Varčna vožnja ali ekovožnja (ekonomična in ekološka vožnja) je način vožnje, ki stremi za najmanjšim povzročenim vplivom na okolje in za kar najmanjšimi potovalnimi stroški.

Varčna vožnja je v tesni povezavi z varno vožnjo. Upoštevati velja nasvete, ki jih predlagajo strokovnjaki in avtomotozveze. Skrajnih nasvetov nikakor ne gre brezpogojno upoštevati za vsako ceno, saj je treba način vožnje prilagoditi prometnemu teku, razmeram in cestnoprometnim predpisom.

Poenotene smernice za varno in varčno vožnjo med drugim objavljajo tudi avtomobilski proizvajalci.

Vzdrževanje vozila

Vozila redno servisirajmo. Redno preverjajmo tlak v pnevmatikah in ga vzdržujmo na predpisani ravni ali za decimalno mesto več.

Z vozila in iz njega odstranimo ves nepotreben balastni tovor, strešne prtljažnike in nosilce.

Speljevanje

Motorja nikar ne ogrevajmo na mestu.

Pri vžigu vozila ključ najprej obrnemo do prve stopnje in počakamo, da se na zaslonu ugasnejo prižgane svetlobne oznake. Takoj zatem vžgemo motor.

Speljemo z minimalnim dodajanjem plina, dizelska osebna vozila lahko speljemo tudi sploh brez dodajanja plina.

Kar se da hitro pretaknemo v drugo prestavo, saj je vožnja v prvi prestavi najpotratnejša.

Pospeševanje

Stopalko za plin pohodimo do 2/3. Prenaglo speljevanje znatno povečuje porabo, odsvetovano pa je tudi prepočasno pospeševanje, ki je med drugim v nasprotju z načeli prometne pretočnosti.

Optimalno je z zmernim dodajanjem plina razmeroma kmalu doseči končno hitrost in jo vzdrževati s kar najmanj pospeševanja in zaviranja.

Pretikanje

Kar se da kmalu pretikajmo v višje prestave. Pretika se z:

2000 vrtljaji/min za avtomobile na dizelski pogon,
2500 vrtljaji/min za avtomobile na bencinski pogon.

Pri sodobnih vozilih lahko pri pretikanju tudi preskakujemo prestave, iz druge v četrto in šesto in s tem privarčujemo gorivo, saj se pri vsakem pretikanju energija izgublja.

Pripomnimo, da obtežen avtomobil potrebuje več moči za speljevanje, enako je pri speljevanju na klancu.

Posplošene smernice za pretikanje pri običajno obteženih osebnih avtomobilih na ravni cesti:

Prestava	Hitrost [km/h]
1	0
2	10
3	30
4	50
5	70

Hitrost

Relativno najvarčnejša je daljinska vožnja pri hitrosti med

70 in 80 km/h v najvišji prestavi.

Absolutno najvarčnejša vožnja je pri hitrosti

55 km/h v četrti prestavi.

S stališča varčne vožnje je najoptimalneje potovati po regionalni ali magistralni cesti pri hitrosti 55 km/h v četrti prestavi, vendar le, če ta pot ni znatno daljša in hribovitejša od avtocestne in ob pogoju, da z vožnjo ne ustvarjamo zastoja ali kolone.

S stališča porabe goriva je najvarčnejša vožnja po avtocesti v najvišji prestavi s hitrostjo med 70 in 80 km/h (za vožnjo po avtocesti je predpisana minimalna hitrost 60 km/h na voznem pasu ter 90 km/h na prehitevalnem pasu). Upoštevati je treba določilo Zakona o pravilih cestnega prometa, po katerem s svojo vožnjo ne smemo ustvarjati zastoja ali kolone. Pri vožnji po avtocesti je ta verjetnost manjša zaradi prehitevalnega pasu, ki je namenjen hitrejšim vozilom.

Zmotno in nevarno je prepričanje, da je varčno voziti v t. i. uporovnem zavetju za tovornjakom, avtobusom ali drugim večjim vozilom, saj ob upoštevanju ustrezne varnostne razdalje 2 sekund in hitrosti, ki pri tovornjaku oziroma avtobusu znaša 90 oziroma 100 km/h, vozimo na razdalji 50 oziroma 55 metrov, pri čemer je učinek uporovnega zavetja zanemarljiv, vožnja na manjši varnostni razdalji od predpisane pa nevarna in prepovedana. Reden in legalen izkoristek uporovnega zavetja obstaja pri vožnji v koloni s hitrostjo do 50 km/h in varnostno razdaljo 1 sekunde. Pri razdaljah nad 15 metrov pa se učinek uporovnega zavetja zaradi vrtinčastih tokov izniči.

Vrtljaji motorja

Pri običajni obtežitvi vozila je najbolje voziti z:

1500–1800 vrtljaji/min za avtomobile na dizelski pogon,
1800–2000 vrtljaji/min za avtomobile na bencinski pogon.

Pripomnimo, da je vožnja pri nižjih obratih lahko škodljiva za motor in ni v skladu z načeli varčne vožnje.

Hlajenje in gretje

Hladilna in grelna naprava vplivata na porabo goriva.

Pri hitrostih do 50 km/h je učinek zračnega upora zanemarljiv in je namesto uporabe hladilne naprave priporočljivo odpreti okna. Pri hitrostih nad 50 km/h je varčneje uporabljati hladilno napravo, vendar na nižji stopnji moči in ob predhodno ohlajenem zraku v prostoru.

Zaviranje

Zaviranje in pospeševanje sta največja nepotrebna potratnika energije v prometu. S pogledom uprtim daleč predse in s predvidevanjem prometnega teka se je skoraj vselej možno izogniti nepotrebnemu zaviranju in ponovnemu pospeševanju.

Zavirajte z motorjem vselej, ko je mogoče, in sicer s pretikanjem v višjo prestavo. Pri tem pazite, da števec ne zaide pod 1000–1200 vrtljajev/min.

Nepotrebnemu zaviranju in ponovnemu pospeševanju se izognemo z nakazovanjem namere zavijanja z dosledno uporabo smernikov.

Pri vožnji skozi križišče vselej spremljajmo odštevalnik, kjer je ta nameščen na semaforju. Kjer ga ni, si lahko pomagamo s spremljanjem semaforja za pešce v vzporedni smeri naše vožnje, saj se rdeča luč na njem prižge nekoliko prej in nam nakaže kmalušnji nastop rdeče luči.

Teoretično se pri sodobnih vozilih na dolgi rok izplača ugašanje motorja pri vsakem mirovanju, daljšem od 10 sekund. Smiselno je motor ugasniti vsaj pri mirovanju, daljšem od pol minute, saj je morebitna obraba delov vozila cenovno ugodnejša od privarčevanega goriva.

Parkiranje

Segrevanje negativno vpliva na kakovost goriva.

Parkirajmo v senci vselej, ko je možno.