Zgodbe Sinjega ptiča

Iz Wikiknjig
Jump to navigation Jump to search

Milan Petek Levokov. Zgodbe Sinjega ptiča. Ljubljana: Karantanija, 2005 (Zbirka Desetnica). 76 str. Spremna beseda: Dragica Haramija Ilustriral: Franci Nemec. (COBISS)


O avtorju[uredi]

Milan Petek Levokov je slovenski pisatelj in pesnik. Rodil se je leta 1960 na Ptuju. V gimnazijskih letih je objavil nekaj ljubezenskih zgodb v Zabavniku, v rubriki Skrivnosti mladih src. Svoje šolanje je nadaljeval na Pravni fakulteti v Ljubljani, nato pa se je preselil v Novo Gorico, kjer že vrsto let dela kot sodnik na tamkajšnjem sodišču. Milan Petek Levokov je avtor, ki posega po različnih zvrsteh in publiki, v njegovi bibliografiji najdemo znanstveno fantastiko, humor in satiro, postmoderno prozo, realistične novele za odrasle, kratko prozo za otroke in mladino, literarne potopise, poezijo, je tudi soavtor besedila za gledališko predstavo Žalostna kraljična. Avtor svoja dela objavlja v revijah oz. na radiu; otroške pravljice v Cicibanu (Ljubljana), Galebu (Trst) in Bim bamu (Maribor), novele in črtice pa v Sodobnosti (Ljubljana), Dialogih (Maribor), v Primorskih srečanjih (Nova Gorica), za oddajo Lahko noč, otroci na Radiu Slovenija je prispeval že več kot sto svojih pravljic.

O zbirki[uredi]

Zgodbe Sinjega ptiča so izšle leta 2005 pri založbi Karantanija. Spremno besedo je napisala Dragica Haramija, kratke zgodbe pa je s črno-belo ilustracijo opremil Franci Nemec. Avtor Milan Petek bralce v jedrnem delu knjige preko petih krajših proznih del (Legenda o kamnitih levih, Divje jezero, Ledena gora in žalostni princ, Bela golobica ter Deček in Sinji ptič) popelje skozi dogodke iz življenja Sinjega ptiča, s katerim nas seznani v uvodni zgodbi (Sinji ptič) in se od njega poslovi v zaključni zgodbi (Slovo).

Tip pripovedovalca v kratkih zgodbah je tretjeosebni vsevedni pripovedovalec. Po besedah Dragice Haramija imajo Zgodbe Sinjega ptiča časovno zanko, saj se bralcu na prvi pogled zdi, da sta dogajalni čas in prostor postavljena v davno zgodovino, a lahko preko sodobnih izumov, kot so puške, bombe, parnik, fotoaparat in telegraf, ugotovimo, da se dogajajo v nam bistveno bližnjih časih, saj so to izumi bližnje zgodovine. Teme avtorjevih zgodb so univerzalne v vseh časih, saj govori o ljubezni med bližnjimi, osamljenosti, vojni, smrti.

Obnove zgodb[uredi]

Legenda o kamnitih levih (približno 4200 besed)

Legenda o kamnitih levih izvira iz egipčanske mitologije. Mogočni in spoštovani faraon Hanes je z ubojem svete kače razjezil bogove, zato ga je skupaj z njegovo ženo pokončala majhna kača, ki jima jo je je podal lastni sin. Ta je kot komaj 10-letni deček postal vladar. Ljudožerski kralj Kanubis je kmalu napadel in močno opustošil njegovo deželo. Mladi kralj je imel veliko spoštovanja do bogov in nadnaravnih pojavov, predvsem pa ponižnosti, kar je spodbudilo ptiča ibisa, da mu je povedal za pomoč kamnitih levov, ki so nato pregnali sovražnika.

Divje jezero (približno 2500 besed)

Zgodba pripoveduje o poslednjih divjih ljudeh, ki so jih iztrebili številčnejši in nasilnejši beli ljudje. Govori o ljubezni med divjim možem in ženo ter o njuni ljubezni do otroka. Lovci zaradi svoje hudobije ubijejo poslednjo divjo ženo in otroka in tako razjezijo divjega moža, ki se je vračal iz nabiranja hrane. Mož v svoji žalosti s svojim glasnim rjovenjem povzroči naravno katastrofo, ki pod seboj pokoplje lovce in moža. Narava nato naredi jezero, ki so ga v spomin na družino divjega moža ljudje poimenovali Divje jezero.

Ledena gora in žalostni princ (približno 3500 besed)

Govori o princu, ki sledi prerokbi, da bo na potovanju z ladjo spoznal svojo bodočo družico, s katero bo potem ostal skupaj vse večne čase. Na ladji je poleg princa še veliko pomembnih ljudi, a se ta zaradi nečimrnosti zaleti v ledeno goro in se nato potopi, z njo pa tudi princ. Ta v zadnjem trenutku življenja zagleda v ledeni gori prelep obraz deklice, o kateri je pravila prerokba. Sonce stopi ledeno goro, ribič in njegov sin v svojo mrežo ujameta le njeno srce, ki se pojavi v obliki mrzlega kamna modrikaste barve.

Bela golobica (približno 3600 besed)

V obleganem mestu živita deček in njegova mama. V hudih urah vojne se skrivata v stolpnici, poimenovani Bela golobica. Lačna sta, nimata kurjave in močno ju je strah novih napadov. Deček je slep, saj ga je nekega dne oslepila granata. Na božični večer ostane sam v stolpnici, ker mama odide po hrano, v tem času pa prileti signalna raketa. Deček se z njo pogovori in jo prepriča, da se razpoči visoko na nebu, ta njegovo željo izpolni. Ko se mama vrne, mu pove za čudovit ognjemet, ki se je razprostrl nad mestom, deček pa ji zamolči svoje srečanje z raketo. Na božični večer je v mestu mir.

Deček in Sinji ptič (približno 2400 besed)

Osrednji literarni osebi sta Deček iz Nesrečnega planeta in ptiču, ki je pomotoma pristal na njegovem planetu in se ob tem poškodoval. Deček mu pomaga pri okrevanju, on pa mu govori o lepotah sonca in barv, ki jih tu ne poznajo. Deček in Sinji ptič postaneta velika prijatelja in zato skupaj poletita nad oblake. Ptič ni zmogel naporne poti, zato je Deček žrtvoval svoje telo in ohranil svojega prijatelja pri življenju. Sinji ptič se je ob pogledu na mrtvega Dečka močno razžalostil in potočil solze. S tem pa se je Nesrečni planet rešil prekletstva, saj so se oblaki razpršili in obsijali so ga sončni žarki.

Zbirko sestavljajo okvirna pripoved z naslovom Sinji ptič (približno 400 besed) in Slovo (približno 250 besed) ter omenjene vložene pripovedi.

Odmevi v javnosti[uredi]

Dragica Haramija je aprila 2006 v osmi številki revije Kekec v rubriki Naj knjige meseca na kratko predstavila knjigo in povzela njeno vsebino.

Nominacije in nagrade[uredi]

Zbirka Zgodbe Sinjega ptiča je bila leta 2006 nominirana za nagrado Desetnica.

Viri in literatura[uredi]

Viri

Literatura

Glej tudi[uredi]

Zunanje povezave[uredi]