Pravljica o črki J

Iz Wikiknjig
Jump to navigation Jump to search

VSEBINA[uredi]

Materi in očetu j-ju se je rodil mali j. Rasel je in rasel, najprej prerasel mater in očeta, nato drevo, hišo in postal je tako velik, da je dežela črk zanj postala premajhna. Veliki J je zato iz sveta črk odšel v svet ljudi. Tam je J najprej srečal ostanek dežnika (krilce brez ročaja), s katerim sta se združila in nastala dežnik. Tega je neki mož opazil in ga odnesel domov. Odprl ga je, ko je deževalo ali ko je pripekalo sonce. To J-ju ni bilo všeč, zato se je poslovil od drugega dela dežnika in odšel naprej po svetu. V gozdu je J-ja videl gospod in ga vzel s seboj, saj mu je služil kot palica za oporo. Kmalu je velikega J-ja prišel iskat mali brat j,ki mu je povedal, da ga v deželi črk nujno potrebujejo. V deželo črk je namreč prišla velika radirka, ki je radirala vse po vrsti, saj nihče ni bil tako velilk, da bi jo lahko odgnal. Veliki J je skupaj z bratom odhitel nazaj v deželo črk in pregnal veliko radirko. Črke so veliki J z veseljem sprejele nazaj v svoj svet.


ANALIZA[uredi]

Glavni književni lik pravljice je črka J. Stranski književni liki so mati, oče in mali brat J-ja, gospoda, krilce dežnika in velika radirka. Književni dogajalni čas pravljice je preteklik. Književni dogajalni kraji so svet črk, svet ljudi, odpad in gozd. Sporočilo pravljice je, da oseb ne smemo ocenjevati na podlagi zunanjega videza, saj nam tudi oseba, ki se nam na videz ne zdi vredna spoštovanja, lahko pomaga, ko to potrebujemo. Odprti moramo biti do vseh ljudi in spoštovati individualnost vsakega posameznika.


VIR[uredi]

ŠKOFIČ MAURER, Eva, 2000: Črkolada. Ljubljana: Karantanija (ilustriral Uroš Hrovat).