O miški, ki si je trebušček raztrgala

O miški, ki si je trebušček raztrgala je naslov koroške ljudske pripovedke, ki jo je po pripovedovanju svojega očeta zapisala Marija Vogelnik ter jo tudi ilustrirala. Knjiga je izšla v ljubljani, leta 1986, pri Založbi Mladinska knjiga.

Analiza

Glavna književna oseba pripovedke je personificirana žival, ki jo avtor imenuje "miška", ki je lezla skozi plot in si raztrgala trebuh. S pomočjo personificiranih stranskih književnih oseb - koruze, krave in svinje, čevljarju zagotovi ves potreben material za to, da ji trebuh zašije. Pripovedka je zasnovana verižno, saj se ob koncu ponovi dogodek z začetka - "miška" si trebuh ponovno raztrga. Dogajalni prostor ni določen, iz vsebine pa lahko sklepamo, da gre za dogajanje v vaškem okolju.

Primerjalna analiza

Pripovedko O miški, ki si je trebušček raztrgala lahko motivno tematsko povežemo tudi z drugimi pravljicami:

• V pravljici O slamici, ogelčku in fižolčku, ki sta jo leta 1837 zapisala Jacob in Wilhelm Grimm, je starka želela skuhati nekaj fižola. V naglici je vrgla na ogenj slamo, da bi bolje gorelo, pri tem pa ji je na tla padel en fižolček, ki je pristal ob slamici. Ko je ogenj že lepo gorel je iz gorišča padel še ogelček in skupaj so zbežali. Ko so prišli do reke, se je slamica ulegla preko nje in ogelček, ki je hotel biti vedno prvi, po njej prečka reko. Ko je prišel do sredine reke se je slamica vnela in strgala na dvoje, zato sta oba padla v reko. Fižolček na bregu se jima je tako smejal, da mu je počil trebušček. Na srečo ga je slišal čevljar, ki mu je trebušček zašil, čeprav je imel le črno nit. Od takrat naprej ima vsak fižolček na sredi črn šiv.

• V švicarski različici Miška, ti greš prva sta šla miška in ogelček skupaj na sprehod. Ko sta prišla do mostu čez reko sta se začela prepirati, kdo ga bo prečkal prvi. Končno se je preko reke podal ogelček, vendar pa se je most vžgal, prelomil na pol in ogelček je padel v reko. Miška na bregu se je tako smejala, da ji je počil trebušček. Šla je k čevljarju, da bi ji zašil trebušček, vendar ta ni imel drete. Zato je šla miška k svinji po dreto, vendar je ta želela otrobe. Otrobe je miška iskala pri mlinarju, ki je želel zrna. Miška je za zrna prosila polje, ki pa je želelo gnoj, za tega je miška prosila kravo. Krava je dala gnoj, miška je pognojila polje, dobila zrna, mlinar ji je zato dal otrobe, svinja pa ščetine za dreto. Čevljar je miški nato zašil trebušček.

• V Poljski različici Za enega nesreča, za drugega posmeh so šli prijatelji ogelček, mehur in slamica na pot v tujo deželo. Na poti so prišli do odtisa konjske podkve v tleh in niso vedeli, kako priti čez. Končno so se odločili, da se slamica uleže preko ovire, ogelček in mehur pa jo z njeno pomočjo prečkata. Vendar se je slamica zaradi ogelčka vnela in raztrgala na dvoje, zato sta oba padla v vodo. Mehur se je tako smejal, da je počil. Kamen v bližini pa je rekel, da tudi tisti, ki se smejijo nesreči drugih, kmalu srečajo svojo nesrečo.

Vir

VOGELNIK, Marija (1986). O miški, ki si je trebušček raztrgala: koroška ljudska pripovedka. Ljubljana: Mladinska knjiga cobiss