Usodna privlačnost

Iz Wikiknjig
Jump to navigation Jump to search

Tone Partljič: Usodna privlačnost (Pet novel o ljudeh in živalih). Ljubljana: Pisanica, 2001,167 str. (COBISS).

O avtorju[uredi]

Tone Partljič

O zbirki[uredi]

Zbirka Usodna privlačnost avtorja Toneta Partljiča obsega pet novel o ljudeh in živalih. Knjigo je izdala založba Boruta Ingoliča Pisanica v Ljubljani leta 2001.

"O usodni povezanosti ljudi in živali govorijo Partljičeve novele v tej knjigi. O usodi, ki je v nas in izven nas. Govorijo o življenju in umiranju na skrivnosten ali usoden način, govorijo o gozdu, vodi, otokih in rečnih bregovih. To je drugačna knjiga in drugačen Tone Partljič, včasih napet in vesel, pa obenem tudi tragičen, tak pač kakršna sta usoda in življenje samo ..." (Beseda na ovitku, 2001)

Zbirka govori o »magnetizmu, ki posameznika vabi k zlemu, o krivici, zmoti in upanju, tudi o varljivem početju, ki se kar najbolj razlikuje od obnašanja živali.« (Bratož 2001: 27.)


Obnove novel[uredi]

  • Medvedek (približno 4300 besed)

Novela govori o medvedki in njenih treh otročkih. Spomladi se je družina odpravila na pot, ker je bilo njihovo bivališče pod Krimom v nevarnosti. Med potjo se je najmanjši medvedek, Rjavček, zaradi svoje radovednosti izgubil, mama pa je mislila, da jo je zapustil. Rjavček je izgubljen zataval v mesto, Ljubljano, kjer si je našel bivališče pred šolo. Tam so ga opazili otroci, ki so ga brž zatožili ravnateljici, ta pa je nemudoma ukrepala. Kmalu je prišla policija, ki je medvedka brez pomisleka ustrelila. Zaradi tega naglega dejanja so se porajala raznovrstna vprašanja, prvo med njimi je bilo, zakaj niso uporabili uspavala.


  • Lovec Jelenc in jelen (približno 14.400 besed)

Osrednja oseba druge novele je lovec Rudi Jelenc. Vsako leto pridejo na lov na območje Snežnika pomembni lovci iz tujine. Rudi tako kot vsako leto tudi letos pričakuje pomembnega gosta, gospoda Lombardija. Italijan letos ni prišel sam, ampak ga je spremljala mična, vsaj trideset let mlajša gospodična Carmen, s katero se je Rudi tudi zapletel. Lombardi je za afero seveda izvedel in se mu maščeval. Ko sta se nekega dne odpravila na lov za jelenom, je Rudi splezal na skalo, pod katero je bil obstreljen jelen in ko je hotel na skalo potegniti še Lombardiju, je ta njegovo roko izpustil. Rudi je padel in za tri mesece pristsal v bolnišnici. Prisegel je, da se bo maščeval Lombardiju in jelenu, ki ga je prisilil, da je splezal na skalo. Ko je izvedel, da je Italijan doživel srčni infarkt, je svoje maščevanje usmeril v jelena. Po dolgem času iskanja ga je le našel, ga zmagovito ustrelil medtem pa mu je spodrsnilo, kar je bilo zanj tudi usodno.


  • Deček in somica (približno 10.400 besed)

Novela pripoveduje o ribiču Zlatanu in njegovi ženi Mari. Ko je Mara zanosila, je bilo veselje neizmerno, saj sta se osemnajst let trudila zanositi. Rodil se jima je deček Zlatibor. Vzporedno se odvija še zgodba o somici Marmor. Marmor se je rodila somu Črnemu, ki je bil najmogočnejši med vsemi somi in somici Lepi, ki je s svojo lepoto prekašala vse somice. Marmor je odrasla in postala najlepša somica med vsemi. Odrasel pa je tudi Zlatibor, ki se je razvil v lepega, postavnega, plavolasega in modrookega dečka, ki ga je svet reke Donave neizmerno privlačil. Ko je dopolnil sedem let, mu je oče obljubil, da ga bo peljal na lov. Oče Zlatan je držal svojo obljubo in sina peljal na lov. Med ribolovom se je zgodila nesreča, Zlatiborja je v vodo potegnila riba. Ampak to ni bila navadna riba, ampak somica Marmor, ki si je že od nekdaj želela spoznati svet ljudi. Prav tako pa si je Zlatibor želel spoznati svet Donave. Oba sta dobila, kar sta želela.


  • Morski pes Reks (približno 11.100 besed)

Novelo pripoveduje prvoosebni pripovedovalec, pisatelj, ki se odpravi na otok Ilo, da bi poiskal lasten mir in se posvetil samemu sebi. Na otoku Ilo je pretežno ostarelo prebivalstvo, ker se je večina odselila v Ameriko bodisi zaradi vojaških obveznosti bodisi iz osebnih razlogov. Domačini so do tujcev nestrpni, tako ne morejo sprejeti, da se je Mara Golobica poročila s Tonetom, po njegovi smrti pa takoj s Frankiejem. Prav tako je bilo za njih nesprejemljvo tuljenje psa Reksa, ki je tulil vse od gospodarjeve smrti naprej. Domačini so se ga poskušali znebiti, tako da so ga odpeljali na otok, kjer ni ne vode ne hrane. Mislili so, da Reks ne bo preživel, a na njihovo zmoto je ostal živ.


  • Ljudmila in jagnje (približno 10.800 besed)

Tudi zadnja novela se odvija na otoku Ilo. Zakonca Tone in Ljudmila sta se za božične praznike odpravila na otok Ilo. Tone si je dneve krajšal z ribarjenjem, Ljudmila je veliko brala in se sprehajala po otoku. Med sprehodom je opazila jagenjčke in jih nemudoma vzljubila. Med domačini je natakarica Katarina edina, ki medse sprejme Marina, ki se je pred kratkim vrnil iz Amerike. Domačini se ga bojijo, ker je pretepel Ivana Galeba, saj ga je ta označil za norega. Ko je Ivan izvedel, da je Katarina zanj shranila jagenjčka, se je razburil in jagenjčka zaklal. Seveda so vsi obtožili Marina, a Ljudmila se je dokopala do resnice in odkrila, da je moril Ivan Galeb.


Novela[uredi]

Da gre za novele nas opozori že podnaslov,to pa potrjujejo še nekatere druge značilnosti novele: obseg (kratka ali srednje dolga pripoved), v ospredju je en dogodek, ki vsebuje dramatičen, usoden preobrat, višek napetosti (usmrtitev medvedka, zdrs lovca s skale ter smrt lovca in jelena - dva presenetljiva dogodka, smrt dečka in somice, tuljenje psa, ki naj bi bil mrtev, obglavljeno jagnje in odkritje krivca), skrčen dogajalni prostor (dogajalni čas je izrazito skrčen le v zadnji noveli), nastopa malo število literarnih oseb.

Motivno-tematska analiza[uredi]

V ospredju sta predvsem dva motiva, življenje in smrt, ki sta neločljivo povezana, vsako živo bitje je minljivo. Poleg tega se pojavijo še motivi maščevanja, nestrpnosti in varanja. Velik pomen lahko pripišemo tudi vodi (Donava, morje) in gozdu, tako za ljudi kot za živali. Živalim predstavljata življenjsko okolje, ljudem pa sporostitev. Razlika je v tem, da živali nedolžno bivajo, medtem ko človek s svojim prihodom uniči njih ali njihovo življenjsko okolje. Tema je eksistencialna. Za človeka je največkrat usodna njegova želja po nečem novem, večvrednosti.

Jezikovno-slogovna analiza[uredi]

V okviru zvočnega sloga izstopa onomatopoija, rime najdemo predvsem v dveh pesmih v noveli Deček in somica. Besedni slog zaznamujejo številne pogovorne in čustveno zaznamovane besede (največ je ljubkovalnih besed), med tropi so najpogostejši ukrasni pridevki in primere. Raba tujejezičnih izrazov je smiselna in estetsko učinkovita, saj sta Lombardi in Carmen Italijana, nekateri prebivalci otoka Ilo pri svojem govoru še vedno uporabljajo številne angleške izraze, saj so mnogo let živeli v tujejezičnem prostoru. Na čustvenost sloga poleg čustveno zaznamovanih besed kažejo brezvezja, številna mnogovezja in vzkliki. Slog je realističen in stvaren (odsotnost v noveli Morski pes Reks).

Pripovedovalec[uredi]

Skozi celotno zbirko novel prevladuje epski pripovedovalec, ki občasno zaniha k lirskemu, v prvih treh novelah tretjeosebni in avktorialni pripovedovalec, v zadnjih dveh prvoosebni in personalni pripovedovalec, vendar sta slednja v manjši meri prisotna tudi v prvih treh novelah, kadar gre za notranji samogovor.

Nagrade[uredi]

  • Prešernova nagrada za satirično komedijske igre (1980)
  • Levstikova nagrada za knjigo Hotel sem prijeti sonce (1982)
  • Grumova nagrada za dramo Moj ata, socialistični kulak (1984)
  • Glazerjeva nagrada mesta Maribor za življenjsko delo na področju kulture (2006)

Viri in literatura[uredi]

Viri[uredi]

  • Tone Partljič: Usodna privlačnost: (pet novel o ljudeh in živalih). Ljubljana: Pisanice, 2001.

Literatura[uredi]

  • Ledinek, J., Proza Toneta Partljiča. Diplomsko delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, 2009 [1], 4. 12. 2013