Odločba in sklep v upravnem postopku

Iz Wikiknjig
Jump to navigation Jump to search

Krepko besediloNa začetek = Opredelitev pojma = drek

Odločbo lahko opredelimo kot listino, izdano v upravnem postopku s katero pristojni organ odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi posameznika ali pravne osebe oziroma druge osebe, ki je lahko stranka v upravnem postopku.

Ko se v upravnem postopku konča ugotovitveni postopek in dokazovanje, se na podlagi zbranega gradiva in ugotovljenih dejstev pristopi k odločanju. Odločanje pomeni neposredno uporabo materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje konkretnega in posamičnega primera, rezultat tega pa je odločba. Izdaja odločbe je najpomembnejše dejanje v upravnem postopku.


Sklep je posamični pravni akt, s katerim organ odloča o:

- vprašanjih povezanih z upravnim postopkom in

- postranskih vprašanjih povezanih z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo.

Sklep praviloma izda uradna oseba, ki opravlja dejanja postopka, pri katerem je nastalo vprašanje, ki je predmet sklepa. Uradna oseba, ki je pooblaščena za odločanje ima pravico izdajati vse vrste sklepov, razen sklepe s katerimi se postopek konča. Določene sklepe lahko izda le v soglasju z uradno osebo, ki je pooblaščena za odločanje o stvari, pri zaprošenem organu pa s soglasjem predstojnika organa oziroma uradne osebe, ki je pristojna za odločanje v podobnih zadevah. Glede oblike in sestavnih delov sklepov pa načeloma velja, da morajo imeti enake sestavne dele kot odločba.


Pomembni sestavni deli odločbe in sklepa[uredi]

Zakonsko določeni sestavni deli odločbe določajo njeno tehnično razporeditev, vrstni red in vsebino, hkrati pa omogočajo lažjo presojo njene zakonitosti in pravilnosti, stranki pa lažje varstvo njene pravice oziroma pravne koristi. Odsotnost katerega od obveznih sestavnih delov odločbe (npr. obrazložitve) lahko pomeni bistveno kršitev pravil postopka. Sestavni deli odločbe in sklepa so predpisani z zakonom (praviloma Zakon o splošnem upravnem postopku), vendar pa se ti sestavni deli med pravnimi ureditvami posameznih držav razlikujejo (npr. v slovenskem ZUP-u je zakonsko predpisanih 6 sestavnih delov odločbe, enake sestavne dele predpisuje tudi hrvaški Zakon o općem upravnom postupku v svojem 98.členu, medtem ko General Administrative procedures Act navaja le obrazložitev). Med najbolj pomembnimi sestavnimi deli, ki se pojavljajo v skoraj vseh pravnih redih, kaže izpostaviti naslednje:

- Izrek ali dispozitiv predstavlja najpomembnejši del odločbe, z njim se odloči o pravici ali obveznosti posameznika v upravnem postopku. Izrek mora biti jasen, kratek in določen. Obvezne sestavine dispozitiva so obrazložitev o predmetu postopka, odločitev o vseh zahtevkih strank in obrazložitev o vseh stroških postopka (če so ali niso nastali).

- Obrazložitev razloži izvor izreka z navedbo določb predpisov, na katere se odločba opira. Tu se navede in obrazloži vse zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, odločilne razloge za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

- Pouk o pravnem sredstvu stranki sporoči, če je možno zoper odločbe vložiti pritožbo ali začeti kakšen drug postopek pred sodiščem.


Skupne lastnosti in razlike med odločbo in sklepom[uredi]

Odločba in sklep v upravnem postopku imata nekatere skupne lastnosti, med njima pa obstaja tudi več pomembnih razlik.

- Tako kot odločba se tudi sklep izda ob zaključku postopka.

- Pri obeh gre za upravnopravni akt, ki je posamičen in konkreten ter enostranski in avtoritaren (tj. dejanje kjer nastopa organ nasproti stranki z močnejšo voljo v upravnopravnem razmerju).

- Odločba se načeloma izdaja v pisni obliki, z njenimi temeljnimi sestavinami, izjemoma v ustni, kar je praviloma značilnost sklepov.

- Učinek odločbe je lahko konstruktiven (pravno razmerje se ustanovi, spremeni ali ukine), ali deklarativen, kjer gre za ugotovitev pravnega razmerja.

- Pravno sredstvo, ki je dovoljena zoper odločbe je suspenzivna pritožba, za razliko od sklepa, kjer je omenjeno pravno sredstvo dovoljeno le izjemoma, in dovoljena izredna pravna sredstva, ki pri odločbi niso možna.

- Odločba upošteva formalne in materialne predpise, za razliko od sklepa kjer gre za upoštevanje le formalnih predpisov, tako kot pri negativni odločbi.


Literatura[uredi]

- Androjna, Vilko, Kerševan, Erik. Upravno procesno pravo: upravni postopek in upravni spor. GV založba, Ljubljana 2006

- Breznik, Janez, Štucin, Zdenka, Marflak, Jonika. Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem. GV založba, Ljubljana 2008

- Veliki splošni leksikon. Priročna izdaja v dvajsetih knjigah. Trinajsta knjiga, Novalis-penicilin. DZS, Ljubljana 2006.


Viri[uredi]