservativno stališče in 329.21 monarhistično stališče).

Razred 33 – Gospodarstvo in ekonomija obravnava socialne probleme v zvezi s proizvodnjo in delitvijo družbenega bogastva. Razred se začenja s skupino 330 za splošno ekonomsko znanost in politično ekonomijo. Strogo teoretičnim temam sledi njihova praktiča uporaba v istem razredu. Podoben vzorec smo že zasledili v prejšnjih razredih oddelka 3 za družboslovje. Nacionalno pomembne teme, kot so družbeni proizvod, narodni dohodek in potrošnja, so v podrazredu 330.5. Zgodovina gospodarskih teorij pa zavzema podrazred 330.8. Ta podrazred je v tesni zvezi s filozofijo, zlasti razredom 14 in politiko v razredu 32. Npr.: 330.85 Marksistično-leninistični gospodarski nauk 141.82 Marksistično-leninistična filozofija 329.15 politične stranke s komunističnim stališčem. Če je neka ekonomska teorija uporabljena v zvezi z neko določeno ekonomsko vejo, uporabimo znak odnosa : (dvopičje), kot kaže primer: 330.85MARX:332.01 marksistična zemljiška teorija (marksistično-leninistični gospodarski nauk – Marx – zemljiške teorije). Podrazred 331 obravnava delo in odnose med delavci in delodajalci. Vključuje zaposlovanje, plače, delovne razmere. To je pravi prostor za dokumente, ki izražajo stališče delavcev ali delodajalcev. Ločiti jih je treba od sorodnih vidikov v drugih razredih. Med takimi je 331.36 za pospeševanje izobraževanja ob delu, medtem ko izobraževanje kot tako sodi v razred 37. 331.46 so nesreče pri delu, vendar zaščitni ukrepi sodijo v 614.8 in poklicne nevarnosti v 613.6. Mnogi pojmi v podrazredu 331 so sorodni pojmom v skupini 658.3 za osebje, kadrovanje in človeške odnose. Skupina 658.3 je primernejša, kadar gre za stališče vodstva in uprave, medtem ko je podrazred 331 primernejši za delavsko stališče. Podrazred 331 se zaključuje s trgom delovne sile in zaposlovanjem v skupini 331.5. Podrazred 332 za gospodarjenje z zemljo in stanovanji vključuje zemljiško politiko, zemljiško lastnino, izrabo zemlje, promet z zemljišči in stanovanjsko gospodarstvo. Podrazred 334 pa zajema oblike organizacij in sodelovanje v gospodarstvu. Poleg oblik gospodarstva (tovarne, obrtne delavnice) zajema še njihova združenja in sindikate. Sledijo finance z denarništvom in bančništvom v podrazredu 336. Ta razred zajema poleg javnih financ in davkov tudi zadolževanje, carinsko upravo, bančništvo in borzništvo. Opozoriti pa je treba, da ta razred ne vključuje zavarovalništva, ker sodi to v razred 368. Podrazred 338 za gospodarski položaj in gospodarsko politiko in podrazred 339 za trgovino zajemata veliko večino osrednjih pojmov za ekonomijo. Čeprav je mnogo pojmov v ekonomiji naštetih v tablicah, je mnogokaterega treba sestaviti iz dveh ali več glavnih vrstilcev. Uporabljati pa smemo tudi splošne in privesne vrstilce. Tudi v tem primeru je treba dosledno upoštevati splošna ali lokalna načela za sestavljanje vrstilcev ter za pravilno razvrščanje priveskov v vrstilcu. Nekaj primerov ilustrira, kako sestavljeni vrstilci izražajo ekonomske pojme: 331.2:677 Plače v tekstilni industriji 331.312:69 Delovni čas v gradbeništvu 332.021.8:63 Agrarna reforma 334.734:7.071 Umetniške zadruge 339.188:314.745.23 Organizirana razdelitev živil brezdomcem Splošni privesni vrstilci za vidik v tabeli Ii, posebno tisti za gospodarski vidik .003 in vidik orzanizacije .008, so uporabni v razredu za ekonomijo. Ali bomo za izražanje uporabili sestavljeni vrstilec iz dveh glavnih vrstilcev ali le en vrstilec s priveskom za vidik, je odvisno od lokalnih potreb. Odločitev pa mora biti ustrezno zabeležena v normativni datoteki.

Pravo v razredu 34 se začenja s skupino posebnih privesnih vrstilcev, ki izražajo splošno uporabne pojme v tem razredu. Oblike prava, primerjalno pravo in sodne pomožne vede, kot so sodna medicina, kemija in psihologija, so uvrščeni v podrazred 340. Vrstilec 340.5 je namenjen primerjalnemu pravu in je pravzaprav sestavljen iz 34 za pravo in posebnega priveska za primerjalno pravo .05, ki je naveden na začetku razreda. Ta privesek lahko spremlja katerikoli vrstilec v razredu za pravo, kot tudi kaže primer: 342.3.05 primerjava oblik vladavin Mednarodno pravo v podrazredu 341 je, kot smo že omenili, v tesni povezavi z mednarodno politiko v razredu 327, kar smo že omenili. Podrazred 341 podrobno obravnava Organizacijo združenih narodov in druge skupnosti držav, sledijo subjekti in objekti mednarodnega prava, vojno pravo, diplomatsko in zasebno mednarodno pravo. Podrazred 342 zajema javno, državno in ustavno pravo. Ljudstvu in državnemu ozemlju sledijo oblike države in oblike vladavine. Ustave sodijo v skupino 342.4, sledi državna oblast v skupinah 342.5 in 342.6. Človekove pravice v 342.7 in volilno pravo v 342.8 zaključujejo podrazred. Kazensko pravo je uvrščeno v podrazred 343, v njem pa so splošna vprašanja kazenskega prava in vrste kaznivih dejanj v 343.2/.7 ločena od izvrševanja kazni in preprečevanja kaznivih dejanj v 343.8 in kriminologije v 343.9. Poseben podrazred 344 je namenjen vojaškemu kazenskemu pravu, v njem pa je v 344.6 vključeno tudi pomorsko pravo civilne mornarice. Civilno pravo v podrazredu 347 zajema večino gradiva v kakšni splošni pravniški knjižnici. Sem sodijo pogodbe, družinsko in dedno pravo, gospodarsko in trgovinsko pravo, finančno pravo in intelektualna lastnina, civilno pomorsko in letalsko pravo, sodišča in pravdni postopek. Cerkvenemu pravu je namenjen poseben podrazred 348, sledijo še posebne pravne panoge z delovnim in agrarnim pravom, pravom o okolju in jedrski energiji v podrazredu 349. Poleg posebnih privesnih vrstilcev .0 – uporabljamo jih lahko povsod v razredu 34 za pravo - so zelo uporabni tudi splošni priveski za obliko, ker s priveskom (09) opredeljujejo pravne vire. Uporabo ilustrira naslednji primer: 656.13.053(497.4LJUBLJANA)(094.7) Predpisi mestnega sveta o parkiranju v Ljubljani.

Pravu sledi razred 35 za javno upravo in vojne znanosti. Tu se razred 32 razširja z raznimi organi in aktivnostmi izvršilne oblasti. Zelo verjetno je, da bodo uporabnike zbirk in seznamov zanimali različni organi in ukrepi glede na kraj ali državo, in ne vsi organi ne glede na državo. Zato je najpogostejša odločitev za vrstni red glavnega in privesnih vrstilcev tak, kot ga prikazuje primer: 351.72(450) javne finance v Italiji. Razred 35 se začenja z vrsto posebnih priveskov .07 za upravne organe in .08 za upravno osebje, razen v tem razredu pa jih lahko uporabljamo tudi drugod v oddelku 3. Preostanek razreda 35 od 355 do 359 je namenjen vojni veščini in vojni vedi in omogoča podrobno klasifikacijo del o oboroženih silah.

Sledi razred 36 o zagotavljanju delovnih in materialnih življenjskih potreb, socialnem delu, socialni pomoči, stanovanju in zavarovalstvu. Tu gre pravzaprav za uporabno sociologijo v smislu reševanja socialnih problemov v družbi. Razred se začenja s podrazredom 364 o socialnih problemih in vrstah socialne pomoči. Podrazred vsebuje vrsto posebnih priveskov z oznako .0 za izražanje splošno uporabnih pojmov, kot so teorija, cilji, metode, organizacija dela in podobno. Vrste pomoči v skupini 364.4 pa so še posebej opremljene z večjim številom priveskov. Mnogi pojmi v tem razredu so sorodni pojmom v podrazredu 316 sociologija, 343 kriminologija in 61 medicina. Za krajšima podrazredoma 365 za stanovanjske potrebe in 366 potrošništvo sledi podrazred 368 zavarovalstvo. Ta je soroden finančnim zadevam v podrazredu 336 finance in 369 socialno zavarovanje. Slednji podrazred tudi zaključuje razred 36. Za izražanje nenaštetih pojmov v zvezi s socialnimi zadevami lahko sestavljamo vrstilce in splošne priveske, zlasti priveske za osebe v tabeli Ik, kot kaže primer: 369.23:622.35-051 nezgodno zavarovanje delavcev v kamnolomih

Sledi razred 37 za vzgojo in izobraževanje. Na začetku razreda je našteta dolga vrsta posebnih priveskov z oznako .0, ki obravnavajo razne splošno uporabne teme, kot so teoretske osnove vzgoje, izobraževalna politika, financiranje vzgoje, oblike šole in podobno. Prvi je podrazred 371 Organizacija vzgoje in izobraževanja, šolstvo, osebje in vodstvo. To je zelo obsežen in heterogen podrazred, obsega pa naslednje skupine: 371.1 Osebje in vodstvo 371.2 Organizacija šol in pouka 371.3 Učni postopki in metodika pouka 371.4 Vzgojni sistemi 371.5 Šolski red, disciplina in kazni 371.6 Šolsko poslopje, oprema in učila 371.7 Zdravstveno stanje in zdravstvena nega učencev in študentov 371.8 Življenje učencev in študentov Kljub obsežnemu naštevanju je treba uporabo posebnega učnega pripomočka izraziti s sestavljenim vrstilcem, kot kaže primer: 371.333:59:371.68:654.19 metodika pouka zoologije z uporabo radijskih programov (avdiovizualne metode poučevanja – zoologija – avdiovizualna učna sredstva – radio) Vsebina in oblike dejavnosti na predšolski stopnji ter učni predmeti vseh šolskih stopenj in tipov so opredeljeni v podrazredu 372. Posebnost tega podrazreda je delitev predmetov na enak način, kot so opredeljene teme v tablicah. Vrstilec za posamezen predmet sestavimo tako, da začnemo s skupno osnovo 372.8 - drugi učni predmeti. Temu dodamo razred ali podrobnejšo opredelitev za posamezne discipline v UDK, npr. za matematiko 51. Tako nastane sestavljeni vrstilec 372.851. Naslednji izvleček še bolje ilustrira vzorec: 372.853 Fizika 372.854 Kemija 372.857 Biologija 372.862 Tehnični pouk 372.863 Kmetijski pouk 372.878 Glasbeni pouk 372.881.1 Jezikovni pouk 372.881.111.1 Angleščina 372.881.116.36 Slovenščina Sledi podrazred 373 Splošnoizobraževalne vrste šol, v njem so naštete vse oblike predšolske vzgoje, osnovnih in srednjih šol. V podrazredu 374 sledi izvenšolsko izobraževanje, kot so razni tečaji. V podrazred 376 sodi izobraževanje posebnih skupin oseb, kot so prizadeti, brezposelni ali begunci. V podrazredu 377 pa najdemo strokovno in poklicno izobraževanje, kot so trgovske, tehnične ali ekonomske šole. Tudi v tem razredu delimo nenaštete discipline s sestavljanjem kot v podrazredu 372.8. Velika sorodnost tega podrazreda s podrazredom za splošno izobraževanje 373 je očitna, zato je lokalno odločitev o uporabi enega ali drugega podrazreda treba dosledno upoštevati. Zadnji zadevni podrazred sicer ne zaključuje razreda 37, obsega pa visoko šolstvo v podrazredu 378. Razred 37 zaključuje namreč podrazred 379 za prosti čas in rekreacijo, vanj pa uvrščamo razne klubske dejavnosti, kulturne izlete in obiske, zbirateljstvo, ljubiteljsko ukvarjanje z znanostjo kot npr. opazovanje ptic in amatersko izdelovanje raznih izdelkov kot npr. radiotehniko, rekreacijo zunaj doma in turistiko.

Razredu 37 sledi 38 Metrika, mere in uteži. Ta skoraj neopazni razred obravnava merske sisteme in enote ter čas. Zadnji v oddelku družbenih ved je 39 Etnografija, navade, ljudsko življenje in folklora. Etnografija obsega podrazrede 391/397. Podrazred 391 je soroden osebni higieni v 613.4, oblačilom v okviru gospodinjstva pod 646 in tekstilni industriji v podrazredu 687. Razširimo pa ga lahko z uporabo splošnih privesnih vrstilcev in sestavljanjem vrstilcev, kot kažejo primeri: 391:63 kmečka noša (obleka, noše – kmetijstvo) 391"342.7" nedeljska obleka (obleka, noše – nedelja iz tabele Ig) 391(=497.12) slovenska narodna noša Podrazred 392 obravnava šege in navade v zasebnem življenju tako v preteklosti kot danes. Podrazred 393 vsebuje teme o smrti in ravnanju z umrlimi. Podrazred 394 pa obravnava javno življenje, kot so prazniki, igre, slovesnosti, sejmi in podobno, ter tudi organizacijo odnosov med državami, vendar na nevladni stopnji. Sledi podrazred 395 za bonton, ta pa je zelo soroden etiki v razredu 17. Položaj ženske in feminizem je opredeljen v podrazredu 396, sledi podrazred 397 za primitivna ljudstva. Oddelek zaključuje podrazred 398 za folkloro v ožjem smislu, obravnava pa ljudske pripovedi, pesmi, šale in reke, ljudske šege in praznike.


Skupina 5: Matematika in naravoslovne vede[uredi]

To je poleg oddelka 6 za uporabne znanosti, medicino in tehniko najobsežnejši oddelek v UDK. Oddelka 5 in 6 sta ostanek tradicionalne delitve na fiziko nežive in žive narave. Vendar zdaj oddelek 5 vsebuje tudi biologijo in ekologijo. Razvoj v matematiki in prirodoslovju v preteklem stoletju je pustil močan pečat v tem oddelku. Skokovit razvoj je razviden v številu hierarhičnih ravni in dolžini vrstilcev. Možnosti za izražanje sestavljenih pojmov s kombinacijo enostavnih vrstilcev je malo, medtem ko je posebnih privesnih vrstilcev precej. Oddelek se začenja s podrazredom 501 za dokumente, ki obravnavajo naravoslovje nasplošno. Sledi podrazred 502 Priroda, študij in varstvo prirode ter zaščita prirode in divjine (narava, študij in varstvo narave, zaščita narave in divjine). Ta je namenjen ekologiji kot študiju narave z vidika njenega varstva (podoben je podrazred 594 Splošna ekologija, le da je namenjen študiju vrst, njihovega okolja in njihovih združb), medtem ko je 504 Znanost o okolju namenjen študiju onesnaženja in drugih vplivov človekove dejavnosti na okolje in naravo.

Razred 51 Matematika se začenja s skupinico posebnih privesnih vrstilcev, ki se začenjajo s črtico -. Nato sledijo podrazredi 510 Osnove matematike in matematična logika, 511 Teorija števil, 512 Algebra, 514 Geometrija, 517 Analiza ter nekaj skupin od 519.1 Kombinatorika do 519.8 Operacijsko raziskovanje. V skupini 519.6 najdemo numerično analizo, programiranje in matematične vidike programiranja.

Razred 52 za astronomijo, astrofiziko, raziskovanje vesolja in geodezijo se začenja s skupinico posebnih privesnih vrstilcev. Med njimi sta dve izjemi. Prvi, 52-1/-8 za lastnosti, postopke in sestavne dele je uporaben samo pri podrazredih 520/524. Drugi, 52.08 za merjenje in merilne instrumente, pa izvira iz razreda 53 za fiziko in obravnava različne merilne metode in tehnike. Nekateri podrejeni razredi v okviru razreda 52 imajo še svoje posebne privesne vrstilce. Ta vzorčno organizirani razred (primer fasetne organiziranosti) se začenja s teoretičnimi vidiki v podrazredu 520 Astronomski instrumenti in tehnika, ter 521 Teoretična astronomija, nebesna mehanika, temelji astronomije, teorija dinamične in pozicijske astronomije. Nato sledi faseta opisa nebesnih teles s podrazredoma 523 Sončni sistem in 524 Zvezde in zvezdni sistemi, vesolje. Nazadnje najdemo še faseto uporabne astronomije s podrazredi za navigacijo, geodezijo in kronologijo. V podrazredu 527 sta pomorska (navtična) in zrakoplovna (aeronavtična) astronomija in navigacija. V podrazredu 528 so opisani geodezija, topografska izmera, fotogrametrija, daljinsko zaznavanje in kartografija. Opozoriti je treba, da ima vojaška topografija posebno mesto v skupini 623.6. V zadnjem podrazredu 529 razreda 52 pa najdemo nauk o času, koledarje in določanje časa.

Fizika v razredu 53 obsega naslednje podrazrede: 530 Osnove, 531/534 Mehanika, 535 Optika, 536 Termodinamika, 537 Elektrika in 539 Fizikalna zgradba snovi. V zadnjem podrazredu najdemo tudi jedrsko fiziko. Ves razred in nekateri podrazredi imajo veliko posebnih privesnih vrstilcev, to pa omogoča veliko sintetiziranja. Če je potrebno, lahko uporabimo oboje, v celotnem razredu veljavne posebne privesne vrstilce in tiste za posebno skupino, npr. umerjanje aparatov za opazovanje sledi elektronov 539.124.073.089 (539.124 elektroni – .073 aparati za opazovanje sledi delcev – .089 umerjanje, preverjanje).

V razredu 54 za kemijo moramo biti najprej pozorni na razloček med čisto kemijo, ta sodi sem, in kemijsko tehnologijo, ker sodi ta med uporabne vede v razred 66. Razred ima naslednje podrazrede: 541 Teoretična kemija 542 Praktična laboratorijska kemija, eksperimentalna kemija, preparativna kemija 543 Analitska kemija 546 Anorganska kemija 547 Organska kemija 548 Kristalografija 549 Mineralogija V okviru podrazreda 546 za anorgansko kemijo so našteti tudi vsi elementi v skupini nekovin in kovin v vrstnem redu rastočega atomskega števila. Za izražanje spojin navodilo priporoča uporabo ' apostrofa. Vendar pa slovenska skrajšana izdaja ne našteva vrstilcev za elemente z različno valenco, ki je potrebna pri izražanju spojin. Primer v tablicah navaja 546.561'131 za bakrov klorid, ki je sestavljen iz 546.56 za baker, 546.561 za enovalentni baker in 546.131 za klorovo kislino HCl . Bakrov klorid torej sestavljata enovalentni baker in '131 klorova kislina. Apostrof ima vlogo združevanja dveh ali več zelo podobnih vrstilcev. Pri sestavljanju pojmov z njim tisti del vrstilca, ki je enak pri vseh pojmih, zapišemo samo prvič, potem za apostrofom zapišemo samo različni del. Tudi v podrazredu organske kemije 547 je dovoljena uporaba apostrofa za izražanje spojin. Opozoriti pa je treba, da je v slovenskih razmerah tako podrobno označevanje z vrstilci UDK zelo redko. Knjižnice se običajno odločajo za splošnejše vrstilce in podrobnejše predmetne oznake. To je tudi razumljivo, saj je sestavljanje vrstilca za posamezno skupino že za same sestavljalce zapleteno, saj morajo dobro obvladati kemijo. Vprašljiva pa bi bila uporabnost sestavljenega vrstilca za spojine za uporabnike, ki ne poznajo zakonitosti gradnje UDK vrstilcev. Razred za kemijo se zaključi s kristalografijo v podrazredu 548 in mineralogijo v podrazredu 549.

V razredu 55 so geologija s sorodnimi vedami ter meteorologija. Razred se začenja z navodilom, da se geološki rezervati označujejo s sestavljenim vrstilcem 55:502.4, pri čemer je 502.4 vrstilec za rezervate in zaščitena ozemlja. Navodilo nas tudi pouči, da regionalno geologijo klasificiramo z vrstilcem 55(1/9), torej z ustreznim glavnim vrstilcem za geologijo in splošnim privesnim vrstilcem za kraj. Razred se začenja s teoretičnimi vidiki, kot so geofizika, geokemija, geobiologija in geološko raziskovanje v 550. Sledi splošna geologija v skupinah 551.1/.4. Sem sodijo zgradba Zemlje, vulkani in drugi geodinamični pojavi, erozija in podobni zunanji pojavi geodinamike in geomorfologija, ta pa obsega tudi kraške pojave, kot so jame in razpoke. Tako bi slovenske kraške jame označili z vrstilcem 551.44(497.4). Skupino 551.5 zavzema meteorologija, skupino 551.7 pa historična geologija z geološkimi obdobji. V skupini 551.8 najdemo paleogeografijo. Nauk o kamninah ali petrografija obsega podrazred 552. V ta razred sodi tudi proučevanje meteoritov kot kamnin, ne pa kot nebesnih teles ali pojavov. Nauk o rudah in njihovih nahajališčih pa sodi v podrazred 553. Razred se zaključuje s podrazredom 556 za hidrosfero oziroma vode nasploh. Podrazredi 557/559 še niso zasedeni.

Razred 56 za paleontologijo se povezuje z razredom 57 za biologijo pri opisu življenja in sicer s podrazredom 581 za paleobotaniko, ne pa pri sistematiki, ker jo uvrščamo v podrazred 561, in s podrazredom 591 pri paleozoologiji, razen pri sistematični paleozoologiji, ker sodi v podrazrede 562/569. Oba podrazreda se podrobneje delita tako po vzorcu botanike oziroma zoologije. Proučevanje fosilov ali izumrlih vrst sodi v razred 56, proučevanje sodobnih in neizumrlih vrst pa v zoologijo ali botaniko.

Biologija zajema razred 57. Začenja se z vrsto posebnih privesnih vrstilcev, ki označujejo raziskovalne metode in tehnike in jih smemo uporabljati tudi v razredih botanike, 58 in zoologije, 59. Prvi je podrazred 572 za antropologijo. Sem uvrščamo proučevanje nastanka človeka in človeških ras. Sledi podrazred 573 za splošno in teoretično bilogijo. 574 zajema splošno ekologijo v smislu opisa rastlinskih in živalskih vrst, njihovega okolja in združb. (V podoben podrazred 502 navadno uvrščamo študij podobnih okolij z vidika njihovega varstva.) Sledijo dednost v 575, citologija v 576, biokemija v 577, virologija v 578 in mikrobiologija v 579.

Botanika v razredu 58 se začenja s splošno botaniko v podrazredu 581, vanj sodijo rastlinska fiziologija in morfologija, rastlinske bolezni in podobno. S podrazredom 582 se začenja sistematika rastlin, v njem so našteti rodovi z latinskimi in slovenskimi imeni. Ime posamezne vrste ali podvrste v slovenskem ali latinskem jeziku lahko dodamo glavnemu vrstilcu. Enako strukturo ima zoologija v razredu 59. S tem je oddelek za naravoslovje zaključen. Biologija človeka je uvrščena v razred 61 za medicino.


Skupina 6: Uporabne vede, medicina in tehnologija[uredi]

Zoologija v razredu 59 se zaključuje s skupino 599.9 za človeka. Vendar je obravnava človekove anatomije uvrščena v razred medicine 61, natančneje v podrazred 611 za anatomijo človeka. Razred medicine obravnava fiziologijo v 612, higieno v 613, javno zdravstvo v 614 in farmacijo v 615, preden preide na medicino kot tako. To obravnava v več podrazredih: v podrazredu 616 za patologijo in klinično medicino, 617 za kirurgijo, 618 za ginekologijo. Razred se zaključi z veterino v 619. Anatomija v 611 in fiziologija v 612 sta opremljeni z nizom posebnih privesnih vrstilcev. Podrazred 613 za higieno, osebno higieno in skrb za zdravje obravnava tematiko higiene prehrane, zdravilnih pijač, zdravih stanovanj in poklicnih nevarnosti. Podrazred 614 pa navaja pojme v zvezi z javnim zdravstvom in varstvo pred nezgodami, kot so sanitarna inšpekcija, gasilstvo, veterinarska higiena v klavnicah in podobno. Sledi podrazred 615 za farmacijo, navaja pa zdravila, njihovo pridobivanje ter fizioterapijo. Medicina v ožjem pomenu besede obsega podrazrede 616/618. Patologija in klinična medicina v podrazredu 616 se začenja z dolgim seznamom posebnih privesnih vrstilcev, ki naštevajo različne bolezni, vzroke bolezni, bolnike, preiskave in zdravljenje. Če je kje potrebno razlikovati posamezne osebe ali zdravnike in paciente, lahko uporabimo splošne privesne vrstilce za osebe, npr. 616.24-052 za pljučnega bolnika in 616.24-051 za zdravnika pulmologa (oba sta splošna privesna vrstilca za osebe). S splošnimi privesnimi vrstilci za osebe po poklicni dejavnosti lahko izrazimo tudi medicino dela, npr. 616-057. Posebnim privesnim vrstilcem sledijo po organskih sistemih predstavljene bolezni od bolezni krvnega obtoka do bolezni živčevja. Posebna skupina so infekcijske bolezni. S posebnimi privesnimi vrstilci lahko izrazimo več vidikov in sicer tako, kot kažejo primeri: 616.12-053.9 starostne bolezni srca 616.4-056.7 dedne endokrine bolezni 616.28-089 kirurško zdravljenje ušesnih bolezni. Zobozdravstvo je zajeto v skupini 616.31 v okviru bolezni prebavil. Psihiatrija v skupini 616.89 sodi v okvir živčnih bolezni. V okviru podrazreda 617 za kirurgijo sta posebej našteti ortopedija in otorinolaringologija, medtem ko kirurgijo drugih delov telesa navajamo tako, kot so deli telesa predstavljeni v skupini za anatomijo. Porodništvo in ginekologija sodita v podrazred 618. Razred zaključuje podrazred 619 za primerjalno medicino in veterino, v njem pa navajamo vse v zvezi z boleznimi in zdravjem domačih živali. Posamezne bolezni domačih živali izražamo z vrstilci, sestavljenimi iz 619 in ustrezne bolezni iz podrazreda 616, npr. 619:616.63 za artritis pri domačih živalih. Veterinarsko medicino posameznih vrst domačih živali pa izražamo z odnosom 619 s primernim vrstilcem iz živinoreje 636, npr. veterina ali živinozdravstvo goveda 619:636.2. Bolezni divjih živali uvrščamo k zoologiji in sicer 591.2 tako, da ta vrstilec priredimo vrstilcu za vrsto, npr. 591.2:599.32 za bolezni glodalcev. Medtem ko specifične bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka, označimo s 591.2:616. Sem bi sodila steklina, vendar skrajšana slovenska izdaja nima primernega vrstilca in se zato temu ne bomo podrobneje posvetili.

Razred 62 je namenjen inženirskim vedam in tehniki nasploh. To je najobsežnejši razred v vsem klasifikacijskem sistemu. Tesno je povezan s fiziko, s kemijo, z geologijo v oddelku za naravoslovje pa tudi z različnimi tehnologijami v razredih 67 za kemične in sorodne industrije ter 68/ 69 za razne industrijske panoge in obrti. Ta razred se tudi ponaša z najdaljšim seznamom posebnih privesnih vrstilcev, delijo pa se v več skupin: 62-1 Splošne značilnosti strojev 62-2 Sestavni deli strojev 62-3 Elementi za krmiljenje tekočinskih tokov, pogonov, zapirala itd. 62-4 Stanje in oblika snovi, površin in predmetov 62-5 Obratovanje in regulacija strojev in procesov 62-6 Značilnosti strojev glede na gorivo in druge vire toplote 62-7 Oskrbovanje, vzdrževanje in nadziranje strojev in naprav 62-8 Značilnosti strojev glede na pogon 62-9 Pogonske karakteristike in okoliščine Vseh teh posebnih privesnih vrstilcev pa ne smemo uporabljati povsod v razredu 62. Pri vsakem je posebej navedeno, kje uporaba ni dovoljena. Poleg teh posebnih privesnih vrstilcev so v posameznih skupinah navedeni še lokalni posebni privesni vrstilci. Za lažjo predstavo je primeren kratek pregled tega obsežnega razreda: 620.1 Preiskava materiala 620.2 Blagoznanstvo 620.4+620.9 Električne centrale in energetika 621 Strojništvo nasploh 621.039 Jedrska tehnologija in energija 621.1 Proizvajanje pare in parni pogonski stroji 621.3 Elektrotehnika 621.38 Elektronika 621.39 Telekomunikacije 621.4 Toplotni pogonski stroji (razen parnih) 621.5 Pnevmatična energija in hladilna tehnika 621.6 Stroji in naprave za transport in skladiščenje plinov, kapljevin in sipkih materialov 621.7 Oblikovanje brez odrezavanja 621.8 Strojni elementi, prenos sile, prenašala in dvigala ter vezi in mazanje 621.9 Obdelava z odrezavanjem, obdelava pločevine 622 Rudarska tehnika 623 Vojna tehnika 624 Gradbeno inženirstvo (gradnja tunelov in mostov 625 Tehnika prometnih poti, gradnja železnic, cest in potov 626 Hidrotehnika – gradnja kanalov 627 Hidrotehnika – pristaniška in pomorska gradnja, vodne poti in hidroelektrarne 628 Zdravstvena tehnika, voda, sanitarna, ogrevalna, hladilna in svetlobna tehnika 629 Tehnika vozil V podrazredu 620 najdemo preiskavo materiala, blagoznanstvo, energetske centrale in energetiko. Preiskava materiala v skupini 620.1 vsebuje navodilo za podrobnejšo delitev merilnih postopkov in aparatov kot pri 53.08. Preiskovanje materialov pa lahko postavimo v odnos s preiskovanim materialom ali stvarjo, kot npr. 620.193:629.783 korozijska odpornost umetnih satelitov. Podrazred 621 je namenjen strojništvu, tja so uvrščene jedrska tehnika, elektrotehnika z elektroniko in mehanska tehnologija. Pozorni moramo biti posebej pri jedrski tehniki, 621.039. Čeprav se začenja s .0, ne gre za privesni vrstilec. Elektrotehnika v 621.3 je zelo kompleksna skupina. Začenja se z vrsto posebnih privesnih vrstilcev in z navodilom, da lahko poleg teh uporabimo tudi posebne privesne vrstilce iz razreda 62. Oboje pa lahko uporabimo tudi pri skupini za elektroniko, 621.38. Možno pa je tudi sestavljanje vrstilcev tako, da povemo za način uporabe električne energije, npr. daljinsko upravljanje prometne signalizacije 621.398:656.1.05 Skupina za telekomunikacije 621.39 v okviru elektrotehnike obsega telegrafijo, telefonijo, radijske in video komunikacije ter tehniko daljinskega vodenja. V skupini 621.4 so toplotni pogonski stroji, kot so motorji z notranjim izgorevanjem, ne pa parni stroji, ker imajo svoj podrazred 621.1. Sem sodita tudi pnevmatična in hladilna tehnika. Stroji in naprave za transport plinov, tekočin in sipkih materialov so v skupini 621.6. Take naprave so črpalke, ventilatorji in podobno. Oblikovanje brez odrezavanja v skupini 621.7 obsega vlivanje, kovanje in podobno. Strojni elementi pa so našteti v skupini 621.8. Obdelava z odrezavanjem v skupini 621.9 zaključuje ta podrazred. Rudarska tehnika obsega celoten podrazred 622, vojna tehnika pa 623. Podrazred 624 za gradbeno inženirstvo tvori spet drugo obsežno poglavje. Z dolgo vrsto posebnih privesnih vrstilcev izražamo: 624.01 Zgradbe po gradivu in načinu gradnje 624.03 Velikost, življenjsko dobo, lego in obliko zgradb 624.04 Grafično in analitično statiko za raziskave in izračun zgradb 624.05 Situacije, organizacijo in ureditev gradbišča ter gradbene postopke 624.07 Gradbene elemente Gradnje se začenjajo s skupino 624.1 za inženirske nizke gradnje, zemeljske in temeljne gradnje ter gradnje tunelov. Sledijo mostovi v skupinah 624.2/.8. Te lahko podrobneje opredelimo z vzpostavljanjem odnosa z vrstilcem, ki označuje namembnost mostu, npr. 624.21:625.1 za železniške mostove, saj vrstilec 625.1 pomeni železniške proge. Podrazred 625 je namenjen tehniki prometnih poti, železnicam in cestam. Podrazred 626 je namenjen hidrotehniki, urejanjem kanalov za urejanje vodnega režima, vodotokov, plovbe in urejanje kmetijskih zemljišč. Podrazred 627 pa obravnava regulacijska dela ob rekah za plovbo, urejanje pristanišč in morskih plovnih poti ter dolinske pregrade in hidroelektrarne. Podrazred 628 obravnava oskrbo z vodo, kanalizacijo in druge odplake, zbiranje in odstranjevanje smeti in drugih odpadkov, klimatizacijo in svetlobno tehniko. Razred 62 se zaključuje s podrazredom 629 za tehniko vozil. Posebni privesni vrstilci navajajo vrste vozil in njihove dele ter opremo. V skupinah od 629.1/.7 so obravnavana kopenska, vodna, železniška, zračna in vesoljska vozila.

Razred 63 je namenjen kmetijstvu ter sorodnim vedam in tehnologijam. Začenja se s podrazredom 630 za gozdarstvo. Zvezdica (*) in navodilo povesta, da v Sloveniji uporabljajo za podrobnejšo klasifikacijo gozdarstva Oxfordsko gozdarsko klasifikacijo. Sledi kmetijstvo v ožjem smislu v podrazredih 631/635. Podrazred 631 vsebuje splošna vprašanja, kot so organizacija kmetijskih skupnosti in dela, obratovalna poslopja, orodja in stroji ter proizvajanje pogonske sile in transport v kmetijstvu. Kmetijskim strojem je namenjenih nekaj posebnih privesnih vrstilcev, ki opredeljujejo vrsto orodja glede na dela, kombinacije strojev in pogon. Tako bi tradicionalni plug za konjsko ali volovsko vprego označili s sestavljenim vrstilcem 631.312.071.4, kjer 631.312 pomeni pluge, .071.4 pa je posebni privesni vrstilec za vprežno orodje. Pedologiji (raziskovanju prsti, tal) je namenjena skupina 631.4, medtem ko sodi gnojenje v skupino 631.8. Posamezna kmetijska dela (npr. cepljenje, sajenje ali mlatev) pa so našteta v skupini 631.5. Poljedelske tehnike, kot sta krčenje in namakanje, pa sta v skupini 631.6. Poškodbam in boleznim rastlin je namenjen podrazred 632. V podrazredu 633 pa so naštete posamezne poljščine. Podrazred 634 je namenjen sadjarstvu, 635 pa vrtnarstvu. Oba podrazreda sta razdeljena glede na gojene rastline. Podrazred 636 je namenjen živinoreji. Obravnava skupine domačih živali od goveda prek kokoši do mačk in kožuhovinarjev. Gojenje živali, ki niso naštete v podrazredu, lahko izrazimo z odnosom z vrstilcem iz biologije ali zoologije, npr. 636:598.14 za gojenje krokodilov. Če ne potrebujemo tako podrobne opredelitve, je lahko dovolj skupina 636.98 za plazilce in druge vretenčarje, ki jih gojijo ljudje, pa niso izrecno našteti v okviru živinoreje. 637 je podrazred za proizvode iz domačih živali in divjadi, torej mlekarstvo, sirarstvo, jajca, meso in podobno. V podrazredu, ki je namenjen gojenju žuželk in drugih členonožcev, je za nas pomembno čebelarstvo v skupini 638.1. Podrazred 639 obsega lov, ribištvo, ribogojstvo, gojenje drugih vodnih organizmov. Ribištvo kot gospodarsko dejavnost v skupini 639.2 je treba razlikovati od športnega ribolova v 799.

Po proizvodnji hrane nekako logično sledi razred 64 za gospodinjstvo, kjer najdemo poleg vrst gospodinjstev (sem sodijo npr. gostišča) tudi živila in njihovo pripravo ter obede in posodo. Razred se začenja z navodilom, da lahko pri obravnavanju posameznih naprav in strojev v gospodinjstvu uporabimo delitev iz 62-1/-9. Sledi vrsta posebnih privesnih vrstilcev, ki izražajo način dela, stanje gospodinjstva, planiranje, vodenje, velikost in podobno. Vrste gospodinjstev so naštete v podrazredu 640, priprava živil pa v 641. Obedi in namizna posoda sodijo v podrazred 642. V podrazredih 643/645 so stanovanje, njegova oprema in naprave za zdravje in udobnost v stanovanju. V pododdelku 646 je mesto za oblačila, njihovo vzdrževanje ter nego telesa. Pranje in čiščenje je še posebej obravnavano v podrazredu 648. Kemično čiščenje v podrazredu 646 je namenjeno samo oblačilom, medtem ko je kemično čiščenje v 648 lahko namenjeno tudi drugim predmetom, kot so odeje in podobno. Razred zaključuje podrazred 649 za domačo nego otrok in bolnikov ter skrb za goste. Ta razred ne obravnava dietetike, ker sodi ta v okvir medicine pod 613. Proizvodnja hrane pa sodi h kmetijstvu in živinoreji v razredu 63 ali pa v živilsko tehnologijo v podrazredu 664.

Razred 65 združuje pojme iz vodenja in organizacije poslovanja v industriji, trgovini in prometu. Razred se začenja z dolgo vrsto posebnih privesnih vrstilcev, ki obravnavajo metodologijo in teorijo organizacije in začenjajo s .0. Prvi podrazred, 651, je namenjen pisarniškemu delu, tehniki in organizaciji pisarniškega dela. Vključuje poslovne spise, korespondenco, kartoteke, pisanje in razmnoževanje ter drugo. Podrazred 654 uvaja službo obveščanja in telekomunikacije, vanj sodijo telefonija, radio in televizija. V ta podrazred uvrščamo sporočila, oddaje ter njihovo pripravljanje in organizacijo. Oprema, ki telekomunikacije omogoča, pa sodi v podrazred 621. V podrazredu 654 je dovoljena uporaba posebnih privesnih vrstilcev 62-1/-8. V podrazredu 655 najdemo grafično industrijo, tiskarstvo, založništvo in knjigotrštvo. 656 je namenjen transportnim storitvam ter organizaciji in kontroli prometa, ob kopenskem, vodnem in zračnem prometu sodi semkaj tudi poštna služba. V tem podrazredu lahko razen vrste posebnih privesnih vrstilcev koristno uporabimo tudi splošne privesne vrstilce za kraj in čas. Računovodstvu in knjigovodstvu je namenjen podrazred 657. V podrazredu 658 za ekonomiko in organizacijo podjetja ter trgovinsko tehniko lahko uporabljamo posebne privesne vrstilce 65.0. Koristni so tudi splošni privesni vrstilci za vidik in osebe. Ta podrazred moramo ločiti od razreda 33 za gospodarstvo in ekonomijo. V podrazred 658 uvrščamo tematiko organizacije in vodenja podjetja, ne pa drugih ekonomskih vidikov. Skupine 658.6/.9 krijejo trgovino. Podrazred 659 pa je namenjen reklami in stikom z javnostjo.

Tudi razred 66 za kemijsko tehniko, kemične in sorodne industrije se začenja z zelo obsežnim seznamom posebnih privesnih vrstilcev za različne vidike. Uporabljamo lahko priveske 62-2, 62-4/-6, 62-8/-9 ter: 66.01 Kemijsko inženirstvo in postopki 66.02 Kemični postopki in oprema 66.04 Toplotni obdelovalni postopki 66.06 Kemijska tehnologija tekočin 66.07 Kemijska tehnologija plinov 66.08 Fizikalni in fizikalno-kemični postopki in oprema 66.09 Kemičnotehnične reakcije Ta razred je soroden s kemijo v razredu 54. V razred 54 sodi bazična kemija, medtem ko sodijo v razred 66 uporabni, industrijski postopki in proizvodi. V podrazredu 661 so kemični izdelki v ožjem pomenu, kot so gnojila in pesticidi, mila in drugi organski in anorganski kemični proizvodi. Posebej in sicer v podrazredu 662 so obravnavani eksplozivi in goriva s kurilno tehniko. Tehnična mikrobiologija pa sodi v podrazred 663. Sem sodjo vinarstvo, pivovarstvo in žganjarstvo pa tudi proizvodnja brezalkoholnih pijač, tobaka, kave in mamil. Proizvodnja in konzerviranje živil sta združeni v podrazredu 664. Olja in druge maščobe, ki niso za hrano, so uvrščeni posebej v 665. Sem sodijo tudi izdelki iz naftnih derivatov, lepila in guma. Za steklo, keramiko, cement, umetni kamen in podobno je namenjen podrazred 666. Barvilska industrija pa je uvrščena v podrazred 667. Zadnji od podrazredov je 669 za metalurgijo, kovine in zlitine. Ta ima vrsto posebnih privesnih vrstilcev, od katerih so nekateri podobni tistim iz 62-1/-9, ostali pa so drugačne narave, čeprav začenjajo s črtico in enako številko. Kovine so tudi naštete in očitna je podobnost z razredom 54. Zavedati se je treba, da gre v razredu 54 za kovine kot dele spojin ali dejavnike pri reakcijah, v podrazredu za metalurgijo pa za uporabo kovin za izdelavo različnih uporabnih predmetov. Pri neželeznih kovinah lahko uporabljamo apostrof ' za izražanje zlitin.

Razreda 67/68 sta namenjena raznim industrijskim in obrtniškim panogam ter mehanski tehnologiji. V kratkem pregledu teh dejavnosti najdemo: 671 Zlatarstvo, predmeti iz plemenitih kovin in dragih kamnov 672 Predmeti iz železa in jekla 673 Predmeti iz neželeznih kovin razen plemenitih 674 Lesna industrija 675 Usnjarska industrija 676 Industrija papirja 677 Tekstilna industrija 678 Industrija gume in plastike 679.8 Industrija kamnov 679.9 Različne naravne snovi za obdelavo (npr. korale, školjke) 681 Fina mehanika 682 Kovaštvo 683 Ključavničarstvo, svetila in pečarstvo 684 Industrija pohištva 685 Sedlarstvo, čevljarstvo, rokavičarstvo, predmeti za igro (žoge) 686 Knjigoveštvo, izdelovanje ogledal in pisalnega pribora 687 Oblačilna in kozmetična industrija 688 Umetno strugarstvo, igrače in okrasni predmeti 689 Tehnično in ročno ljubiteljsko delo Razred v celoti pa tudi posamezni podrazredi imajo posebne privesne vrstilce za izražanje različnih prodrobnejših sestavljenih pojmov. Predmete in materiale pa lahko izražamo tudi z izražanjem odnosa, tako npr. 685.51:677.545 za kovčke iz bambusa. Razred 68 našteva v glavnem izdelke iz materialov, pridobljenih v razredih 66 in 67. Razred 69 za gradbeništvo zaključuje oddelek 6. Našteva gradbene materiale, obrniške panoge in dela. Industrijska priprava gradbenega materiala sodi v 66/67. Gradnja mostov, cest, železnic, tunelov in pristanišč pa sodi v razred 62. Sorodna je tudi arhitektura, kamor pa sodijo vprašanja oblikovanja zgradb in sodi v razred 72 (več o tem pozneje). Razred se začenja z vrsto posebnih privesnih vrstilcev. Za zgradbe po gradivu in načinu gradnje uporabljamo posebne privesne vrstilce 69.01, ki izhajajo iz 642.01. Sledijo še posebni priveski za velikost, lego in obliko zgradbe (npr. stolpnice) ter za gradbišča in njihovo ureditev (npr. gradbeni odri). Prvi podrazred velja gradivom in gradbenim delom, 691. Med gradivi srečujemo umetni kamen, njegova proizvodnja pa sodi v razred 67. Gradbeni elementi so našteti v podrazredu 692. Sledi faseta za različne gradbene obrti. Zidarstvo in sorodne obrti so v podrazredu 693, tesarstvo in gradbeno mizarstvo pa v 694. Sanitarne, plinske in druge napeljave so skupaj z ustreznimi obrtmi uvrščene v 696, ogrevanje, zračenje in hlajenje pa v 697. Druge gradbene obrti, kot so slikarstvo in stavbno steklarstvo, sodijo v podrazred 698. Zadnja je skupina 699.8 za zaščito (varstvo) objektov pred ognjem, tresljaji in za različne izolacije.


Skupina 7: Umetnost, razvedrilo in šport[uredi]

Oddelek se začenja z dvema navodiloma. Dela določenih umetnikov lahko uvrščamo pod določeno umetnost in umetnikovo ime, kot kaže primer v tablicah: 75Rubens za Rubensove slike. Za osebe v zvezi z umetnostjo pa lahko uporabljamo splošne privesne vrstilce –05. Sledi dolg seznam posebnih privesnih vrstilcev, za katere pa navodilo že v začetku navaja, da ne veljajo v razredu 77, medtem ko lahko imajo v razredih 78 in 79 drugačen pomen. Posebni privesni vrstilci so razdeljeni v naslednje skupine: 7.01 Teorija in filozofija umetnosti, estetika 7.02 Umetniška tehnika 7.03 Umetnostni slogi in stilna obdobja 7.04 Snov in vsebina umetniške upodobitve 7.05 Uporaba umetnosti 7.07 Poklici in dejavnosti v zvezi z umetnostjo in razvedrilom 7.08 Značilne oblike, kombinacije umetniških del Teorija umetnosti obravnava pojme, kot ja npr. harmonija. Pri umetniški tehniki so navedeni materiali in orodje ter podobno. Umetnostni slogi, označeni s priveskom 7.03, obsegajo predzgodovinsko umetnost, predkolumbijsko umetnost, evropske sloge in podobno. Zlasti zgodovinske sloge je včasih lažje opisati z imenom, npr. renesansa, kot pa z letnico. Vendar slogi ne izključujejo uporabe privesnih vrstilcev za kraj in čas, kar je zlasti za novejšo umetnost primernejše. Dodamo lahko tudi umetnikovo ime, zlasti če gre za kakšnega mnogostranskega umetnika, npr. Michelangela. Njegova dela lahko klasificiramo na tri načine: 7MICHELANGELO Michelangelova umetnost 7.071(450)"1475-1564" italijanski umetniki med 1475 in 1564 7.034(450) italijanska renesančna umetnost Vsebina umetniške upodobitve so lahko portreti ljudi, resnične ali izmišljene živali, simboli, nefigurativna umetnost ipd. Uporaba umetnosti, ki jo uvaja privesni vrstilec 7.05, uvaja povezovanje umetnosti z industrijo in domom. To povezovanje prikažemo s simbolom za odnos, dvopičjem, npr. umetnost gledaliških kostumov 7.05:687.16. Posebni privesni vrstilec za poklice in dejavnosti v umetnosti 7.07 ne velja v razredu 77 za fotografijo. Ta skupina izraža profesionalne in amaterske ustvarjalce, kritike, ljubitelje in zbiralce ter trgovce in podobno. Navodilo pa nam dovoljuje uporabljati sestavljeni vrstilec 7.07:929 A/Ž za biografije posameznikov iz teh dejavnosti, npr. 796.332.073:929FERK M. za Vijola Miha : življenjepis zvestega nogometnega navijača. S posebnim privesnim vrstilcem 7.077 pa lahko izrazimo tudi amaterje v določeni dejavnosti v oddelku 7. Posebni privesni vrstilec 7.08 pa obravnava kombinacije umetniških del, je predvsem uporaben in podrobneje razložen pri 78.08, privesku za oblike glasbenih del. Privesek 7.09 uvaja še druge oblike umetniških del, kot so uprizoritve, natečaji, filmske upodobitve in radijski ter televizijski posnetki. Televizijski prenos operete bi označili tako: 782.8.097. Prav ta privesek pa je tudi posebej naveden pri športu za televizijske prenose športnih prireditev. Razred 71 uvaja pojme za prostorsko urejanje, regionalno planiranje, urbanizem in oblikovanje krajine. Podrazred 711 obravnava prostorsko urejanje, regionalno planiranje in urbanizem, torej planiranje mest, naseljevanja, uporabe prostora in planiranje komunikacij v njih in med njimi. Pri izražanju takih pojmov so običajni splošni privesni vrstilci za kraj. Poseben podrazred, 712, je namenjen oblikovanju krajine, vanj sodi urejanje, planiranje in oblikovanje zelenih površin, kot so parki, igrišča, pa tudi narodni parki in kmetijska zemljišča kot del krajinske podobe. V podrazredu 718 je posebej opredeljeno planiranje in urejanje pokopališč, ker jih moramo razlikovati od pokopališč pri javnem zdravstvu (614.61), javni upravi (351.776) in arhitekturi (726.8). Pri javnem zdravstvu so pokopališča obravnavana z vidika javne higiene in ravnanja z umrlimi. V okviru javne uprave obravnavamo pokopališča z vidika skrbi lokalne uprave za javno zdravje. V okviru 718 planiramo prostor za pokopališča in jih urejamo kot prostor. Pri arhitekturi pa govorimo o arhitekturnih elementih na pokopališčih, kot so mrliške vežice, krematoriji in grobnice. Razred 72 je namenjen arhitekturi. Navodilo nas najprej opozori na razloček med gradbeništvom, kot izvedbenim vidikom graditeljstva in arhitekturo, kot oblikovalnim in umetniškim vidikom. V razredu lahko uporabljamo vrsto posebnih privesnih vrstilcev. Med njimi so nekateri iz seznama na začetku oddelka 7 ponovno navedeni, drugi pa imajo samo napotilo na nadaljnjo delitev na začetku tega oddelka. Sledi podrazred za načrtovanje stavb nasploh, nato pa se v naslednjem podrazredu, 725, zvrstijo zgradbe po namenu. Razred se zaključi s posebnimi podrazredi za cerkveno arhitekturo (726), zgradbe za vzgojo, izobraževanje, raziskovanje in kulturno udejstvovanje (727) in stanovanjske zgradbe (728). Razred 73 za kiparstvo in sorodne umetnosti je kratek, vendar pisan. Tu se ob umetniškem kiparstvu v ožjem smislu izdelovanja kipov nahajajo tudi numizmatika, umetniško oblikovanje keramike – torej lončarstvo - in umetniško oblikovanje kovin od zlatarstva do kovaštva. Sorodni pojmi sodijo v podrazred 749, saj zajema obrt umetniškega mizarstva, pečarstva in oblikovanja svetil. Ločiti moramo tudi zlatarstvo in kovaštvo kot industrijo v podrazredih 671/673. V oddelek 7 sodijo pojmi z vidika umetnosti, v oddelek 6 pa pojmi z vidika proizvodnje in industrije. Risanje, naj bo umetniško ali tehnično, sodi v razred 74. Razred pa zajema še več drugih dejavnosti. Podrazredi 745/749 so namenjeni uporabnim umetnostim in umetni obrti kot so umetniško tkanje, ženska ročna dela, oblikovanje notranje opreme prostorov, umetniško oblikovanje stekla in umetno mizarstvo. Pri umetniškem oblikovanju različnih materialov moramo biti pozorni na sorodne pojme. Lesna industrija sodi v 674, umetniško mizarstvo v 749, umetniško oblikovanje lesa (npr. posode, kipcev) pa v 745. Navodilo tudi pravi, da lahko izrazimo umetniško izdelovanje določene vrste izdelka s pomočjo kombinacije z glavnim vrstilcem iz oddelka 6, npr. umetniško tkanje kravat 745.52:687.37. Tudi razrede samega oddelka 7 lahko priredimo v tem smislu, npr. notranja oprema knjižnic 747:725.8. Slikarski umetnosti je namenjen razred 75. Za grafiko je namenjen poseben razred 76, za fotografijo pa 77. Pri fotografiji nam navodilo pove, da za pojme v zvezi z aparati uporabljamo posebne priveske 62-1/-5 in 62-7/-8. Uporabljamo pa lahko le nekatere posebne priveske s .0 iz oddelka 7, ki so posebej navedeni na začetku razreda 77. V okvir fotografije sodi tudi kinematografija in to z vidika tehnike in snemanja filma. Zelo tesna zveza med fotografijo in tehniko v oddelku 6 je vidna tudi pri fotolitografiji. Ta fotografski postopek za izdelavo tiskarskih plošč namreč ni opredeljen pri tiskarstvu v podrazredu 655, temveč samo v 776. Glasba v razredu 78 se deli v glasbeno teorijo (781), posamezne vrste glasbe (782/785) in glasbo za posamezne instrumente (786/789). Tu veljajo posebni privesni vrstilci .0, ki veljajo zgolj za ta razred. Zabava, igre in šport v razredu 79 zaključujejo oddelek. Tu velja najprej opozoriti, da lahko tako zabavo kot igre in športe delimo glede na osebe s splošnimi privesnimi vrstilci. Prvi podrazred, 791, je namenjen javnim zabavam in predstavam kot so tudi kino predstave, pustne zabave, luna parki in cirkusi. Sledi gledališka umetnost v podrazredu 792. Tu je dolga vrsta posebnih privesnih vrstilcev s .0 posebej prilagojenih za gledališče. Družabne zabave in plesi sodijo v podrazred 793. Namizne igre (npr. poker) in igre na deski (npr. šah) sodijo v podrazred 794. Razni športi pa so navedeni v 796. Tudi tu so nekateri posebni privesni vrstilci s .0 iz začetka oddelka 7 prilagojeni posebej za šport. Vodni športi in športi z živalmi sodijo v svoja ločena podrazreda. Posebej sta opredeljena športni ribolov in strelstvo, da ju ločimo od gospodarskih panog ribolova in lova.


Skupina 8: Jezikoslovje in književnost[uredi]

Oddelek je leta 1995 doživel globoke spremembe, ki jih velja upoštevati. Razred 80 je namenjen jezikoslovju in književnosti nasplošno ter filologiji. Uvedejo ga pomožne vede in viri za filozofijo ter prozodija. Navodilo priporoča klasificiranje prozodije posameznih jezikov s prirejanjem vrstilcev 811:801.6 za jezikoslovne študije in 821:801.6 za literarne študije. Pri tem so v okviru 811 našteti posamezni jeziki, v 821 pa književnosti v posameznih jezikih. Če je primerno, lahko uporabimo tudi splošne privesne vrstilce za obliko. Razred 81 našteva jezikoslovje in jezike posameznih narodov. Začenja z zelo dolgim nizom posebnih privesnih vrstilcev. Ena skupina teh posebnih priveskov začenja s –1/–2. Ti opredeljujejo šole in smeri v jezikoslovju (-1) ter razdelitev jezikov po razvitosti (-2). Druga skupina z apostrofom pa opredeljuje praoblike in razvojne stopnje jezikov ('0), semiotiko ('2), matematično in uporabno jezikoslovje, fonetiko, slovnico, pisavo in drugo ('3) ter besediloslovje ('4). Poleg tega lahko glavne vrstilce iz tega razreda prirejamo z glavnimi vrstilci od drugod, npr 81:1 za filozofijo jezika. V okviru podrazreda 811 so najprej ponovljeni nekateri najpogostejši posebni privesni vrstilci, ki so predstavljeni v začetku razreda in obravnavani v prejšnjem odstavku. Navodilo tudi pove, da od tu pridobimo nove splošne privesne vrstilce za jezik in sicer tako, da začetek vrstilca 811 nadomestimo z enačajem, npr. iz vrstilca 811.163.6 za slovenščino dobimo =163.6 za slovenski jezik. Razred 82 obravnava književnosti. Filološki vidik književnosti označujemo s prirejanjem z vrstilci iz podrazreda 801, lingvistični vidik pa s pomočjo prirejanja z vrstilci iz podrazreda 811. Podrobnosti lahko izražamo tudi s splošnimi privesnimi vrstilci in z uporabo glavnih vrstilcev iz drugih strok. Literarno teorijo označujemo s posebnim privesnim vrstilcem iz skupine .0, ki ga ovesimo posamezni književnosti. Nekatere teorije in šole bolje označujemo s splošnim privesnim vrstilcem za kraj ali čas, lahko tudi obema. Jezikovne izvore pa označujemo s posebnim priveskom, ki se začne z '0. Književnosti v posameznih jezikih izražamo tako, da v vrstilcu za jezikoslovje iz podrazreda 811 nadomestimo eno številko v 821, npr. iz vrstilca za slovenščino 811.163.6 tvorimo vrstilec za slovensko književnost 821.163.6. Literarne oblike, vrste in zvrsti izražamo s posebnimi privesnimi vrstilci, ki niso doživeli sprememb in jih lahko črpamo iz 3. izdaje slovenskih tablic. Tako sestavimo vrstilec za slovenski kriminalni roman 821.163.6-312.4. Mladinsko in otroško književnost po novem izrazimo s posebnim privesnim vrstilcem –93, torej slovensko mladinsko dramatiko izrazimo z sestavljenim vrstilcem 821.163.6-93-2. Dela posameznih avtorjev označujemo z določeno književnostjo, zvrstjo in imenom avtorja, npr. slovenska mladinska lutkovna igrica Svetlane Makarovič 821.163.6-93-252.5MAKAROVIČ S. Ponekod, kjer se jezik književnosti in država ne ujemata, uporabimo splošni privesni vrstilec za kraj. Tako književnost pripadnikov manjšin v Sloveniji sestavimo iz vrstilca za ustrezno književnost in priveska za kraj, npr. 821.131.1(497.4) za italijansko književnost v Sloveniji in 821.511.141(497.4) za madžarsko književnost v Sloveniji. Na enak način je označena zamejska slovenska književnost: slovenska književnost, ustvarjena v Italiji, je označena z vrstilcem 821.163.6(450), tista iz Avstrije pa z 821.163.6(436). Nekoliko drugače ločujemo sodobno in antično književnost. Starogrška in moderna grška književnost se ločujeta s posebnim privesnim vrstilcem za praoblike in razvojne stopnje jezika '0 in sicer: 821.14'02 za starogrško književnost in 821.14'06 za moderno grško književnost.


Skupina 9: Geografija, biografija in zgodovina[uredi]

Zadnji oddelek UDK se začenja s podrazredom 902 za arheologijo. Sem uvrščamo metode in tehniko študija starih civilizacij na osnovi izkopavanj in interpretacije materialnih ostankov. Zgodovina teh civilizacij sodi v 93/99. V 903, podrazred za prazgodovino, prazgodovinske najdbe, artefakte in starine, uvrščamo najdbe o posameznih prazgodovinskih kulturah. Podrobneje jih opredeljujemo s splošnimi privesnimi vrstilci za delitev časa v geologiji, arheologiji in kulturi "6". Kulturne ostanke oziroma starine starega, srednjega in novega veka pa uvrščamo v podrazred 904. V podrazredu 908 za domoznanstvo opisujemo splošni opis posameznih dežel in njihovih prebivalcev. Te dežele izrazimo s splošnim privesnim vrstilcem za kraj in sicer tako, da oklepaj izpustimo, npr.domoznanski opis Slovenije 908.497.4. Eden od dveh velikih razredov v tem oddelku je 91 za zemljepis, geografijo, raziskovanje zemlje in posameznih dežel, potovanja in regionalno geografijo. Sem uvrščamo dela z geografsko vsebino. Dela, ki obravnavajo nek drug, na določen kraj omejen pojem označujemo z ustreznim vrstilcem za tak pojem in splošnim privesnim vrstilcem za kraj. Teoretični vidiki geografije so v podrazredih 910/913. Opise posameznih dežel pa najdemo v podrazredih 914/919. Tu so vrstilce sestavljamo tako, da začetku vrstilca 91 dodamo posebni privesni vrstilec za kraj (3/9) iz tabele Ie. Upoštevati moramo spremembe v posebnih privesnih vrstilcih za kraj iz leta 1995 in ustrezno prilagoditi tudi vrstilce za regionalnogeografski opis posameznih dežel, npr. 914.974 za samostojno Slovenijo in 914.971.2 za Socialistično republiko Slovenijo. 929 je podrazred za biografske in podobne študije, kot so genealogija, heraldika in podobno. Biografije moramo razločevati od biografskih prikazov (092) in biografskih romanov v 821-94. Biografije in biografski prikazi so strokovna dela, medtem ko so biografski romani leposlovna. Biografije in biografski prikazi pa se razločujejo po tem, da so biografije namenjene opisu življenja neke osebe (npr. življenje Franceta Bučarja) biografski prikazi pa lahko prikazujejo neko drugo tematiko v zvezi s to osebo (npr. vloga in delovanje Franceta Bučarja za osamosvajanje Slovenije). Drugi največji razred tega oddelka in hkrati zadnji v celotni UDK je zgodovina, 93/99. Podrobneje jo lahko delimo kronološko s splošnimi privesnimi vrstilci za čas. Lahko pa uporabljamo tudi delitev na posamezne zgodovinske vire izmed splošnih privesnih vrstilcev za obliko (091) in (093). Tako kot zemljepis, se tudi ta razred začenja s teoretičnimi vidiki v podrazredu 930. Zgodovina starega veka je opredeljena v podrazredu 931/939. Ta vstilec že vključuje začetek splošnega privesnega vrstilca za antična ozemlja, npr. zgodovina starega Rima 937, kjer je (37) antični Rim v tabeli Ie. Tudi zgodovina srednjega in novega veka, v razredu 94 začne z vrsto splošnih pojmov v okviru zgodovine Evrope 940. Zgodovina posameznih sodobnih dežel je podrobneje izražena s splošnim privesnim vrstilcem za sodobne dežele in kraje v tabeli Ie, podobno kot antična zgodovina. Vrstilec za zgodovino sestavimo z začetno številko 9 in vrstilcem za države in ozemlja novega sveta (4/9). Tudi tu moramo upoštevati spremembe iz leta 1995. Posebni vrstilci so namenjeni zgodovini svetovnih vojn. Tudi zgodovini posameznih držav v drugi svetovni vojni je namenjena posebna skupina vrstilcev, ki jih moramo sestaviti. Tako je npr. zgodovina druge svetovne vojne v Sloveniji označena z vrstilcem 940.534.971.2, kjer 940.53 pomeni splošno zgodovino druge svetovne vojne, (497.12) pa Slovenijo pred l. 1991. Brskanje po vzajemnem katalogu bi pokazalo, da je ta vrstilec skoraj odsoten, čeprav lahko upravičeno pričakujemo veliko tovrstne literature. Pogosto je nadomeščen je z vrstilcem 940.53(497.12). Ta odločitev ni skladna s pravili. Najbrž nehote pa pomeni korak k dosledni uporabi faset v UDK.

Razvrstitev vrstilcev v katalogu[uredi]

Vrstni red razvrščanja posameznih delov vrstilcev v sestavljeni vrstilec se v grobem drži standardnega vrstnega reda pridruževanja privesnih vrstilcev in sicer: vidik, kraj, čas, oblika in jezik.

7.1 VRSTNI RED VRSTILCEV IN SIMBOLOV V SEZNAMIH IN KATALOGIH Ker sistematskega kataloga v listkovni obliki ni več, bi utegnil kdo pričakovati, da strogost pri razvrščanju UDK vrstilcev ni več potrebna. Vendar pa se morajo tudi izpisi gradiva po UDK vrstilcih iz računalniškega kataloga na zaslon, papir ali kam drugam ravnati po določenih pravilih. Ta pravila so enotna in povsod veljavna. (Drugače je pri gradnji vrstilca samega, ker se za vrstni red lahko odločimo na podlagi lokalnih potreb.) V seznamih in katalogih imajo splošni privesni vrstilci, ki jih postavimo pred glavni vrstilec, prednost pred glavnimi vrstilci, ki so povezani z znakom prirejenosti in znakom razširitve zapovrstnih decimalnih vrstilcev, ti pa imajo prednost pred enostavnim vrstilcem. Za njim se zvrščajo vrstilci sestavljeni s priveski, ki so pripeti na koncu glavnega vrstilca. Šele potem je na vrsti naslednji decimalni vrstilec. Ker v Sloveniji ni navade, da bi privesne vrstilce postavljali pred glavne vrstilce, bomo upoštevali pravilo, da postavimo splošno pred posebno, torej enostaven glavni vrstilec pred vse enake glavne vrstilce s priveski. Vrstni red vrstilcev in znakov za urejanje v katalogih in izpisih je natančno določen v tabeli 8. Razvrščanje vrstilcev UDK po določenem vrstnem redu je potrebno pri urejanju knjig na policah in pri urejanju listkovnega sistematskega kataloga. Pri iskanju gradiva po UDK vrstilcu v računalniškem katalogu morajo biti najdeni zapisi urejeni (sortirani) po pravilih za razvrščanje UDK vrstilcev. Po istih pravilih urejamo predmetne dele bibliografij in drugih seznamov.


Tab. 8: Vrstni red vrstilcev UDK v seznamih in katalogih Znak Vrstilec + 622.332+662.339 Premogovništvo – pridobivanje lignita in jantarja / 622.332/.335 Premogovništvo – pridobivanje lignita, rjavega in črnega premoga ter antracita Enostavni vrstilec 622.332 Premogovništvo – pridobivanje lignita

622.332:338.124.4 Gospodarske krize v pridobivanju lignita (lahko obrnemo v 338.124.4: 622.33)
622.332::338.124.4 Gospodarske krize v pridobivanju lignita (ne smemo obrniti kot zgoraj)

= 622.332=112.2 Sestavki o pridobivanju lignita v nemščini (0…) 622.332(035) Priročnik o pridobivanju lignita (1/9) 622.332(430) Pridobivanje lignita v Nemčiji (=…) 622.332(=18) Premogovništvo – pridobivanje lignita med Albanci "…" 622.332"18" Pridobivanje lignita v 19. stoletju

  • Kjer je to primerno.

A/Ž 622.332VELENJE Pridobivanje lignita v premogovniku Velenje - 622.332-78 Zaščitne naprave v rudnikih lignita .00 622.332.004.8 Izraba odpadkov v rudnikih lignita -0 662.332-057.2 Ročni delavci v rudnikih lignita -1/-9 622.332-78 Zaščitne naprave in ukrepi v rudnikih lignita .0 622.332.01 Teorija premogovništva – pridobivanja lignita ' 622.332'166 Pridobivanje lignita v vodoravnem sloju Naslednji enostavni vrstilec 622.333 Pridobivanje črnega premoga

UDK v vzajemnem katalogu[uredi]

Ker sistem COBISS uporablja za vnos podatkov format COMARC, se za vsebinsko obdelavo uporabljajo polja v bloku 6xx. Klasifikaciji z UDK je namenjeno polje 675 z več podpolji (18).

8.1 GLAVNI VRSTILEC 675A Glavni vrstilec za dokument ali publikacijo, ki jo obravnavamo v določenem zapisu, vpišemo v podpolje 675a. Tu vpišemo popolni vrstilec, kakršnega smo za dokument določili, kot kaže primer: 675_ _ ≠a379.825(497.12Bele Vode)"1995" Legenda: 675 ime polja, _ _ indikatorji, ki za to polje niso v uporabi, ≠ simbol, ki uvaja podpolje, A ime podpolja. Če smo določili več vrstilcev, jih vpišemo v ponovljena polja 675a kot kaže primer: Leksikon ekonomije i informatike / Adolf Dragičević, Dražen Dragičević. - Zagreb : Informator, 1999 675 ≠a 33(031/038)=163.42 675 ≠a 659.2(031/038)=163.42:681.3 675 ≠a 65.01(031/038)=163.42 675 ≠a 681.3(031) 675 ≠a 811.163.42'373.46:33:659.23 675 ≠a 811.163.42'374.81:330.1:65

8.2 IZDAJA TABLIC UDK, 675V, IN JEZIK TE IZDAJE, 675Z Ker imamo lahko več izdaj tablic, v to polje vpišemo izdajo, s katero smo določili vrstilec v podpolju 675a. Pomen tega polja se ta hip morda ne zdi dovolj jasen. Če pa pomislimo, da ustvarjamo vzajemni katalog za več generacij in da bo v tem času verjetno izšlo kar nekaj izdaj tablic, bomo razumeli, da je ta podatek potreben. Knjižnice tudi zdaj uporabljajo različne izdaje tablic. Splošnoizobraževalne knjižnice navadno uporabljajo 3. slovensko skrajšano izdajo iz leta 1991, NUK pa večkrat angleško srednjo izdajo iz leta 1995. Jezik te izdaje vpisujemo v podpolje 675z po posebnem seznamu. Podpolje z je za zdaj redko v uporabi. Primer ilustrira uporabo podpolja v in z v polju 675: 675 ≠a 659.2:681.3:556.32(043.2) ≠v 3. izd. ≠ z slv 675 ≠a 659.2:681.3:556.32(043.2) ≠v5 th ed. ≠z eng

8.3 SKUPINA ZA IZPISE BIBLIOGRAFIJ 675B V podpolje 675b vpisujemo skrajšani vrstilec. Vsaka knjižnica se lahko sama odloči za krajšanje tega vrstilca. Uporablja pa se za izpis bibliografij. V enem zapisu se lahko podpolje večkrat ponovi, če želimo, da se delo pojavi pod več vrstilci v predmetnem kazalu. Primer take bibliografije je Seznam novosti v OHK-Bibliotekarstvo. Knjižnice za to podpolje navadno pripravijo poseben seznam skrajšanih vrstilcev (šifrant), ki ga uporabljajo dlje časa in ga lahko po potrebi dopolnjujejo. 8.4 VRSTILEC ZA ISKANJE 675C V podpolje 675c vse knjižnice v sistemu vnašajo skrajšani UDK po enotnem seznamu (šifrantu). Namenjen je iskanju po UDK vrstilcu. To je edino obvezno podpolje v bloku 6xx. V sistemu COBISS sodelujejo različne knjižnice. Nekatere med njimi, zlasti specialne ali visokošolske, ne uporabljajo UDK, ker je premalo podroben ali neprimeren za njihove potrebe. Take knjižnice uporabljajo svoje geselske in klasifikacijske sisteme. Da bi dosegli vsaj minimalno mero enotnosti, pa je obvezno vnašati vsaj skrajšani UDK vrstilec s seznama v 675c. Ta seznam je objavljen tudi v priročniku COMARC/B, Dodatek G (19).

8.5 VRSTILEC ZA STATISTIČNE PREGLEDE 675S Tudi v podpolje 675s vpisujejo skrajšan UDK vrstilec. Ta je namenjen statističnim obdelavam kot, so letna statistika prirasta gradiva po UDK ali statistika izposoje po UDK. Seznam skrajšanih vrstilcev za statistične preglede je lahko prirejen potrebam knjižnice. Navadno pa mora biti tudi usklajen s statističnimi obrazci, ki jih posreduje Republiška matična služba ali Urad za statistiko RS. Vedeti moramo, da se vsi podatki vpisujejo v zapis v času katalogizacije. Ko je zapis končan, so zabeleženi tudi vsi vrstilci. Če je ob koncu leta treba poročati statistične podatke v drugačnih UDK skupinah, lahko pride do hudih težav. Kasnejše popravljanje vrstilcev v zapisih je izredno zamudno, zato si ga knjižnice navadno ne morejo privoščiti.

8.6 VRSTILEC ZA LOKALNE KATALOGE 675U To podpolje uporabljajo nekatere knjižnice za lokalno prilagojene vrstilce. Primer: 675 ≠u908 Sežana:31

8.7 KLASIFIKACIJA RAZLIČNIH VRST GRADIVA Zgoraj opisana polja za klasifikacijo z UDK veljajo pri vseh vrstah publikacij. Navodila v priročniku COMARC pa vsebujejo tudi posebna navodila za različne vrste knjižničnega gradiva. Omenili smo že, da serijske publikacije navadno označimo s širšimi vrstilci. Za te priročnik COMARC ne zahteva posebne obdelave. Zahteva le, da doktorske disertacije dosledno označujemo s privesnim vrstilcem za obliko (043.3). Za druge vrste publikacij take zahteve ni, ponekod pa uporabljajo splošni privesni vrstilec, kot npr.: za zvočne kasete 821.163.6-93-29(086.742) CD ROMi (npr. računalniške igrice) 51-8(0.053.2)(086.2.034) filmi na videokasetah 791.43-311.4(086.8)

8.8 POSTAVITVENI UDK VRSTILEC Knjižnice, ki za signaturo uporabljajo UDK, vnašajo ustrezni vrstilec v polje 996d. Polje 996 je namenjeno lokacijskim podatkom, to so tisti, ki se nanašajo na čisto določen izvod knjižničnega gradiva. V polju 996 za določeni izvod je v različnih podpoljih vpisano več podatkov, ki se tičejo tega izvoda, npr. inventarna številka, cena, način nabave in opombe o tem izvodu. Navadno v podpolje u polja 996 vnašajo podatke o signaturi, ki so sestavljeni iz imena oddelka, UDK vrstilca in iztočnice (npr. priimek avtorja ali začetek naslova). UDK vrstilec vnašajo v element u. To je navadno prirejen, skrajšan vrstilec ali vrstilec s posebnega seznama (npr. seznama polic). Primer iz knjižnice bibliotekarskega oddelka: 996 ≠d l BIB \ u02 \ aZBORNIK razprav

8.9 ISKANJE PO UDK VRSTILCU Vzajemni katalog omogoča iskanje po glavnem vrstilcu ter po vrstilcih za lokalne kataloge, bibliografijo, statistiko in iskanje. Iskalne predpone so naslednje: 675a, u DC= 675c UC= 675b UG= 657s US= Vsa polja z UDK vrstilci so frazno indeksirana. To pomeni, da lahko iščemo po celotnem vrstilcu ali po njegovem začetku, npr. DC=681.3* Ne moremo iskati po sestavnih delih, kot so posamezni glavni vrstilci sestavljenega (prirejenega) vrstilca ter splošni ali posebni privesni vrstilci . Ker COMARC format predvideva podatke, kot so oblika publikacije, jezik ter starostna stopnja v območju kodiranih polj v območju 1xx, si lahko pomagamo z vključevanjem teh v iskalni izraz, npr. za iskanje bibliotekarskega slovarja v slovenščini (koda za slovarje je e): dc=02* and la=slv and cc=e

Ker je pri tem treba poznati kode posameznih polj in podpolj, je tako iskanje uporabniku težko dostopno. Izjema je odločitev za iskanje med monografijami, serijskimi publikacijami in podobnim, za kar se lahko uporabnik odloči pred začetkom iskanja v OPACu.

  1. International Patent Classification, World Intellectual Property Organization https://www.wipo.int/classifications/ipc/en/
  2. Slovar slovenskega knjižnega jezika.– Ljubljana: DZS, 1995
  3. Ranganathan, S.R. Colon classification: Basic classification. 6th ed. Bombay: Asia Publishing House, 1963
  4. Iyer, H. Classificatory structures. Frankfurt: Indeks Verlag, 1995
  5. [Bliss Classification Association]
  6. Library of Congress Classification Outline http://www.loc.gov/catdir/cpso/lcco/
  7. [1] McKiernan, G. (December, 1995). CyberStacks(sm): A Library-Organized Virtual Science and Technology Reference Collection. D-Lib Magazine
  8. [2] OCLC Dewey Services: Dewey Decimal Classification Outline
  9. Classify [3]
  10. McIlwaine, I.C.; Buxton, A. Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.. The Hague: FID, 1995.
  11. Univerzalna decimalna klasifikacija (Slovenska skrajšana izd.). (1967). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica.(COBISS)
  12. Univerzalna decimalna klasifikacija, Abecedni register (Slovenska skrajšana izd.). (1971). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica.(COBISS)
  13. Univerzalna decimalna klasifikacija (2. spr. in dop. izd.). (1982). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica. (COBISS)
  14. Univerzalna decimalna klasifikacija (3., spr. in dop. izd.). (1991). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica. (COBISS)
  15. Univerzalna decimalna klasifikacija. Zv. 2, Abecedni register. (1994). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica.(COBISS)
  16. Kovač, T., Vrhovšek, D. (1995). Novi in spremenjeni UDK vrstilci za jezikoslovje in književnost ter splošni privesni vrstilci za kraj. Knjižnica 39(4), str. 115-149.
  17. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  18. McIlwaine, I.C.; Buxton, A. Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.. The Hague: FID, 1995.
  19. [Šauperl, A. (2000). Klasifikacija knjižničnega gradiva. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  20. McIlwaine, I.C.; Buxton, A. Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.. The Hague: FID, 1995.
  21. [Šauperl, A. (2000). Klasifikacija knjižničnega gradiva. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  22. McIlwaine, I.C.; Buxton, A. Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.. The Hague: FID, 1995.
  23. [Šauperl, A. (2000). Klasifikacija knjižničnega gradiva. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  24. McIlwaine, I.C.; Buxton, A. Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.. The Hague: FID, 1995.
  25. [Šauperl, A. (2000). Klasifikacija knjižničnega gradiva. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  26. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  27. UDC Online English, UDCMRF 2012
  28. Banič, T., Berčič, B., Filo, B. in Veselko, M. (1987). Osnove knjižničarstva. Ljubljana: Posebna izobraževalna skupnost za kulturo, str. 184
  29. McIlwaine, I.C.; Buxton, A. Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.. The Hague: FID, 1995.
  30. Šauperl, A. (2000). Klasifikacija knjižničnega gradiva. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  31. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  32. UDC Online English, UDCMRF 2012
  33. McIlwaine, I.C.; Buxton, A. Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.. The Hague: FID, 1995.
  34. [Šauperl, A. (2000). Klasifikacija knjižničnega gradiva. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  35. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  36. UDC Online English, UDCMRF 2012
  37. McIlwaine, I.C.; Buxton, A. Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.. The Hague: FID, 1995.
  38. Šauperl, A. (2000). Klasifikacija knjižničnega gradiva. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  39. Šauperl, A. (2000). Klasifikacija knjižničnega gradiva. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  40. McIlwaine, I.C.; Buxton, A. Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.. The Hague: FID, 1995.
  41. Šauperl, A. (2000). Klasifikacija knjižničnega gradiva. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  42. Šauperl, A. (2000). Klasifikacija knjižničnega gradiva. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  43. McIlwaine, I.C.; Buxton, A. Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.. The Hague: FID, 1995.
  44. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  45. Šauperl, A. (2000). Klasifikacija knjižničnega gradiva. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  46. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  47. UDC Online English, UDCMRF 2012
  48. McIlwaine, I.C.; Buxton, A. Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.. The Hague: FID, 1995.
  49. Šauperl, A. (2000). Klasifikacija knjižničnega gradiva. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  50. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  51. UDC Online English, UDCMRF 2012
  52. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  53. UDC Online English, UDCMRF 2012
  54. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  55. UDC Online English, UDCMRF 2012
  56. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  57. UDC Online English, UDCMRF 2012
  58. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  59. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  60. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  61. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  62. UDC Online English, UDCMRF 2012
  63. McIlwaine, I.C.; Buxton, A. Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.. The Hague: FID, 1995.
  64. Šauperl, A. (2000). Klasifikacija knjižničnega gradiva. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  65. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  66. UDC Online English, UDCMRF 2012
  67. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  68. UDC Online English, UDCMRF 2012
  69. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  70. UDC Online English, UDCMRF 2012
  71. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  72. UDC Online English, UDCMRF 2012
  73. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  74. UDC Online English, UDCMRF 2012
  75. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  76. UDC Online English, UDCMRF 2012
  77. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  78. UDC Online English, UDCMRF 2012
  79. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  80. UDC Online English, UDCMRF 2012
  81. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  82. UDC Online English, UDCMRF 2012
  83. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  84. UDC Online English, UDCMRF 2012
  85. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  86. UDC Online English, UDCMRF 2012
  87. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  88. UDC Online English, UDCMRF 2012
  89. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  90. UDC Online English, UDCMRF 2012
  91. [Kovač, T., Pelhan, A., Zupanc, Š., Rozman, D., Rupar Korošec, M., Sternad, M., Vrhovšek, D. (2006). Univerzalna decimalna klasifikacija: Priročnik. V Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjižnica.
  92. McIlwaine, I.C.; Buxton, A. Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.. The Hague: FID, 1995.
  93. Šauperl, A. (2000). Klasifikacija knjižničnega gradiva. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  94. [Kovač, T., Pelhan, A., Zupanc, Š., Rozman, D., Rupar Korošec, M., Sternad, M., Vrhovšek, D. (2006). Univerzalna decimalna klasifikacija: Priročnik. V Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjižnica.
  95. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  96. UDC Online English, UDCMRF 2012
  97. Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011
  98. UDC Online English, UDCMRF 2012
  99. Termania