Plamenice in solze
| Plamenice in solze | |
|---|---|
| | |
| Avtor | Andrej Blatnik |
| Država | Slovenija |
| Jezik | slovenščina |
| Založnik | Državna založba Slovenije |
| Datum izida | 1987 |
| Žanr | postmodernistični roman |
| Št. strani | 156 |
| Klasifikacija | |
| COBISS ID | 3678208 |
| UDK | 821.163.6-312.9 |
Plamenice in solze so roman Andreja Blatnika, ki je pri založbi DZS izšel leta 1987, Prenovljena in popravljena izdaja pa leta 2005.
Zgodba
[uredi]V romanu spoznamo Konstantina Woynovskega, ki po diplomi preprosto izgine in zato postane sumljiv za organizacijo Nova inkvizicija. Po letih nezanesljivih podatkov in poizvedovanja ter dveh neuspelih aretacijah se Woynovski sam preda. Organizaciji ponudi kupčijo: pokazal jim bo pot do mitske Zlate krogle, ki vsakemu uresniči najglobljo željo, v zameno za to pa bo svoboden, natisnili pa mu bodo tudi njegovo knjigo, ki bo postala knjiga vseh knjig. Woynovski ter trije odposlanci organizacije s pomočjo znanstvenika Perskega vstopijo v svet fikcije, kjer Zlato kroglo uničijo, hkrati z njo pa tudi Woynovskega. Ta je bil edini, ki je poznal pot nazaj, zato bodo preostali trije za vedno obtičali v knjigi.
Značilnosti romana
[uredi]Plamenice in solze veljajo za najreprezentativnejši slovenski postmodernistični roman. Ima vse najvidnejše postopke tega literarnega toka. Za ta roman je značilen žanrski sinkretizem, v njem se prepleta pustolovski roman, vohunski roman, kriminalka, antiutopija, ljubezenski roman, hkrati pa lahko delo beremo kot enciklopedijo ter parodijo na učbenik. Metafikcija se kaže v obliki citatov, pripovedovalca, ki se pretvarja, da je vsevedni, hkrati pa nenehno nagovarja bralca, ga usmerja, komentira napisano. Gre za nezanesljivega pripovedovalca, vzpostavljena je tudi distanca, predvsem z ironijo in parodijo. Medbesedilnost lahko razberemo iz široke mreže najrazličnejših del visoke in nizke literature kot tudi neumetnostnih besedil. Andrej Blatnik tako na primer citira Borgesa, Kafko, v delu je moč prepoznati tudi reference Hamleta, Dostojevskega, Cankarja, Biblije, v romanu nastopajo literarne osebe drugih del (sfinga, O'Brien) ter osebe iz resničnega življenja (Max Brod, Alice B. Toklas, Svetlana Alilujeva).