SODELOVANJE PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE V NACIONALNIH PREVENTIVNIH PROGRAMIH

Iz Wikiknjig
Jump to navigation Jump to search

Vloga patronažne medicinske sestre v preventivnih programih[uredi]

Medicinska sestra v patronažnem varstvu ima veliko vlogo pri sodelovanju v nacionalnih preventivnih programih. Preko preventivnih obiskov na domu pripomore k zgodnjem odkrivanju predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb, ki se jih ugotovi s pomočjo preventivnih presejalnih programov kot so Dora, Zora in Svit. Za njih je značilno, da osebe dobijo povabila za sodelovanje v programu. Podatki se zbirajo v registru, ki je povezan s centralnim registrom prebivalstva in registrom raka. To omogoča sledljivost in kontrolo kakovosti. (1)

Preventivnih programov v Sloveniji je veliko. Začnejo se že pri rojstvu otroka, kjer se spremlja njegovo in materino zdravje. Sledi zdravstveno varstvo dojenčkov in otrok, mladine do 19. leta starosti, zdravstveno varstvo študentov, športnikov in odraslih. Sem sodijo nacionalni programi primarne preventivne bolezni srca in ožilja, diabetes, depresija, tvegano pitje alkohola, kajenje, ter že zgoraj našteti programi.(7)

Za opravljanje preventivne dejavnosti medicinska sestra v patronažnem varstvu ni odvisna od naročila zdravnika, njen namen je opaziti opozorilna znamenja raka ter obvestiti in spodbuditi populacijo za opravljanje presejalnih testov. Naučiti jih mora samo pregledovanja, opazovanja svojega telesa in jih poučiti o pomenu zgodnjega odkrivanja rakavih sprememb.

Po pojavu bolezni medicinska sestra v patronažnem varstvu deluje k zmanjševanju posledic, ki jih povzroča bolezni in stranskih učinkov zdravljenja. Paciente spodbuja k sodelovanju zdravljenja, ohranjanju samostojnosti, preprečevanju bolečine in trpljenja.

Osredotoča se najbolj na posameznike, ki so bolj občutljivi in potencialno dovzetni za škodljive dejavnike okolja ali so njim izpostavljeni zaradi različnih vzrokov.

Medicinska sestra v patronažnem varstvu izvaja aktivnosti kot so: zbiranje informacij med obiskom, osebi opiše namen in vsebino obiska, pogovor o določenem programu, ter končna analiza vseh informacij in dokumentiranje.(1)

Med najpogostejše intervencije medicinske sestre v patronažnem varstvu spadajo strokovna priprava na terensko delo, oblikovanje pisnega obvestila medicinske sestre v patronažnem varstvu, če je posameznik odsoten, izobraževanje posameznikov o namenu programov, psihična podpora, posameznika naučiti pravilnega odvzema za preiskavo, preveriti razumevanje teh programov, ocena ožjega in širšega bivalnega okolja, ocena ekonomskih in socialnih razmer, ter družbene vloge v družini, zdravstveno vzgojno delo glede na ugotovljene potrebe, v primeru odsotnosti posameznika je primeren telefonski pogovor, v poštnem nabiralniku se pustiti obvestilo o namenu obiska patronažne službe.

Po obisku je potrebno obveščanje osebnega zdravnika in/ali ginekologa, koordinacija po telefonu, povezovanje z drugimi službami in institucijami po potrebi, dokumentiranje, spremljanje povratnih informacij.(6)

Patronažna medicinska sestra v nacionalnih preventivnih programih:[uredi]

Program Svit: je od leta 2007 državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka in predrakavih sprememb na debelem črevesu in danki. Z njim se v 70% primerov odkrije raka na debelem črevesju in danki v zgodnji fazi bolezni, za kar je bolezen lažje ozdravljiva. V program Svit so vabljeni moški in ženske na vsake dve leti v starostni skupini od 50 do 69 let, od leta 2015 pa so starostno mejo podaljšali do 74 leta. Pozitivni izvid imunokemičnega testa pomeni prisotnost prikrite krvavitve v blatu. Pacient je pri pozitivnem testu napoten na kolonoskopijo.

Ključno vlogo pri vzpodbujanju posameznikov ima medicinska sestra v patronažnem varstvu, ki opravi preventivni obisk, v kolikor se posameznik ne odzove po dveh opomnikih ne vrnjenega vzorca blata ali posameznika, ki se ne udeleži kolonoskopije z pozitivnim izvidom testa. Do preventivnega obiska imajo pravico tudi slabovidne, slepe, naglušne in gluhe ter drugačne invalidne osebe, kronični bolniki ter socialno depriviligirane osebe, ki se slabše odzivajo v program. Medicinska sestra v patronažnem varstvu pomaga posameznikom tudi pri premeščanju objektivnih ovir, ko jim pri preventivnem obisku pomaga pri odvzemu vzorca.(2)

Program Zora: je od leta 2003 državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu. Z njim se ciljno pregleda 70% populacije žensk in zmanjša število obolelih za rakom materničnega vratu. V program Zora so vabljene ženske na vsake tri leta v starostni skupini med 20. in 64. letom. Pozitivni izvid se potrdi z odvzemom brisa materničnega vratu v ginekološki ambulanti, kjer je prisotna okužba z onkogenim človeškim papilomavirusom (angl. Human paillomaviruses- HPV), kar lahko povzroči predrakave spremembe in rak materničnega vratu (RMV). Za preprečevanje in obvladovanje RMV program Zora strmi k rednim ginekološkim pregledom z odvzemom brisa materničnega vratu in cepljenjem proti okužbam HPV.

Patronažna medicinska sestra mora obvladati vse oblike komuniciranja pri t.i. navidezno zdravi populaciji, saj pravilni pristop spodbudi žensko, da obišče ginekološko ambulanto. Pregled se lahko opravi samo v zdravstveni ustanovi, zato mora medicinska sestra v patronažnem varstvu s svojim delovanjem dokazati sposobnost doživljanja in razumevanja ženske kot celote telesnega, duševnega, duhovnega in socialnega bitja. Odnos vedno bolj temelji na partnerstvu in razumevanju ženske. Ženski mora znati prisluhniti ter jo podučiti o sodelovanju, pripravi na preiskavo in obravnavo v ambulanti.(3)

Program Dora: je od leta 2008 državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka dojk. Z njim je pregledano 73% žensk. V program Dora so vabljene ženske med 50. in 69. letom starosti na vsake dve leti. Za odkrivanje zgodnjega odkrivanja raka dojk uporabljajo presejalno mamografijo, kjer slikajo dojke z rentgenskimi žarki. V kolikor je izvid ne skladen s strani treh radiologov, ženska opravi dodatne preiskave pri radiologu. Umrljivost se je zaradi visokega odziva na vabilo zmanjšala za 25% do 30% v ciljni populaciji žensk.

Ženske dobijo dva vabila na dom v kolikor se pregleda ne udeležijo, se poslužujemo še drugih komunikacijskih kanalov, kot je medicinska sestra v patronažnem varstvu. Posebej pozorni smo na spoštljiv in razumevajoč odnos do žensk. Ženske se lahko nočejo več udeležiti pregleda zaradi neprijetnih preteklih izkušenj. Pomembno je, da v presejalnem procesu obravnavamo zdrave ženske ločeno od simptomatskih in bolnih. Nelagodnost dosežemo s čim hitrejšo obravnavo in pravilno usmeritev ženske. Medicinska sestra v patronažnem varstvu mora žensko podučiti o prednosti zgodnjega odkrivanja raka dojk in jo pravilno usmeriti v klinično obravnavo pregleda mamografije.(4)

Izvajanje dodatnih preventivnih aktivnosti patronažne službe[uredi]

Namen izvajanja dodatnih preventivnih aktivnosti patronažne službe je prispevati k vključevanju ranljivih oseb v preventivne programe, zmanjševanju neenakosti v zdravju ter nadgradnji preventivnega dela v patronažnem varstvu.

Vsebinske zahteve oziroma pričakovane aktivnosti patronažne službe so naslednje:[uredi]

  • izvajanje obravnav novorojenčkov, dojenčkov in otročnic na domu po posodobljenem programu (izvajanje EPDS vprašalnika )
  • Edinburška lestvica poporodne depresije pri materah in ustrezno ukrepanje glede na algoritem, preverjanje kriterijev ranljivosti družine pri novorojenčkih, dojenčkih in otročnicah ter izvedba dodatnih patronažnih obiskov glede na algoritem);
  • vzpostavitev stika medicinske sestre patronažnega varstva z neodzivniki na preventivne preglede v referenčnih ambulantah družinske medicine, ugotavljanje vzroka za neodzivnost in izvedba ukrepa glede na ugotovljeni vzrok (izvedba preventivnega pregleda in/ali nemedikamentoznih obravnav v skladu z opredeljenim algoritmom);
  • priprava analize terenskega območja posamezne medicinske sestre patronažnega varstva;
  • izvajanje posvetovalnic v lokalnih skupnostih s strani medicinskih sester  patronažnega varstva.(5)

Izvajanje obravnav novorojenčkov, dojenčkov in otročnic na domu po posodobljenem programu[uredi]

Medicinske sestre v patronažnem varstvu na svojem terenskem območju implementirajo vsebinsko posodobljen in nadgrajen program preventivnega zdravstvenega varstva otročnic, novorojenčkov in dojenčkov na domu. Namen programa je zagotoviti enak osnovni program preventivne obravnave na domu vsem otročnicam in dojenčkom oziroma mladim družinam, zato je natančneje opredeljena časovna razporeditev in vsebina obiskov.  

  • Medicinska sestra v patronažnem varstvu po pripravljenem protokolu izvede 8 preventivnih obiskov na domu otročnice in otroka v 1. letu starosti otroka (6 obiskov je po veljavnem pravilniku namenjenih otroku in 2 otročnici). Opravljeno delo in svoje ugotovitve beleži na za to pripravljena obrazca za beleženje obiskov otročnice in novorojenčka/dojenčka.(5)
  • Poseben poudarek dodatnih preventivnih aktivnosti patronažne službe je na ugotavljanju duševnega stanja otročnice, kjer bo predvidoma v 2. tednu po odpustu iz porodnišnice medicinska sestra patronažnega varstva izvedla presejanje, ki ga sestavljata dve presejalni vprašanji glede počutja otročnice. V kolikor bo odgovor na obe vprašanji DA, bo izvedla še EPDS vprašalnik in ukrepala glede na algoritem.(5)
  • Okvirno v 6. tednu po porodu pa bo medicinska sestra patronažnega varstva EPDS vprašalnik izvedla pri vseh otročnicah. Glede na rezultate vprašalnika bo ustrezno ukrepala v skladu s predpisanim algoritmom in v primeru pozitivnega rezultata opravila tudi 2 dodatna preventivna obiska. (5)

Naslednja novost je na področju preprečevanja poškodb pri otrocih z ugotavljanjem kritičnih točk v domačem okolju povezanih z večjim tveganjem za nastanek poškodb, kar bo izvedeno s pomočjo seznama za preverjanje varnosti doma. Seznam bo medicinska sestra  patronažnega varstva staršem predala ob prvem obisku, kasneje pa bodo lahko tudi skupaj preverili, kako varno je urejen njihov dom. Pri ugotavljanju varnosti doma bo medicinska sestra patronažnega varstva otročnici nudila dodatna potrebna pojasnila oziroma svetovanje.(5)

Vzpostavitev stika medicinske sestre iz patronažnega varstva z neodzivniki na preventivne preglede v referenčnih ambulantah družinske medicine, ugotavljanje vzroka za neodzivnost in izvedba ukrepa glede na ugotovljeni vzrok (izvedba preventivnega pregleda in/ali nemedikamentoznih obravnav v skladu z opredeljenim algoritmom).

  • V okviru aktivnosti vključevanja neodzivnikov v preventivni program medicinska sestra iz patronažnega varstva (oz. zasebnica s koncesijo) prejme obvestilo o pacientu, ki se trikrat ni odzval vabilu na preventivni pregled. Medicinska sestra iz patronažnega varstva vzpostavi stik z neodzivnikom, ugotovi vzrok za neodzivnost in izvede ukrepe glede na ugotovljeni vzrok, skladno s protokolom obravnave neodzivnikov.(5)

Pri ranljivih odraslih osebah, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo udeležiti preventivnega pregleda pri svojem osebnem izbranem zdravniku/diplomirani medicinski sestri v referenčni ambulanti družinske medicine in/ali nemedikamentoznih obravnav v CKZ, medicinska sestra iz patronažnega varstva izvede preventivni pregled na domu po protokolu izvedbe preventivnega pregleda za diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti družinske medicine in/ali nemedikamentozne obravnave na domu.(5)

Priprava analize terenskega območja posamezne medicinske sestre iz patronažnega varstva

Za patronažno varstvo je temeljni terenski koncept dela na geografsko opredeljenem območju z družinsko obravnavo pacientov v vseh življenjskih obdobjih in v njihovem domačem okolju. Delo patronažne službe je usmerjeno v obravnavo območja kot celote, s tem pa tudi obravnavo posameznika, družine in skupnosti v njihovem življenjskem okolju. Poznavanje terenskega območja, dejavnikov tveganja za zdravje populacije v lokalni skupnosti ter možnosti reševanja problemov in sodelovanja z ostalimi deležniki je nujno za kakovostno delo. Analiza terenskega območja je ob analizi opravljenega dela v predhodnem obdobju z ugotovitvami ter predlogih ukrepov za izboljšanje sestavni del letnega načrta programiranega preventivnega zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje, ki ga mora za učinkovito izvajanje preventivnega dela pripraviti medicinska sestra v patronažnem varstvu.(5)

Izvajanje posvetovalnic v lokalnih skupnostih s strani medicinskih sester v patronažnem varstvu[uredi]

Patronažno varstvo je posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti. Izvaja se na pacientovem domu, v zdravstvenem domu, v lokalni skupnosti in na terenu. Način in mesto delovanja opredeljujeta patronažno varstvo kot tisti del primarnega zdravstvenega varstva, ki najhitreje spozna družbene spremembe in se nanje lahko tudi hitro in učinkovito odzove. Z izvajanjem posvetovalnic za krepitev zdravja v lokalni skupnosti ob vnaprej določenih terminih medicinske sestre v patronažnem varstvu dodatno prispevajo k vključevanju ranljivih skupin v preventivno zdravstveno varstvo ter krepitvi zdravja v lokalni skupnosti.(5)

Diplomirana medicinska sestra posvetovalnice izvaja na geografsko opredeljenem območju kjer sicer izvaja patronažno varstvo. Izvaja jih enkrat tedensko. V okviru posvetovalnic izvaja individualna svetovanja (izbira osebnega zdravnika, pediatra, ginekologa, zobozdravnika, pomoč žrtvam nasilja, idr.), pomaga pri ureditvi obveznega zdravstvenega zavarovanja, predstavlja in usmerja v delavnice v centrih za krepitev zdravja, izvaja meritve, krajša predavanja (cepljenje proti gripi, cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, samopregledovanje dojk, zaščita pred soncem …) ter krajše delavnice (v sodelovanju z izvajalci iz standardnega tima CKZ). S takim načinom delovanja omogoči ranljivim osebam lažje vključevanje v preventivne obravnave ter krepi zdravje v lokalni skupnosti.(5)

LITERATURA[uredi]

1. Krajnc Andreja (2018). Vloga patronažnega varstva pri obravnavi pacientk z ginekološkim rakom. Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 234-254. COBISS ID: 3458427.

2. Debeljak Irena, Novak-Mlakar Dominika, Škrjanec Ana Lucija (2016). Delovanje programa SVIT. Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 49-57. COBISS ID: 3461243.

3. Florjančič Mojca, Ivanuš Urška (2018). Moč presejalnega programa Zora : vloga medicinske sestre. Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 49-60. COBISS ID: 3074683

4. Kladivec Maksimilijan, Jarm Katja, Krajc Mateja (2019). Državni presejalni program za raka dojk Dora. Združenje za senologijo SZD, 10-15. COBISS ID 3364987

5. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), 2017. Nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupnostih. vsebinska izhodišča za izvajanje projektnih aktivnost. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/vsebinska_izhodisca_za_izvajanje_op_nadgradnja_in_razvoj_preventivnih_programov.pdf

6. Kaluža Buzak Andreja, Napečnik Tea, Belovič Marija (2016) . Sodelovanje v nacionalnih preventivnih programih. Priporočila obravnave pacientov v patronažnem varstvu za diplomirane medicinske sestre, 62-64. Dostopno na: https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/11/priporocila_patronaza_layout_1.pdf?fbclid=IwAR3hGqYQJqGU_Rvs6RSU460GMLJI0Xjz_FaLVLYutUZBKqXj3uh0IUm2NvM

7. Strgar Mojca (2020). Preventivni presejalni programi v Sloveniji. Dostopno na: https://www.zdravstvena.info/preventiva/preventivni-presejalni-programi-v-sloveniji-svit-dora-zora.html