Pripovedka o oblaku

Iz Wikiknjig
Jump to navigation Jump to search

Pripovedka o oblaku Josip Murn Aleksandrov je med drugimi napisal tudi kratko avtorsko pravljico, ki jo je sam poimenoval Pripovedka o oblaku (1897). Mladinska knjiga jo je izdala leta 1984 v zbirki Mala slikanica. Ilustrirala in opremila jo je Marija Lucija Stupica (za to je dobila Levstikovo nagrado).

Kratek povzetek[uredi]

Avtor piše o črnem oblaku, ki najprej leži na dnu morja in opazuje dogajanje nad njim, kasneje pa se dvigne in zaznava dogajanje pod sabo. Sprva se je povzdignil nad morje, ki je v hipu potemnelo, zato se je razjezil, nato je šel naprej po nebu do žitnega polja, ki ni bilo več tako ljubko, kakor prej in se vnovič razsrdil. Oblak je bil žalosten in tako žaloval, da je začel pojemati in se je manjšal.

Analiza[uredi]

Književni čas ni določen, za književni prostor pa predvidevamo, da je nebo. Glavna književna oseba je črn oblak, stranski osebi pa sta morje in žitno polje. Motivi pa so majhni oblački, zora, male cvetke, jasno jutro, silni valovi, ledena toča …

Vir[uredi]