Vrsta za kosilo
Urška STERLE: Vrsta za kosilo. Ljubljana: ŠKUC, 2006 (Zbirka Vizibilija). (COBISS)
O avtorici
[uredi]Urška Sterle je slovenska pisateljica, prevajalka, performerka in aktivistka za pravice LGBT skupnosti. Rodila se je 3. september 1979 v Celju. V srednješolskih letih je sodelovala na srečanjih mladih pesnikov in pisateljev, in sicer kot pesnica. Tovrstno ustvarjanje je kmalu zamenjala s pisanjem proze in prevajanjem iz angleškega jezika. Je skrbnica Lezbične knjižnice in v okviru lezbičnih dogodkov prireja performense. Njene recenzije in kritike najdemo v revijah Lesbo in Lezbnik. Vsa njena dela so izšla pri zbirki Vizibilija. Zabeležena je v kronologiji Lezbična sekcija LL: kronologija 1987-2012 s predzgodovino. Leta 2007 je za prvenec prejela Zlato ptico, ki jo podeljuje Liberalna akademija. Leto kasneje je bila ista zbirka nominirana za Dnevnikovo Fabulo.
Dela
[uredi]Zbirki kratkih zgodb
[uredi]- Vrsta za kosilo, ŠKUC, (2006) (COBISS)
- Večno vojno stanje, ŠKUC, (2010) (COBISS)
Prevodi
[uredi]- Audre LORDE: Zami:novo črkovanjemojegaimena, ŠKUC, (2012) (COBISS)
- Djuna BARNES: Damski almanah, ŠKUC, (2009) (COBISS)
- Sarah SCHULMAN: Zakaj nisem revolucionarka, ŠKUC, (2005) (COBISS)
O zbirki
[uredi]Zbirka kratkih zgodb Vrsta za kosilo je zšla leta 2006 pri ŠKUC-u v zbirki Vizibilija. Zbirka je bila nagrajena z Zlato ptico (2007) in nominirana za Dnevnikovo Fabulo (2008). V zbirki je enaindvajset kratkih zgodb. Vse zgodbe pripoveduje prvoosebna pripovedovalka, čas dogajanja je prehod Slovenije iz socialističnega v kapitalistični sistem, prostor pa je Ljubljana, največkrat prostori namenjeni LGBT populaciji.
Obnove zgodb
[uredi]Ljubav (približno 300 besed)
Pripovedovalka izriše svoj odnos s punco v istospolni zvezi. Kako skupaj opazujeta lepo žensko, kako ju neznanec zmerja s in kako ju je strah, da bi ju nekdo nekoč fizično napadel. Vse, kar si v resnici želi, pa je ljubiti in risati življenje sebe z žensko.
Zadnja postaja (približno 1920 besed)
Pripovedovalka se vkrca na vlak. Vseskozi ji dela težave kravata, ki se je ne more rešiti. Dogajajo se absurdne reči: babica v kupeju vnučku izkoplje oči, ljudje na vlaku jedo iztrebke, prepovedano je branje knjig in ko želi zbežati, okostnjaki, ki visijo iz vlaka, govorijo. Na vlaku so tudi umetniki in mačke. Slednje ukradejo straniščno ogledalo in v njem gledajo svet v pravi podobi. Na koncu se pripovedovalka pridruži prav njim.
Apokalipsa (približno 1400 besed)
V postapokaliptični družbi se je sistem razdelil na tiste, ki imajo naziv Človek, in tiste, ki jih kličejo Nižji. Družina je postala norma in privilegij, tvoje intelektualno in fizično stanje je docela izdelano, najmočnejša sila, ki napaja orožje, je Pohlep, bistvo te družbe pa je izkoriščanje Človeka po Človeku.
Novi časi (približno 940 besed)
Zdravstvo
Lirski subjekt je punčka. Sedi v učilnici in posluša učiteljico. Ne zapisuje si, ker so ji sošolci polomili očala. Ko učiteljica to vidi, jo nadere, potem pa se to zgodi še enkrat, ko punčki očala neprestano padajo z nosa. Punčki ne pripadajo nova očala, zato še naprej vztraja s polomljenimi.
Ekonomija
Punčko v vrsti za šolsko kosilo nadere socialna delavka, saj ji mati ni plačala malice za prejšnji mesec. Punčka je osramočena in naslednji dan je ni v šolo, saj mati dobi plačo šele naslednji teden.
Sociala
V paru za šolski projekt mora biti s Klavdijo, ki vedno smrdi in jo v šoli nadirajo zarati slabe higiene ter jo je mati zaradi uši postrigla skoraj na balin. Punčko doma opozorijo, naj ji ne hodi preblizu, in ji perejo lase s šamponom proti ušem.
Politika
Za katedrom sedi učitelj, ki je kot napitan prašiček. Učenci se kot prašički drenjajo za malico. On, ki je tam, da iz njih naredi ljudi, pa jih najprej kliče prašički in potem še prasci.
Dolgčas (približno 2300 besed)
Družinsko kosilo ob rojstnem dnevu. Mizi za odrasle in otroke sta ločeni, čeprav za mizo za otroke sedi sama, saj so punčke v naročjih pri mamicah, fantje pa pri mizi za odrasle. Razvijejo se debate o vremenu, športu, dietah, telefonih, politiki … Družina deluje kaotično. Kaos se stopnjuje vse do fizičnih obračunavanj. Ko je večerje konec, so vsi zadovoljni in pravijo, da je bilo zabavno.
Poslovilna zabava (približno 700 besed)
Dvorišče stavbe s spominsko ploščo nasproti občine. Ona in dve ženski kadijo travo in njej je slabo. Spominja se, da je ena izmed njiju, njena bivša, zdaj zdajšnja s to, tretjo. Z bivšo se pogovarjata, da ni več starih ran, čeprav je očitno, da so. Leta kasneje se zaveda, da je lezbijka s posledicami moškega nasilja.
Dežela groze (približno 1740 besed)
Dve deželi, ki ju ločuje sumljiva krhka skorja, ki je nihče ne prečka. Razpoka se širi. Ona visi na vrhu, privezana z vrvjo. Ona živi v deželi groze. Vidi ostanke drugih žensk, nekaterih se spomni. Izriše podobe iz usode življenja in odraščanja. Želi si priti iz dežele groze, čas se izteka, strah jo je, ko prigrizne vrv, zapre oči.
Širokopleče zgodbe (približno 1450 besed)
Z dekleti so se večkrat odpravile zabavat v bližnjo tujino. Tam ji je v oči padla D. Vsakič, ko se je vrnila, sta se opazovali in koketirali, nikoli se med njima ni nič zgodilo.
Podobe (približno 240 besed)
Na različnih prostorih za zabavo srečuje ljudi, ki jih pozna in jih ima rada. Delajo različne stvari, eno vedno poljublja, sprašuje se, ali naj poljublja vse.
Sedem služabnikov za brisanje riti (približno 580 besed)
Ona, Sara in nek gej rišejo sceno. Strah jo je, da bo kdo od njih treh umrl. Vsi trije bodo pozabljeni, ko bodo umrli. Ali se bodo ubili sami ali jih bo ubil kak skin. Vsi, ki jih srečuje, govorijo v dvojini. Ona mora vedno govoriti v ednini.
Aritmija molka (približno 450 besed)
S punco sta doma. Pripovedovalka opazuje drugo pri pisanju. Na tipkanje punce gleda nekoliko erotično. Predstavlja si, kako ji zleze v naročje in si jo vzame. Na koncu ugotovimo, da si je vse le predstavljala, kajti tista druga še vedno piše.
Perzijka (približno 390 besed)
Mačka se tu in tam skrivnostno in zapeljivo podrgne obnjo. Sta nekje na javnem kraju, namenjenem LGBT skupnosti. Ona je vsakič bolj radovedna in želi si, da bi mačka na njej pustila sledi s kremplji. Mačka jo vse bolj izziva in se vselej le mačje drgne obnjo.
Blitzkrieg (približno 330 besed)
Dogajanje na različnih javnih prostorih za druženje LGBT populacije. Z žensko se dolgo le spogledujeta in želi si jo dotakniti, ampak se vedno premisli. Dotikata se z besedami in se že imata, vendar še vedno nista v fizičnem stiku. Na koncu se vpraša, če se res ni kaj dogajalo med njima.
Ona je ona je ona (približno 1250 besed)
Opazuje žensko, ki dela v Lezbični knjižnici. Ne ve, če tista druga ni le prijazna, ampak vseeno hodi, saj ji je všeč in povabi jo domov in nič se ne zgodi. Govori o svojih zgodbah, kako se prepletajo, kako se iz njih dela kaos, zaključi s tem, da ne more povedati nič o njej, tudi zdaj ne, ko sta končno skupaj, ker se spreminja, ker se obe vseskozi spreminjata in ker je ona le ljubav in ljubav ji predstavlja mir.
Roadblock (približno 280 besed)
Jenis, ona, njena punca in Tanja pri eni izmed njih poslušajo glasbo, gledajo filme, kjer homoseksualce pretepajo, in poskušajo biti aktivistične. Tanja napiše nekaj protestne e-pošte, Jenis se prepira s sosedi, ona pa svoji punci predvaja zanjo najlepšo ljubezensko pesem z naslovom Help me.
Emilijine solze (približno 1500 besed)
Za mizo sedijo majhna črna opica, hrček, mačja boginja, Moro in ona. Pogovarjajo se o Emiliji, katere solze niso bile solze bolečine, ampak solze jeze. Sledijo štirje kratki intermezzi in živali pojedino zaključijo z branjem feminističnih člankov. Strah jih je, ker letos odpade dan boja proti nasilju.
Splošne teme (približno 1120 besed)
Gre za nekakšen monolog, kjer pripovedovalka govori o razmišljanju ob čestitkah, ki jih dobijo ženske ob kandidaturi, o užaljenosti doktorice znanosti, o političnih pravicah žensk, o malih honorarjih, od katerih iz danes na jutri živijo lezbične aktivistke … Zaključi, da je to vsa resnica njenih zgodb.
Not' (približno 800 besed)
Ženska, ki pripoveduje zgodbo, se po Ljubljani srečuje z žicarji, ki nimajo prenočišča, zvečer pa se zabava v Monoklu.
Prostor za mizo (približno 400 besed)
Ona skupaj z določenimi ljudmi sedi za mizo in nad njimi je meč, ki je produkt ljudi, ki verjamejo v mit o krščanski Evropi. Na cesti sreča znanca, ki pri sedemindvajsetih ve, kaj hoče in kam gre. Njej se zdi to nemogoče.
Tujec (približno 1300 besed)
Pripovedovalka, ki je svoje stanovanje natrpala s knjigami, se ponoči bori s hrupom mladih, ki hodijo z zabav. Naposled s knjigami založi še okno. Nekega dne na sebi odkrije obraz, ki ni njen. Tujec jo hoče prepričati, da ostane izolirana, ona se bori s knjigami, da pride do okna. Ko ji uspe, tujca ni več, knjige pa ji začnejo govoriti, med drugim tudi o uporu. V naročju ves čas drži knjigo, na kateri piše: Knjiga je orožje, vzemi jo v roke! Pri metanju knjig na ulice se ji pridružijo meščani. Na ulice mečejo govoreče knjige, zaradi katerih niso postali tujci.
Pripoveduj, moja temna Inamo (približno 410 besed)
Pripovedovalka nagovarja Inamo, naj ji pripoveduje o ljubezni in lepoti žensk. Potem izriše podobo o pogumni Indijanki iz sanj, s katero ima čustveno razmerje. Ko se bodo slike, ki jih riše z Inamo, končale, bo umrla.
Odmevi v javnosti
[uredi]Ob predstavitvi prvenca (2007) je Tjaša Razdevšek pisala o pisateljičinem suverenev in neizprosnem komuniciranju z bralci. Istega leta je Ana Rozman zapisala kratko recenzijo zbirke, ker poudari predvsem živost njenih likov in njihovo težavo ob izražanju notranjih čustev. Ob prejetju Zlate ptice so knjigo označili za kritiko sodobne slovenske malomeščanske družbe. Hkrati pa so te kratke zgodbe videli kot intimno pričevanje o ljubezni in strasti. Leta 2008 je Varja Velikonja napisala članek, v katerem se ozira predvsem na politično angažiranost Sterletove v zbirki.
Sterletova je z zbirko nastopila na samostojnih literarnih večerih in festivalih.
Viri in literatura
[uredi]Viri
Urška Sterle: Vrsta za kosilo. Ljubljana: ŠKUC, 2006 (Zbirka Vizibilija). (COBISS)
Literatura
Varja Velikonja: Predelovanje ovir v kulturne produkte : Urška Sterle . Delo (2008), 19. (COBISS)
Zunanje povezave
[uredi]http://www.airbeletrina.si/scena/zgodilo-se-je/89
http://www.ljudmila.org/siqrd/2008/05/urska-sterle-dobila-zlato-ptico-2007-za-literaturo/
http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/fabula-raziskuje-prostore-zgodbe/153809