Samsara

Iz Wikiknjig
Jump to navigation Jump to search

Matjaž Pikalo. Samsara. Ljubljana: Prešernova družba, d.d., 2005 (Koledarska zbirka). 133 str. 1800 izv. Ilustriral: Marjan Manček. (COBISS)

O avtorju[uredi]

Matjaž Pikalo

O zbirki[uredi]

»Samsara ni sladoledni vrt, ampak deklica, da ji ni para, ki ima zelo rada sladoled,« pravi na začetku nove knjige o Samsari pisatelj Matjaž Pikalo, ki ga zelo radi prebirajo mladi bralci. Samsara je deklica, da ji ni para, zaradi mnogih reči in vragolij, ki jih počne – sploh pa zato, ker se tako neustrašno spopade z ustanovo, kakršna je šola, s katero se sreča prvič, kar pomeni za njeno življenje, tako kot za življenje vsakega otroka, veliko prelomnico. Kratke zgodbe se začnejo z vstopom v prvi razred in se končajo s počitnicami, ko Samsara osvoji vso potrebno znanje, ki si ga tako neučakano želi osvojiti že od prvega šolskega dne. Pri tem ji ves čas potrpežljivo stoji ob strani njena družina. Samsarina prvošolska doživetja so iz sodobnega sveta, napisana na duhovit način, s prav tako duhovitimi ilustracijami pa jih je dopolnil Marjan Manček.

Zbirka obsega 13 zgodb. Namenjena je otrokom in mladini. Vse zgodbe so si tematsko dokaj podobne, saj v vseh nastopajo Samsara, njena družina, ki jo sestavljata mami in papi ter mlajši brat Kangelček, Samsarini sošolci v 1. razredu OŠ Tišina in učiteljica Bodifer, ki se znajdejo v različnih situacijah. Povsod se v dogajanje vpletajo vragolije, ki jih počne Samsara in hkrati spoznava šolo, življenje izven družine in širšo okolico. Čas dogajanja je sedanjost. V vsaki zgodbi lahko najdemo za otroke nekaj poučnega in koristnega.

Samsarino pravo ime je pravzaprav Sara. Ime sta ji dala mami in papi. Mami je hotela, da je hčerki ime samo Sara in nič drugega, papi pa je želel, da bi bila njegova hčer poimenovana še kako drugače kot samo Sara. Tako je njuna deklica postala sam' Sara oz. Samsara.

Jezik je preprost, saj je knjiga namenjena mlajšim bralcem in jim mora biti razumljiva. Avtor uporablja veliko dialoga, večkrat pa v besedilo vnese tudi slengovske besede, kot so poimenovanja igrač in poimenovanja Samsarinih sošolcev.


Obnove zgodb[uredi]

Deklica, da ji ni para. Pisatelj v prvi zgodbi predstavi Samsaro. To je deklica, ki ima zelo rada sladoled. Ime sta ji izbrala mami in papi, poleg njiju dveh pa njeno družino sestavlja še Kangelček, Samsarin mlajši brat. Samsara vedno, ko se podpiše, namesto črke M nariše veliko srce. Stara je šest let in gre v prvi razred. Lase ima spletene v drobne kitke, te pa so okrašene s koraldami in pisanimi trakovi. (približno 470 besed)


Šolska torba. Samsara gre v prvi razred, a nima šolske torbe. Z družino se odpravi v trgovino po torbo, a so te zelo drage. Nobena ji ni všeč, saj ni po njenem okusu; ali so preveč otroške, preveč vsakdanje ali pa preveč fantovske. Iz trgovine odidejo brez torbe. Do prvega šolskega dne je samo še en dan, Samsara pa še vedno nima torbe. Na obisk pride Žarek, njen sosed. Zanjo ima presenečenje – prinesel ji je šolsko torbo, saj sta njemu starša kupila dve, ker se nista mogla dogovoriti, katera je za njunega edinega sina boljša. Samsara si torbo pripravi, nanjo napiše svoje ime, potem pa se odpravi igrati z Žarkom. (približno 1650 besed)


Prvi šolski dan. Na Samsarin prvi šolski dan je deževalo, zato si omisli posebno obleko in pričesko. Pred blokom jo papi fotografira z njeno novo torbo. Iz pelerine se vidijo samo Samsarine velike sinje oči in prifrknjen nosek. Oče Kangelčka in njo naloži na kolo in opravijo se v vrtec ter šolo. V šoli jih sprejme ravnatelj Terček. Pelje jih v veliko in svetlo učilnico, kjer Samsaro že čakajo njeni novi sošolci in nova učiteljica Bodifer. Učiteljica razloži, da edino njihova šola izvaja konvergentni program, a staršev in otrok to pretirano ne zanima. Učenci se nato predstavijo in spoznajo med sabo. Prvega šolskega dne je kmalu konec in učenci prvega a navdušeno stečejo iz razreda proti domu. (približno 2150 besed)


ITG. Samsara noče več v šolo, saj tam sedijo in se pogovarjajo, ona pa bi se rada naučila brati ter pisati. Tega dne zamudi h pouku in učiteljica Bodifer jo prvič le opozori. Učiteljica danes pelje otroke ven, saj bodo izvajali šolski predmet ITG, tj. izraz telesa ob glasbi. Samsara in sošolec Mark se stepeta, a ga ona ustavi in prestraši. Na pomoč prideta ravnatelj Terček in šolski psiholog. Zunaj se otroci in učiteljica posedejo po travi in pojejo pesmice. Po šoli se Samsara vozi s kolesom. Kolo pelje že čisto sama in to celo s samo eno roko! Naučil jo je papi. Ko pride mami iz službe ji hčerka pove, da jo je danes napadel najmočnejši fant v razredu, ona pa se je spremenila v pošast in ga prestrašila. (približno 2000 besed)


Varno čez cesto. Samsara hodi v šolo že en trimester. Danes pelje Samsaro in Žarka v šolo šofer Žarkovih staršev. Samsara komaj čaka, da bo novico delila s svojimi sošolci in starši. Danes je na obisku v prvem a gospod poliist, da otroke nauči prometne varnosti. Na računalniku poišče spletno stran policije in jim pokaže semafor. Učenci se učijo, kdaj lahko prečkajo cesto. Zdi se jim najbolje, da si varnost na cesti pogledajo v praksi. Sprehajajo se po cesti in se učijo o pomenih prometnih znakov. Učiteljica Bodifer ugotovi, da med učenci manjka Roko Brzina. Policist pokliče na policijsko postajo, kjer sprožijo iskalno akcijo. Samsara predlaga, da gredo najprej pogledati h Roku domov. Prav ona je prva v vrsti in jih vodi. Roka najdejo doma na varnem, Samsara pa je ponosna, saj prav ona najde sošolca in reši iskalno akcijo. (približno 2220 besed)


Roditeljski sestanek. Prvi trimester gre h koncu. Učiteljica naroči otrokom, naj doma staršem sporočijo, da bo v šoli roditeljski sestanek. Papi se odpravi v šolo, a ker nima varstva za Samsaro in Kanglečka, gresta zraven tudi oba otroka. Starši gredo na roditeljski sestanek v učilnico, vsi otroci pa morajo v telovadnico, kjer se bodo igrali. Samsaro premaga radovednost. Bratca odpelje v telovadnico, sama pa gre pred vrata učilnice in prisluškuje sestanku, saj jo najbolj od vsega zanima, kdaj se bo naučila pisati zavozlane črke. Nenadoma se vrata učilnice nepričakovano odprejo. Samsaro najdejo, ko prisluškuje. Na srečo iz telovadnice priteče Kangelček, ki si želi igranja s sestro. Ko je sestanka konec, pridejo straši v telovadnico po svoje otroke. (približno 1920 besed)


Noč čarovnic. Samsara se noči čarovnic nadvse veseli, čeprav ji je ravno ta dan umrl tamagoči, vrsta igrače. V šoli priredi tiskovno konferenco in žalostno novico sporoči tudi svojim sošolcem. Učenci so v šolo prinesli buče in lotijo se rezljanja. Semena iz buč so shranjevali posebej, saj so posušena zelo dobra, iz njih pa se dela tudi olje. Ko so buče gotove, se učenci oblečejo v čarovnike in čarovnice. Samsara si obleče črno ogrinjalo in si natakne kriv nos z bradavico. Na glavo si posadi koničast klobuk, da je videti kot čisto prava čarovnica. Zagrnejo so zavese, ugasnejo luči in prižgejo sveče. Igrajo se različne igre, medtem pa se ena izmed buč zakotali po tleh in nenadoma v razredu gorijo zavese. Na pomoč prihiti ravnatelj Terček in ogenj pogasi. (približno 2120 besed)


Izperi, izpljuni. Danes gre Samsarin razred k zobozdravniku, čeprav učenci nad tem niso preveč navdušeni. V čakalnici je živo kot v učilnici. Medicinska sestra najprej povpraša otroke o njihovih zdravstvenih karticah in jih prosi, naj jih na računalniku na hodniku potrdijo. Sestra jih spodbudi, naj se eden od otrok javi, da gre prvi v ordinacijo. Nihče se ne javi, niti Mark, ki je najmočnejši v razredu. Pravzaprav se Mark joče, Samsara pa medtem zbere ves pogum in gre prva k zobozdravniku. Na stolu se počuti kot na vesoljski ladji. Eden od zob se maje, zato ga zobozdravnik izpuli. Preden zapusti ordinacijo ji da zob, da ga bo doma nastavila zobni miški, zobozdravnik pa jo opozori še na pravilno umivanje zob. Doma nastavi zob pod blazino in zobna miška ji prinese denar. (približno 2350 besed)


Valentinovo ali ne valentinovo. Danes hoče Samsara iti v šolo še posebej lepa. Naliči se tako, kot vidi to početi mamico. Oče ji razloži, da valentinovo ni praznik za otroke, pač pa za odrasle, predvsem pa za trgovce, a Samsare to ne gane. Pravi, da je zaljubljena v Žarka. V šoli želijo otroci praznovati, a učiteljica Bodifer ne ve, če se to po konvergentnem programu sme. Učenci učiteljico prepričajo v praznovanje. Izdelujejo različne izdelke iz papirja in nanje napišejo sporočilca. Samsara naredi veliko srce in nanj napiše: Bodi srečen! Pod to se podpiše. Naredi še eno srce, ki ga podari Marku, drugo pa odnese domov. To srce je za mami in papija, vendar pa jo na poti iz šole prestraši pes in papirnato srce ji pade iz rok, ona pa iz strahu zbeži in nanj pozabi. Domov pride žalostna, saj je izgubila darilo za starše, zato celo popoldne spet izrezuje srčke in nanje piše sporočilca, ki jih nato podeli članom svoje družine. (približno 2430 besed)


Kim Yan Li. Učenci dobijo v prvi a novega sošolca. Kim Yan Li prihaja iz Kitajske, njegovi starši pa imajo v mestu kitajsko restavracijo. Učiteljica Bodifer otroke prosi, naj bodo z novim sošolcem prijazni in naj mu pomagajo. Kim Yan Li pride v razred. Oblečen je v kimono in nekoliko mu je nerodno. Svoje nove sošolce povabi, naj obiščejo restavracijo, kjer delajo njegovi starši. Restavracija se imenuje Bela opica. Učenci se posedejo za majhno mizico. Najprej jedo juho, nato pa riž in zelenjavo. Kim Yan Li sošolcem pokaže, kako se pri jedi uporablja palčke. Sošolci se trudijo ponavljati za njim, a jim ne uspe. Ob slovesu jim novi sošolec za spomin podari kitajske paličice. (približno 1920 besed)


Nenavaden dan. To jutro je povsem nenavadno. Samsara je pokonci in se pripravlja za šolo, a papi jo opazuje in ugotovi, da ima hčer vročino. Pa ravno danes, ko ima papi razgovor za novo službo! Kangelčka in Samsaro pusti doma. Starejša sestra nauči bratca žvižgati. Zdi se ji neverjetno, da se v šoli tega ne učijo. Potem se otroka igrata knjižnico. Samsara naredi bratcu knjižnično izkaznico. Popoldne, ko prideta domov mami in papi, prineseta s sabo vrečko sladoleda in nov album za Samsaro. Navdušena sta nad tem, da je starejša sestra naučila Kangelčka žvižgati. (približno 2490 besed)


Dan odprtih vrat. Samsara noče v šolo, želi si počitnice. Napiše celo pismo Unicefu, da šolski sistem ni pravičen. Pred šolo tega dne plapolajo zastave. Zastave so obešene zato, ker je danes dan odprtih vrat. Na hodniku je zbrana množica ljudi, katere pozdravi ravnatelj Terček. Še posebej lepo sprejme evropsko delegacijo, ki so jo v šolo povabili prav ob tej priložnosti. Evropska delegacija pride tudi v Samsarin razred, kjer jim otroci zapojejo slovensko narodno pesmico. Starši učencev, njihovi sorodniki in prijatelji z zanimanjem spremljajo dogajanje. Preselijo se v telovadnico, kjer otroci plešejo. Samsara se vrti in skače po telovadnici. (približno 2000 besed)


Vaja dela mojstra. Samsara noče več v šolo, saj si želi počitnice. Papi jo prepriča, de je v šolo potrebno iti le še nekajkrat, potem pa bodo imeli dolge poletne počitnice. Naredi ji celo posebno pričesko, ki se imenuje gusarska pričeska. Učiteljica Bodifer preverja znanje, ki so ga učenci pridobili v prvem letu obiskovanja osnovne šole. Na tablo napiše besedo solata in vsi otroci znajo besedo prebrati, le Samsara molči. Namesto solata prebere sobota. Nerodno ji je, a ne zajoka. Gre na stranišče in se zapre v kabino. Učiteljica pride h njej in jo spodbuja h branju. Pove ji, da se brati najhitreje naučiš tako, da skušaš prebrati vse, kar vidiš napisano: naslovi v časopisih, knjigah, nalepke, oglasne table, napisi, itd. Samsara ima občutek, da je učiteljica njena prava prijateljica. Ko po koncu pouka Samsara odhaja domov, se spomni kaj ji je svetovala učiteljica. Do doma ugotovi, da zna prebrati večino besed, ki jih vidi na poti. Doma jo čaka papi, ki ji je prepleskal sobo, dobil pa je tudi novo službo. Družina je zelo vesela. Samsara se v nekaj tednih nauči zelo dobro brati. Kmalu prebere svojo prvo knjigo, do konca počitnic pa jih prebere kar dvajset. (približno 1940 besed)

Odmevi v javnosti[uredi]

O Samsari piše Cvetka Bevc v prilogi Književni listi v Delu. Tam zapiše: "Čeprav Matjaž Pikalo v svoji knjigi Samsara pojasni, da je Samsara deklica in ne sladoledni vrt, imamo ob koncu knjige občutek, da smo se sprehajali s prijaznim natakarjem po vrtu otroške domišljije, kjer so se kratke zgodbice ponujale kot kepice različnih in prvovrstnih okusov. K temu v prvi vrsti pripomorejo avtorjeva iskrena zavezanost in zaveza otroškemu svetu, prešerna odzivnost na aktualno realnost in tankočuten posluh za otroško stisko, kjer je lahko pomemben tako novi album pokemonov kot »kulska« frizura. Pri tem se Pikalo izkaže s pisateljsko doslednostjo, ki ostane disciplinirano zbrana na jezikovni ravni (pogovorna otroška govorica je spretno umeščena v tretje osebno pripoved), izbiri tematike (izseki iz Samsarinega prvega šolskega leta), doživljajsko neposrednostjo (nakup šolske torbe, jutranji rituali, srečanje s policajem, obisk pri zobozdravniku, praznovanje Valentinovega, sprejemanje sošolca iz tuje dežele, obisk evropske delegacije, požar v šoli, tiskovna konferenca za umrlim tamagočijem …) in ustrezno dogajansko napetostjo, kateri ne manjka poetičnosti, radoživosti in humorja. Zgodbice popestrijo še duhovite ilustracije Marjana Mančka, podpisane z ustreznimi poimenovanji podob ali stripovskimi zaznamki." (2006: stran 3).

O Samsari je v reviji Sodobnost pisala tudi Lili Gumb in sicer: "Sploh lahko rečemo, da bo bralcem – če jim je bil všeč Luža – skoraj zagotovo všeč tudi Samsara; prvi vtis bo manj navdušujoč kvečjemu zato, ker smo se Pikalovega mojstrstva že navadili; če ga še ne poznate, pa bo srečanje s Samsaro še toliko zanimivejše." (2006: stran 11–12)

Nominacije in nagrade[uredi]

Zbirka Samsara je bila leta 2006 nominirana tudi za nagrado Desetnica.

Viri in literatura[uredi]

Viri

Literatura

Glej tudi[uredi]