Patronažni obisk pri pacientu s kronično nenalezljivo boleznijo

Iz Wikiknjig
Jump to navigation Jump to search

Patronažni obisk je obisk MS (medicinske sestre) v patronažnem varstvu na domu s ciljem zdravstveno vzgojnega delovanja medicinske sestre, ugotavljanju rizičnih dejavnikov in ohranjanja kakovosti življenja pacientov. [1]

Preventivno zdravstveno obravnavo invalidov, pacientov s KNB (kronična nenalezljiva bolezen) ter oseb z motnjami v razvoju v Sloveniji določa Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. [2]

Informacije o patronažni službi oz. obisku MS v patronažnem varstvu lahko dobite pri izbranemu osebnem zdravniku ali na spletni strani zdravstvenega doma. [3]

Pravica do obiska medicinske sestre v patronažnem varstvu

Pravico do patronažnega varstva uveljavijo zavarovanci v pooblaščeni patronažni službi zdravstvenega zavoda svojega zdravstvenega področja. Tudi nezavarovane osebe imajo pravico do obravnave patronažne službe saj gre pri tem za zdravstveno varstvo njih samih in ostalih zavarovancev. Storitve za nezavarovane osebe se finančno krijejo iz drugih virov. [2]

Pacient s kronično nenalezljivo boleznijo

MS v patronažnem varstvu obišče pacienta s KNB dvakrat letno z namenom nudenja ustrezne pomoči za čim boljši način življenja glede na obolenje. [2] MS v patronažnem varstvu ob prvem obisku pacienta s KNB izpolni negovalno anamnezo pacienta s KNB in njegove družine, načrtuje in izvaja negovalne intervencije za varovanca in njegovo družino in vrednoti opravljeno delo. [4] Staranje prebivalstva in s tem posledično več KNB predstavljajo izziv v današnji družbi. Cilj države je obdržati starejšega človeka čim dlje na domu. Pri tem cilju ima pomembno vlogo MS v patronažnem varstvu . Ugotovljeno je, da je za kakovostno patronažno varstvo najbolj pomemben dejavnik odnos MS v patronažnem varstvu do pacienta oz. komunikacija in vključevanje v proces odločanja v zdravstveni negi. [5] Dolgotrajna KNB je ovira v človekovem življenju, ki človeka prizadene ne samo fizično, ampak tudi psihično in socilano. Prizadene torej njegovo telo, včasih še bolj njegove občutke, doživljanja, čustva,odnose s socilanim svetom. Življenje lahko postane negotovo. Pacienti s KNB se lahko naučijo obvladati simptome in posledice bolezni in živeti bolj kvalitetno življenje. [6]

KRONIČNE NENALEZLJIVE BOLEZENI [uredi]

KRONIČNE NENALEZLJIVE BOLEZENI se zaradi podaljševanja pričakovane življenjske dobe pojavljajo vse pogosteje. S pridevnikom „kronični“ opisujemo lastnost, ki se počasi razvija in dolgo traja. S pojmom „ kronična nenalezljiva bolezen“ je opredeljena vsaka bolezen, ki traja določeno obdobje in običajno ne preneha, vendar pa se njen potek lahko spreminja. Pacient s KNB je oseba, ki potrebuje stalno spremljanje in je občasno pacient z akutnim obolenjem ali remisijo KNB, po drugi strani pa je oseba, ki obvladuje posledice in simptome KNB in poskuša kljub bolezni živeti čim bolj normalno in kvalitetno življenje. V okviru strategije obvladovanja KNB imajo medicinske sestre nepogrešljivo vlogo. Strategija je usmerjena v ozaveščanje o nevarnosti KNB ter motivacijo pacientov, družin in skupnosti za zdravo življenje in izogibanje dejavnikom tveganja. [6]

NAJPOGOSTEJŠE KRONIČNE NENALEZLJIVE BOLEZNI PO SVETU PO POROČILU ICN (The International Council of Nurses):[uredi]

sladkorna bolezen,

kardiovaskularna obolenja,

rakava obolenja,

• kronična respiratorna obolenja,

• v Sloveniji pa sem spada še bolezen lokomotornega sistema

NAMEN[uredi]

S preventivnim obiskom želimo posameznika in njegovo družino usposobiti za čim bolj polno in bogato življenje, kljub njegovemu obolenju. Proces izvajanja preventive prilagodimo posebnostim posameznika in njegove družine, njegovi bolezni in zmožnosti sodelovanja njegove družine. [6] S preventivnim obiskom želimo posameznika in njegovo družino usposobiti za čim bolj polno in bogato življenje, kljub njegovemu obolenju. Proces izvajanja preventive prilagodimo posebnostim posameznika in njegove družine, njegovi bolezni in zmožnosti sodelovanja njegove družine. [6] Najti smisel življenja s KNB ni ravno lahko v svetu, ki ga obvladuje vrednota dobrega zdravja do konca življenja. Ti občutki se omilijo, če ima pacient s KNB stike s podobnimi drugimi, če ima možnost socialne primerjave in izmenjave mnenj z bolniki s podobnimi težavami. Tisto, kar je boleče pri KNB, niso samo nove življenjske ovire in težave, ampak občutek popolne drugačnosti, izvzetosti, kar lahko vodi v sekundarno prostovoljno izolacijo in osamitev. Pogosta posledica KNB je občutek prikrajšanosti, občutek krivičnosti življenja. [7]

S preventivnim obiskom želimo posameznika in njegovo družino usposobiti za čim bolj polno in bogato življenje, kljub njegovemu obolenju. Proces izvajanja preventive prilagodimo posebnostim posameznika in njegove družine, njegovi bolezni in zmožnosti sodelovanja njegove družine. [6]

OCENA STANJA[uredi]

Temeljne fiziološke, psihofizične, psihosocialne in duhovne potrebe:[uredi]

• posredno zbiranje informacij pred obiskom,

• neposredno zbiranje informacij med obiskom,

• seznanitev pacienta z namenom in vsebino obiska,

• pregled obstoječe medicinske in negovalne dokumentacije,

• ocena splošnega stanja pacienta po dnevnih aktivnostih,

• pogovor s pacientom in po potrebi s člani družine in pomembnimi drugimi,

• skupna analiza vseh zbranih informacij in dokumentiranje.

CILJI[uredi]

MS v patronažnem varstvu ob obisku načrtuje zdravstveno nego skupaj s pacientom. Skupaj zastavita kratkoročne in dolgoročne cilje. Pacient s KNB mora najti smisel življenja kljub trajni oviranosti, prilagoditi se mora spremembam v vsakdanjem življenju in na novo oblikovati samopodobo.

Najpogostejši cilji:[uredi]

• doseči dobro počutje pacienta v okolju, v katerem živi,

• spodbujanje za ohranjanje samooskrbe, mobilnosti in spretnosti,

• možnost uporabe in vključitev različnih služb pomoči na domu,

• učinkovito obvladovanje in izvajanje terapevtskih predpisov,

• odkrivanje rizičnih dejavnikov, ki vplivajo na psihično in duševno počutje,

• zmanjševanje posledic bolezni na zdravje pacienta in pravočasno preprečevanje zapletov,

• svetovanje in nadzor nad jemanjem predpisane terapije ter nadzor in spremljanje izvajanja navodil za zdravstveno nego,

• opredelitev ovir, ki preprečujejo uspešnost izvajanja sprememb, ki vplivajo na psiho-socio-duševno zdravje. [6]

INTERVENCIJE[uredi]

Ker je obravnava pacienta s KNB zelo kompleksna in raznolika, je pomembno povezovanje, vseh služb, ki se srečujejo ob pacientu, torej je pomemben interdisciplinarni timski pristop. Vključuje se tudi veliko število strokovnjakov s področij dela, ki niso zdravstvena nega ali medicina, tudi laiki ter prostovoljci. Vse te ljudi oz. skupine pa mora nekdo koordinirati, ker je MS v patronažnem varstvu dobra poznavalka pacienta in razmer v katerih živi je prav ona tista, ki je tudi koordinator obravnave pacienta s KNB v domačem okolju. [7] Obveščati mora izbranega osebnega zdravnika, koordinirati po telefonu, dokumentirati in zapisovati, načrtovati ponovne obiske in pričakovati ter spremljati povratne informacije. [6]

Strokovno se mora pripraviti na terensko delo ( družinska dokumentacija, pisna zdravstveno vzgojna navodila, pripomočki za izvajanje zdravstvene nege), pripraviti pa mora tudi pisno obvestilo patronažne službe, v primeru odsotnosti posameznika.

Patronažni obisk pri osebi s KNB je obsežen, zato MS v patronažnem varstvu zanj porabi kar nekaj časa, intervencije, ki jih izvaja so naslednje:[uredi]

• poučevanje pacienta in/ ali svojcev o bolezni in postopkih za uspešno zdravljene, rehabilitacijo,

• kontrola zdravstvenega stanja,

• spremljanje vitalnih funkcij,

• kontinuirana obravnava po ustaljenih poteh komunikacije,

• psihična podpora pacientu in družini,

• poučevanje in motiviranje pacienta ter njegove družine o preprečevanju zapletov ter o ukrepih, če se le ti pojavijo,

• preverjanje poznavanja in razumevanja uporabe predpisane terapije, drugih zdravil, dodatkov, pravilnega režima prehrane v primeru specifičnega zdravljenja in prehranjenosti ter uživanja zdrave uravnotežene prehrane,

• ocena bolečine po pogovoru subjektivno in po VAL(vidna analogna lestvica-merilno orodje pri več različnih skupinah ,ki se uporablja za oceno intenzivnosti bolečine, s samoporočanjem, lahko pa jo kombiniramo z drugimi načini ocenjevanja bolečine),

• skrb za varnost,

• ocena ožjega in širšega bivalnega okolja, ekonomskih in socialnih razmer, družbene vloge in podpore v družini in s pomembnimi drugimi,

• sodelovanje z ambulanto družinske medicine in referenčno ambulanto,

• usmerjanje pacienta v Zdravstveno - vzgojne centre (podpora pri spreminjanju življenjskih navad),

• informiranje o drugih službah za pomoč,

• zdravstveno vzgojno delo glede na potrebe pacienta,

• telefonski pogovor s pacientom, družino in pomembnimi drugimi. [6]

Najpogosteje MS v patronažnem varstvu opazi odstopanja pri aktivnosti prehranjevanje in pitje, gibanje in ustrezna lega, skrb za ustrezno čistočo in izbiro ustrezne obleke, slačenje in oblačenje, izločanje in odvajanje, dihanje, spanje, počitek, izogibanje nevarnostim iz okolja ter razvedrilo in rekreacija. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je pacient enkraten in neponovljiv posameznik, ki ima pravico, da se sam odloča o tem kakšno zdravstveno oskrbo si želi. Pacient mora vedeti, da bodo zanj skrbeli strokovno usposobljeni ljudje, katerih delovanje ni usmerjeno le v bolezen temveč tudi na ostale potrebe. Sposobnost samooskrbe je pri pacientih s KNB eden od ključnih dejavnikov za uspešno zdravstveno obravnavo, to pa bomo dosegli z dobrim poznavanjem bolezni, spodbujanjem pacienta k večjemu poznavanju in obvladovanju bolezni, odprto komunikacijo s strokovnjaki ter strokovno podporo. [7]

VIRI:[uredi]

[1] J. Ramšak Pajk in T. Poplas Susič, „Izkušnje medicinskih sester v patronažnem varstvu z obiski na domu v okviru projekta Nadgrajena celovita obravnava pacienta: rezultati pilotne raziskave,“ 4 marec 2017. [Elektronski]. Available: DOI: https://doi.org/10.14528/snr.2017.51.1.145. [Poskus dostopa 11 oktober 2020].

[2] „Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni,“ 1998. [Elektronski]. Available: http://www.pisrs.si/Pis.web/npbDocPdf?idPredpisa=PRAV13530&idPredpisaChng=NAVO59&type=pdf. [Poskus dostopa 11 oktober 2020].

[3] Zdravstveni dom Ljubljana, „Kako naročim obisk patronažne medicinske sestre,“ 2020. [Elektronski]. Available: https://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=128&Itemid=1163&lang=sl. [Poskus dostopa 11 oktober 2020].

[4] B. Maček, M. Zvezdana Dernovšek in R. Kobentar, „Obzornik zdravstvene nege,“ 11 oktober 2015. [Elektronski]. Available: https://doi.org/10.14528/snr.2015.49.4.63. [Poskus dostopa 11 oktober 2020].

[5] A. Perušek, J. Zurc in B. Skela Savič, „Obzornik zdravstvene nege,“ 1 marec 2013. [Elektronski]. Available: https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2933/2865. [Poskus dostopa 11 oktober 2020].

[6] M. Nešić, P. Trabarina in A. Kranjc, „Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije- Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdrvstvenih tehnikov Slovenije,“ Starling d.o.o Vrhnika, 2016. [Elektronski]. Available: https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/11/priporocila_patronaza_layout_1.pdf. [Poskus dostopa 11 oktober 2020].

[7] M. Brložnik, K. Cijan in N. Čadej, „Zbornik za leto 2010,“ 23 september 2010. [Elektronski]. Available: http://www.dmsbzt-celje.si/dokumenti/Zbornik2010.pdf. [Poskus dostopa 14 oktober 2020].