Programiranje grafičnih uporabniških vmesnikov s C++ in Qt/Uvod/Grafični uporabniški vmesniki
Ukazna vrstica
[uredi]Če odmislimo prve računalnike, ki so na vhodnem koncu uporabljali svežnje luknjanih kartic, na izhodnem koncu pa ponavadi vrstični tiskalnik, so prvi uporabniški vmesniki uporabljali ukazno vrstico (angl. Command Line Interface, CLI). Pri tem se ukaze vnaša prek tipkovnice, rezultat pa se izpiše na zaslonu (ali pa preusmeri v datoteko ali na tiskalnik). Rezultati nekega ukaza se lahko uporabijo tudi kot vhodni podatki za sledeči ukaz in na ta način je možno sestaviti ukazno verigo, ki opravi kako zelo zapleteno nalogo. Za tako opravilo bi lahko z drugimi vrstami uporabniških vmesnikov porabili precej več časa, ali pa na drug način sploh ni izvedljivo. Ena izmed težav pri ukazni vrstici je čas, potreben za učenje ukazov in njihovih možnosti. Primer je ukaz ls v Linuxu, oziroma podoben ukaz dir v Windows.
Grafični uporabniški vmesnik
[uredi]Danes najbolj razširjen in uporabljan je grafični uporabniški vmesnik (angl. Graphical User Interface, GUI). Na vhodnem delu se je tipkovnici pridružila še miška, oziroma kaka druga vhodna naprava, s katero premikamo kazalec po zaslonu z visoko ločljivostjo. Razpolokddlldlsldlžljiva dejanja in indikatorji stanja so predstavljeni s splošno namenskimi grafičnimi elementi, oziroma gradniki (angl. widget) med katerimi so, okna, meniji, ikone, gumbi, drsniki, besedilne oznake in vnosna polja. Tudi tu je, podobno kot pri besedilnem uporabniškem vmesniku, učenja precej manj kot pri ukazni vrstici. Uporabnik namreč direktno upravlja z vidnimi grafičnimi gradniki.
Koncept grafičnega vmesnika, kakršen je v uporabi danes, je nastal že v 70. letih dvajsetega stoletja. Razvili so ga pri podjetju Xerox, v raziskovalnem centru v Palo Altu. Od takrat je bilo sprememb relativno malo. Izboljšal se je izgled in dodala kaka nova vrsta gradnika. Dosedanji poskusi večjih sprememb, kakršen je bil na primer vmesnik Microsoft Bob, so se povečini končali precej klavrno.