Uporabnik:Mateja Margon

Iz Wikiknjig

Definicija[uredi]

Medkulturna mladinska književnost je književnost, ki otroke/ mladostnike seznanja s kulturo v kateri živijo, z jezikom, katerega govorijo, navadami in okoljem, ki jih obdaja, hkrati pa jim nudi tudi vpogled v druge kulture, okolje in navade. Preko teh spoznanj jih posredno uči sprejemanja drugačnosti in strpnosti.


Zgodovina[uredi]

  • mladinska književnost se je začela razvijati v 19. stoletju
  • slovenska mladinska književnost je nastala sredi 19. stoletja in je prožna ter odzivna na spremembe v času in prostoru
  • po letu 1990 se je odzvala na sodobne družbene teme, med drugim tudi na medkulturnost
  • prvine večkulturnosti se na Slovenskem najprej pojavijo pri Otonu Župančiču
  • v sodobnem svetu odraža bistvene družbene spremembe časa


Teorija[uredi]

V Sloveniji se s teorijo medkulturne mladinske književnosti ukvarjata:


Primeri besedil[uredi]

1. SLOVENSKI AVTORJI:

Juri Muri v Afriki

Obravnavane so zemljepisne značilnosti Afrikekot so sam kraj, vode(morje, reka Nil), pokrajinske značilnosti (puščava), kulturna geografija (prebivališče afriških plemen), rastlinje (palme, kaktusi), živalstvo(od domačih slovenskih živali do značilnih afriških). Od staršev ni omenjen nihče, omeni le, da je doma nemogoče, ker ga vsi karajo.

V drugem delu so že vidne prvine sodobnega časa (Juri po mobitelu sporoči v Afriko, da prihaja na obisk), vključenih je nekaj slovenskih značilnosti(kraška burja, štorklja iz Prekmurja), potuje preko obale Sredozemlja in odkriva tamkajšnje značilne živali. Poleg živali, ki jih je spoznal v prvem delu, spozna še nekatere druge značilne afriške živali (tiger, kamela), prvič si ogleda značilne piramide, pomemben je začetek njegovega prijateljstva z afriškim črnim dečkom, kateri ga je spremljal na njegovem potovanju po Afriki. Poleg plemen spozna še bogatejše ljudstvo, katero živi v bogatih palačah. Na koncu Juri svojega novega prijatelja popelje še v Slovenijo. Od staršev je omenjena le mati, ki svojega in tujega otroka umije, preobleče in nahrani.

Dogajalni prostor je mešani gozd, v katerem živijo značilne gozdne živali (veverice, ptice, miši, zajci, gosenice… ). Pravljica govori o veveričku, katerega se sramuje lastna mati zaradi njegove nesposobnosti skakanja, katero naj bi bilo za veverice še posebej značilno, oče pa sploh ni omenjen. Gre za diskriminacijo videza in sposobnosti veverička v domačem okolju, medtem ko ga stara Replja in kos zagovarjata in spodbujata k odkrivanju drugih sposobnosti. Veveriček kmalu postane najinteligentnejši in najbolj priljubljen v gozdu.