O pastirju in debeli uši

Iz Wikiknjig

Kratek povzetek[uredi]

Nekoč je živel grof, ki je zredil uš in dal iz nje napraviti slanino. Tistemu, ki bi ugotovil iz česa je slanina napravljena je za ženo obljubil svojo hčerko, saj se mu je zdelo nemogoče, da bi kdorkoli to ugotovil. Srečo preizkusi tudi pastirček, ki po naključju sliši pogovor med grofico in hčerko ter tako izve pravi odgovor. Toda grof svoje hčerke ne želi poročiti s pastirčkom, zato mu zastavi dve dodatni nalogi, ki ju ob pomoči miši in čebele, katerima je na poti do gradu pomagal, reši. A grof še vedno ne želi izpolniti svoje obljube, zato pastirčka spodi z gradu. Mladeniču do konca pomaga volk, kateremu je pastirček na poti pomagal. Volk s svojim zavijanjem tako prestraši grofa, da le-ta umre, pastirček pa postane lastnik gradu.


Analiza dela[uredi]

Protagonist zgodbe je pastirček, ki je v Valjavčevi literaturi razmeroma pogosta književna oseba. Ta ob pomoči pesonificiranih živali postane lastnik gradu in se poroči s kraljevo hčerko. V fabuli zaznamo značilne pravljične elemente kot so pravljična števila (prastirčku pomagajo tri živali, tri naloge). Poleg tega so opazni značilni pravljični liki, kot so grof, njegova hčerka in podobno. Književni prostor in čas nista točno določena; razberemo lahko le to, da se zgodba dogaja v preteklosti v okvirnem času najmanj treh dni, večji del prizorišča zgodbe pa je postavljen na grad. Iz zgodbe lahko izluščimo tudi nauk, ki pravi, delaj dobro in dobro se ti bo povrnilo.


Viri[uredi]