Made in Slovenia

Made in Slovenia je zbirka kratkih zgodb avtorja Aleša Čara. Izšla je v Ljubljani, leta 2007, v Knjižni zbirki Beletrina. (cobiss)

Avtor

Aleš Čar (glej V okvari)

O zbirki

Zbirka vsebuje 50 kratkih zgodb. Zgodbe niso naslovljene, so le oštevilčene, na začetku imajo citat iz slovenskih medijev, ki so izšli v letu 2006 in po navadi služijo uvodu ter tako dobi bralec namig o čem bo tekla zgodba. Zgodbe so nastajale v tedenskem zamiku in so bile objavljene v Anteni, ponedeljkovi prilogi Dnevnika, pod vzdevkom Sikmajnd.Tematika je v prvi vrsti sodobno, intimno življenje, ki se dogaja v Sloveniji, po večini v urbanem okolju. Obravnavane so predvsem tabu teme in življenje na robu.

Glavni junaki so večinoma pari z zapletenim odnosom, skupna jim je odtujenost, naveličanost, izpraznjenost in nesposobnost komunikacije. Po navadi svoje težave lajšajo z alkoholom, drogo in pomirjevali. Posledice pogosto nosijo otroci, ki npr. obiščejo psihiatra, zlorabijo droge, ali pa so »igračka« med partnerjema. Nekateri liki se spopadajo s psihičnimi boleznimi, ki bremenijo njihove bližnje, spet drugi predelujejo travme iz preteklosti – odtujen oče, prepir iz mladih let, ki nikoli ni bil razrešen.

Ponavlja se problematika ali sum zalezovanja, storilci so moški in žrtve se ženske (moški, ki skrivaj vsak večer snema sosede skozi okno; fant, ki sledi svoji sosedi na vsakem koraku, podobno je z dekletom, ki za njo opreza taksist; upokojeni kriminalist, ki ima ves blok pod nadzorom; oprezanje za nedostopnimi sosedi …).

S težkimi osebnimi odnosi se prepletajo družbeno-politične teme, aktualne v letu 2006: mirovni konflikti v Afriki, družina Strojan, ptičja gripa, onesnaževanje okolja, gradnja džamije v Ljubljani, popularnost igre Second life in spletne identitete, ki likom služijo kot ventil in beg iz realnosti, trgovanje z otroki, pedofilija, (sum na) incest, brutalno mučenje in ubijanje živali, življenje državljanov iz bivše Jugoslavije, nestrpnost do drugačnih – samohranilk, homoseksualcev, Romov, muslimanov …

Nekaj zgodb ima humoren ali bizaren podton (sobivanje dekletovega fanta in njenega mačka; o ločitvi para, poročenega 50 let, ki se loči zaradi nesoglasij o politiki; moški, ki postaja plešast in dekletom skrivaj striže lase …).

Prevladuje knjižni jezik, medtem ko je v dialogih pogosto prisoten pogovorni jezik, (flaša, naj flancari, frend, totalno sem crnkjena …). Pogosto so prisotni tudi elementi nižjega pogovornega jezika (vulgarne besede in kletvice). Uporabi imena blagovnih znamk (l'oreal, nivea, apurin, spazmex …). Konci v zgodbi so kratki, pogosto so odprti in prepuščajo bralcu svoj zaključek.

Obnove

• 1. (približno 890 besed)

Na silvestrsko jutro pusti pripovedovalčevo dekle prižgan prenosnik, ki ga po navadi vestno izklopi, fant se vpraša, če je to storila namerno in če mu želi s tem nekaj povedati. Nato odide v Zagreb in ko se vrne je presenečen, kajti njuno brezhibno urejeno stanovanje je našel popolnoma razdejano, pijano dekle pa najde v postelji z bolečinami v trebuhu. Ponudi ji tablete in ji reče, da ni brskal po računalniku. Nato pospravi stanovanje, kot da se nič ni zgodilo, čez tri ure pa se začne novo leto.

• 2. (približno 1170 besed)

Zgodba se dogaja v stanovanju zakoncev Žareta in Leje, ki sta stara 72 let in poročena 50 let. Nekega dne najde Leja med moževimi fotografijami viagro. Čez mesec dni ji mož pri kosilu pove, da se bo odselil k 20 let mlajši ženski z ovčarjem, ki jo je spoznal medtem, ko je sprehajal svojega labradorca. Leja to mirno sprejme, saj bo imela več časa zase, skrbi pa jo kako bi to sprejela njuna »poštirkana«  edinka Maja. Žare se zato ob nedeljah, ko pride na obisk Maja z njenim Gorazdom, vrača nazaj v stanovanje, kot da je vse normalno. Neko nedeljo, ko spet prideta na obisk, Žare pozabi razpakirati svoje stvari po stanovanju in se sprašuje, kje so še ostale stvari. Zvečer, ko bi se moral vrniti nazaj k partnerki, ga ona pokliče, vendar on ne dvigne slušalke, češ da je pozna ura in se odpravi spat. Ko Leja pogleda čez okno, vidi da nekdo vlamlja v avto in da je bila to njegova zadnja vožnja.

• 3. (približno 960 besed)

Gorči iz svojega stanovanja snema dogajanje v sosednjem bloku: skrajno desnem stanovanju gleda para, ki se prepira. Nato ga pokliče Lulu, ki je doma osamljena in govori o svojih težavah. Gorči se vrne k kameri: dve okni naprej Bajsa krega svojega sina, nadstropje nižje se igrata oče in sin. Ključne dogodke Gorči tudi fotografira. Lulu ga medtem vabi na večerjo in ga sprašuje o njegovih ženskah, za katere Gorči pravi da so skrivnostne. Medtem še vedno opazuje par in si želi, da bi dogajanje postalo bolj pestro, onadva ugasneta luči. Lulu začne zmedeno govoriti o njeni sosedi. Gorči ji nato zaželi lahko noč in je zadovoljen, ker je prvi odložil slušalko.

• 4. (približno 770 besed)

Dedek si je po tuširanju kot po navadi med prste vtaknil kamenčke, kar naj bil njegov patent. Nato pa sta z babico gledala poročila, ki pa so prvič minila brez prepira. Srečno poročena sta bila 60 let in po osamosvojitvi sta se začela po vsakodnevnih poročilih prepirati o politiki, dedek je bil za desne, babi pa za leve. Ker se nista mogla sporazumeti, sta se odločila, da se bosta sporazumno ločila. Dan pred tem je dedek šel iz svoje običajne glasbene vaje iz filharmonije nazaj domov za Bežigrad, ker je močno naletaval sneg se je izgubil in ga je šele ob treh zjutraj pripeljal policist. Babica ga je molče pričakala pred televizorjem in nato odšla spat. Naslednje jutro gresta podpisat ločitveni list in se dogovorita, da se o politiki ne pogovarjata več. Nič pa se nista pogovorila, kako bosta živela po ločitvi. Dedek je po končanih poročilih pospravil kamenčke, babica je pripravila čaj, on pa je pripravil karte za remi, saj je petek.

• 5. (približno 1040 besed)

Emil Mujić pripoveduje o svojem zakonu z Anito. Na začetku zveze mu je povedala, da ga bo spremenila iz »balkanskega mase«  v spodobnega človeka, ker ona vedno potrebuje izziv. Na njeno željo je celo prevzel njen priimek Horvat. Ona je delala kot prevajalka, on je naredil večerno šolo in delal kot čistilec oken. Živela sta lepo in mirno do 1. februarja, ko je vzel v roke njen telefon in videl Gillbertova sporočila ter si razlagal, da jo ima za spolno sužnjo, ker naj bi počela stvari, ki se za Anito, gospo, niso spodobile. Emil ji mirno pove kar je razbral v sporočilih in jo vpraša, kje naj najde Gillberta, da ga pretepe. Takrat se Anita razburi, kriči, mu očita da je mehkužna mevža, da je ona seksualno neizživeta, začne ga celo klofutati, nakar pride policija. Po tem se mu Anita ni več oglasila, on pa ne razume, kje je bila težava njunega zakona.

• 6. (približno 970 besed)

Dekle govori o svojem fantu Miranu, ki je inštruktor matematike Gabrovega sina, vendar se več pogovarja z Gabrom o njegovih poslih. Čez čas se zelo spoprijateljita, postaneta poslovna partnerja, vendar Miran na skrivaj preusmerja sredstva na svojo firmo. Ko se zamenja nova politična oblast, tako prevzame Gabru vse stranke. Gaber nato pade v depresijo in doživi infarkt, a tudi Miran kmalu doživi bankrot in grozi mu zapor. Zaporu se je izognil, vmes pa si je Gaber zlomil vrat, ko je lezel na podstrešje. Ko sta dekle in Miran to novico videla na televiziji, je v njuni moderni pametni hiši zmanjkalo elektrike. Takrat je opazila, da je njega prvič strah. Elektrika se vrne, nato mu pove, da je klicala Nataša in ji rekla naj ne kliče več. On je bil s tem zadovoljen in njegov strah izgine, povrne pa se njen.

• 7. (približno 680 besed)

Dekle se je po dveh letih vrnila v Ljubljano iz Sarajeva, da obišče bivšega fanta. Vse je bilo nespremenjeno: avtobusna postaja, fantov poljub in celo vožnja do stanovanja. Stanovanje novo od vrha do tal, še posteljnina. Iskala je vsaj eno malenkost, ki bi jo spominjala na prijetne trenutke, ki sta jih preživljala skupaj. Podoba prostora je delovala hladno, sterilno in za vsem tem stoji podoba nove ženske. Pika na i so bila njena oblačila, ki so bila navržena v garaži, že dolgo nedotaknjena in so zaudarjala po plesnobi.

• 8. (približno 760 besed)

Sedel je za mizo skupaj z svojo ženo Mirando in užival ob pravkar pečenih palačinkah in s strahom pogledoval skozi okno, kjer se je zbirala skupina ljudi. V petindvajsetih letih, z nekaj izjemami, ni nikoli manjkal v službi. Zjutraj, preden se je nameraval odpraviti od doma, je pred hišo opazil mrtva ptiča in se spomnil, da javna občila vsak dan obveščajo o ptičji gripi. Ob misli, da bi mu vzeli domačega ljubljenčka Pika je sklenil, da ne pokliče posebne veterinarske službe, ki bi zavarovala, široko naokoli izolirala območje, ki je mogoče okuženo in tudi domačim živalim pri tem intervenciji ne bi bilo prizaneseno. Po vsem teh razmišljanju ga je strah povsem minil, ker je vedel, da je prav, da je ostal doma in mrtva ptiča odnesel v kanto za smeti. Zunaj pa se je zbrala množica ljudi in človek, ki je steriliziral območje.

• 9. (približno 1120 besed)

Dekle je v taksiju zaznala neprijetne vonjave in se ob tem spomnila na dogodke, ko je bila še šestleten otrok. Zelo je nezaupljiva, ker je prepričana, da jo povsod spremljajo psihopati in da bo končala z nasilno smrtjo. Taksist ji pove, da čez dan hodi po vrtcih in opazuje otroke, in ko je zavil iz poti, je bila vse bolj prepričana v resničnost svojih strahov. Ko pride na cilj do prijatelja Gogija in pokadi travo, je imela v mislih samo še taksista, ki čaka na plačilo. Ko taksistu izroči denar, ji on podari vrtnico ter ji pove, da jo dolgo opazuje in ve, da ne bo nikoli njegova.

• 10. (približno 930 besed)

Žena je v moževem računalniku našla e-pošto bivše žene. V vsakodnevnih pismih so opisani dogodki, ki so se jima pripetili.. Načrtovala sta »skupne« izlete in celo virtualne skupinske spolne odnose z znanimi osebami. Ko vse to bere ugotavlja, da je mož v resnici veliko bolj zadržan. Sprašuje se, če je imel z bivšo ženo boljši odnos, če ga morda želi nazaj, ona odgovori, v realnem svetu jima ni šlo, da lahko funkcionirata le v virtualnem svetu in da bo prekinila stike. Tisti dan sta ga zapustili obe ženi.

• 11. (približno 900 besed)

V Ljubljani sta oba s ženo Saro imela službo, ko sta se preselila v Postojno pa je on zaradi neopravičenih izostankov ostal brez službe, ona pa je napredovala. Žena ne goji do njega nobenih čustev in nenadoma je njegova mala hčerka zrasla v dvanajstletno deklico, ki se že depilira. Bori se z gripo in za novo službo prek Salamonovega oglasnika, saj pri igranju pokra ne zasluži še za vsakdanji kruh.

• 12. (približno 810 besed)

Fant na avtocesti doživi verižno trčenje in opiše dogajanje na avtocesti. Nato pokliče domov starša, nato pa še Mašo, ki ga je čakala pred blokom in noče brez njega v blok. Mama in Maša se nista razumeli in danes naj bi se po treh letih dobili. Do njega pridejo reševalci in gasilci, on pa se sesede. V glavi se mu odvijajo prizori vsakodnevnih skrbi. Uleže se ob avto ter zaspi in umre.

• 13. (približno 840 besed)

Vojak, ki je že tretji mesec ob pasulju, je imel prebavne motnje se je odpravi v gozd. Medtem ko je iskal primeren prostor, je opazil napol porušeno hišo, v kateri si je lahko skuhal kavo. Nato je po natančnem, logičnim matematičnim izračunu prišel mimo tankov v šotor. Za trenutek se je zdelo, kot da vsi spijo, ampak njihove glave so sanjale o toplini žensk, sredi »sanj« pa vstopi poročnik v šotor.

• 14. (približno 1030 besed)

Pripovedovalec pove svojim trem prijateljem, ki so bili pri njemu na travi, da gre v Beograd na pogreb svojega očeta. Spomni se, da je bil pred štirimi leti pri očetu v Beogradu, ko so mu odkrili raka na pljučih. Oče je bil zelo priljubljen in uspešen igralec ter režiser. Kmalu sta se sprla, ker mu je očital, da se nikoli ni zmenil zanj. Od takrat sta se le redko slišala. Na pogrebu je bilo veliko pomembnih Beograjčanov, zvečer pa so imeli velik žur – najboljši v življenju. Doma so se oglasili prijatelji, ki jih spet zanimala le njegova droga in takrat se odloči, da se bo takoj preselil v Beograd.

• 15. (približno 850 besed)

Žena pripoveduje o svojem možu Branku, za katerega je izvedela, od njene prijateljice, da so po internetu dopisuje z njim. Izbere si vzdevek in poišče moža, ki se opisuje za sproščenega in uživaškega, kar pa je v resnici njegovo popolno nasprotje. Začneta si dopisovati, vendar to kmalu opusti, si pa zato ona začne dopisovati z drugimi ter se tudi zaljubi v virtualno osebo.

• 16. (približno 840 besed)

Pripovedovalec zasleduje črni športni avto in premišljuje, kako dolgo je čakal na ta trenutek, kajti zaradi njega, je izgubil službo. Čez čas je menjal avto, kupil je manjše stanovanje … Izbral je trenutek tik pred njegovo hišo, ko se je zaletel vanj. Žena Alma, ki je že nekaj časa njegova ljubica, pride na prizorišče in pravi, da če mož ni mrtev, bo on mrtev.

• 17. (približno 860 besed)

Pripovedovalec pripoveduje, da je našel daljinec v hladilniku, v smeteh očala in v avtu ženino krtačo. Ženo sprašuje, če je kje videla daljinec, ona pa medtem pripravlja hčeri, ki je v sobi, sendvič. Hči sendvič zavrne, on pa se spomni dogodkov pred časom, ko je tašča očitala njegovi ženi, da je vnukinja anoreksična in sta se zaradi tega zelo hudo sprli. Njega skrbi daljinec v hladilniku in želi ženo spodbuditi, da to tudi ona ugotovi. Nato gre oče do hčere, ki pa mu očita, zakaj ne pove mami, da se ji slabša. Mati in hči se spreta, podobno kot pred tremi dnevi žena in njena mama.

• 18. (približno 910 besed)

Elijin fant, pripovedovalec zgodbe, zvečer stoji zunaj in gleda mačko, medtem ko Eli spi. Eli je bila alergična na mačke, vendar je imela težavo, da so ji mačke kar naprej sledile in bila je prepričana, da bo zaradi mačk še umrla. Zadnje čase imata težave v razmerju, rekla mu je celo, da se ne misli poročiti z njim. Da bi si ji maščeval, razmišlja, da bi mačko zaprl v njeno spalnico.

• 19. (približno 620 besed)

Selmo je spoznal v Lyonu na seminarju in se zaljubil v njo. Ko je prišel domov, mu je Maja sporočila, da pričakujeta otroka. Obljubil si je, da je ne bo več varal. Postal je ljubeč in pozoren bodoči očka, ki je ženi ves čas stal ob strani: meril trebušček, zapisoval premikanje in tudi pri popadkih. Bil je prisoten pri porodu in rodila se je temnopolta hčer.

• 20. (približno 1080 besed)

Zgodba se dogaja v Maretovem stanovanju, kjer z bratom Bingom jesta in govorita o tem, kako bosta pobila pse, ki so zunaj. Mare opazi, da je brat prestavil stanovanje in ga postane strah, da ve kaj počne. Nato sta šla v klet in v skrinji so bili deli mrtvih zamrznjenih živali, ki sta jih napojila s strupom. Ko se Mare vrne v hladilnik, vidi na polici pasjo taco, spomni se na kosilo in tresoč odide iz stanovanja.

• 21. (približno 720 besed)

Zgodbo pripoveduje Irenin fant, Irena je imela mačka z imenom Kreten, ki nikoli ni šel iz stanovanja. Maček ga ni maral, njemu pa je bil všeč. Ko je šla Irena na dopust, je on skrbel zanj. Maček je iz dneva v dan postajal bolj depresiven in odpeljal ga je k veterinarju, ki mu predpiše pomirjevala. Maček razpoloženje menjava od mirnega do depresivnega. Veterinar mu predpiše antidepresive. Kreten postane agresiven, zato ga zapre na balkon, tam pa poje vrabca in mu odpade dlaka in dobi drisko. Nakar se vrne Irena, ki od takrat ne govori več z njim.

• 22. (približno 580 besed)

Dekle, čaka na trolo, ko se ji približa Anglež s čudnimi očali in jo sprašuje kje je pošta. Na koncu jo vpraša, če bi se za 50 € pogovarjala o seksu, dekle privoli, saj je potrebuje denar za naslednjih 50 €, če mu pokaže prsi itd. Zvečer se je počutila odlično, saj je zaslužila 300 €. Čez 2 tedna pa izve novico, da nastopa v pornografskem filmu. Okrivi svoje bivše fante nato po ogledu filma spozna, da jo je snemal Anglež, ki je na enak način kot njo dobil 53 žensk, ki jih je snemal skozi očala. Ko se uleže v posteljo, jo skrbi, če bo film v medijih in vsako jutro se je prebujala v strahu in sramu.

• 23. (približno 600 besed)

Pripovedovalka živi v bloku in že nekaj časa ima občutek, da jo zalezuje njen sosed Tren, slavist iz Estonije. Prav tako jo moti njeno stanovanje, ki je preveč prazno, vsega ima dovolj, zato pozvoni pri Trenu in mu pove, da ima dovolj skrivalnic. Nato vstopi v stanovanje, ki je čisto in lepo urejeno. Skupaj spijeta vino, on je še vedno v zadregi, ona pa se odloči, da se bo naslednje jutro preselila k njemu.

• 24. (približno 620 besed)

Mož gleda televizijo in žena ga opazuje in presenečena ugotovi, da ima roko med nogami, medtem ko gleda nogometno tekmo. Potem spozna, da je veliko obkrožena z geji, opiše dogajanje med njenima šefoma, kako se ji izpovedujejo prijatelji, da pa ji je njihova družba všeč, ker niso tako zavistni in maščevalni kot ženske. Sprašuje se, kako je mogoče, da tega pri svojem možu ni ugotovila prej.

• 25. (približno 760 besed)

Tretjeosebni pripovedovalec je v mladosti slovel po zelo lepih in bujnih laseh. Nakar so mu se začeli počasi redčiti, začel se je izogibat frizerjem in ženskam. Sprva se je upiral in se mazal z raznimi losjoni nato pa se odločil, da se bo obril na balin in tudi spremenil imidž. Nekega večera je v baru pijan vprašal dekle, če mu podari šopek las. Na to je odreagirala histerično, prav tako tudi ostale. Njegova provokacije je postalo striženje las brez dovoljenja in pretepi z njihovi fanti. Nekega večera pa odstriže lase dekletu, ki je imela zelo tanke nakodrane lase in jih je bilo težko za ostrič neopaženo. Dekle ga seveda opazi, se mu nasmehne, naslednjič pa jo sreča obrito na balin.

• 26. (približno 790 besed)

V čakalnici pred ambulanto je sedelo pet žensk različnih starosti. Vstopi moški, ki začne prepevati. Ženske postanejo nemirne, najstarejša želi po varnostnika, vendar se on postavi pred vrata. Ženske vpijejo, molijo … najmlajša se na koncu odloči, da ga bo udarila. Takrat moški odneha pa tudi ženska na tleh neha moliti in obadva odideta iz čakalnice.

• 27. (približno 830 besed)

Pripovedovalec se vrne domov iz Bostona, ko ugotovi, da ne najde ene torbe in ni prepričan, če jo je vzel na Brniku. Spominja se dogajanja na letalu, kjer je nastal nemir in živčnost zaradi prisotnosti Arabca. Naenkrat se pripovedovalec zbudi zaradi močne eksplozije. Zunaj na ulici vidi človeka v zaščitni obleki, policijo in več ljudi, ob vhodu v stanovanje pa je bila njegova torba z razmetanimi stvarmi.

• 28. (približno 820 besed)

Gledala sta se s srno, nepremično. Spomnil se je na pokojnega očeta, ki je bil lovec. On pa se je odločil, da bo vegetarijanec in da bo šel v Indijo in zaradi tega se z očetom spreta. Domov se je vrnil šele, ko sta oba starša umrla. Srne so mu od spomladi dvakrat opustošile vrt in od takrat se prebuja ob vsakem šumu. To noč je bilo zunaj deset srn, ki pa jih ni upal pobiti. Ena se je zapletla v ograjo, ki pa ji je pomagal nato pa odnesel v garažo. Spomnil se je, da je bil prvi napad srn na očetovo obletnico smrt in srni začne govoriti stvari, ki bi jih moral očetu. Medina, njegovo dekle ga je našla, da se je pijan drl na srno.

• 29. (približno 1020 besed)

V isti stavbi živijo štiri družine, tri se odlično razumejo. Medtem, ko se Brajkovići ne želijo družiti z njimi. O njih niso vedeli nič, zato so postali predmet opravljanj med sosedi, začeli so jim tudi nagajati in poškodovali so njihov audi. Nekega dne, ko je bilo stanovanje prazno, sta Bašler in pripovedovalec vdrla z izgovorom, da iščeta drogo. Ko sta vstopila, sta bila presenečena - stanovanje je bilo moderno opremljeno in žene bi bile gotovo nevoščljive, skuhala sta si kavO. Pospravila vse za sabo in odšla iz stanovanja.

• 30. (približno 810 besed)

Milena in Jan sta bila soigralca v predstavi. Igrala sta par, Charlesa in Ritto, ki sta imela burno razmerje. Sličen odnos kot v predstavi, sta imela tudi v realnem življenju, celo pogovarjala sta se v dialogu iz predstave. Kot je zorela drama, se je spreminjal tudi njun odnos. Ko je bila premiera predstave, je bil vrh njunega razmerja. Ko pa se je predstava iztekala, se je tudi njun odnos začel rahljati. Z umikom drame iz repertoarja, se je iztekel tudi njun odnos.

• 31. (približno 610 besed)

Par ima finančne težave in zaradi tega se prepirata, partnerka očita, de dela le ona. Naslednji dan ga najde zgubljenega doma pred njim pa je šest vrečk kovancev, ki ga je nabral po celem stanovanju. Potarna, da drobiža nočejo nikjer vzet, ker nimajo nikogar za štet. Izvemo, da je tujec in da se tu počuti osamljenega. V tišini pojesta kosilo in ona pokliče prijateljico, naj ji posodi denar. Nato gre pod tuš in se vrne gola, kovance pa pospravi v omaro, kjer pričakajo na prihod evra.

• 32. (približno 920 besed)

V osrednji Afriki je nastal konflikt zaradi Slovenca. V državi je prej vladal mir, sedaj pa so se stvari začele zapletati. Predsednik afriške države kliče pripovedovalca, da je treba mirovnika spraviti iz terena, ker so ga obtožili vohunjenja. Kriza se znajde na prvih straneh svetovnih medijev in pripovedovalec se kot diplomat odpravi v Afriko, da umiri situacijo. Najprej se sreča z generali, nato pa s predsednikom da bi pomilostil mirovnika. Naslednji dan generali podpišejo premirje, Slovenec je osvobojen, pripovedovalec se znajde na naslovnicah … ko pa pride domov izve, da so predsednika ubili mirovniki in po dveh letih in pol ga pokliče bivša žena.

• 33. (približno 840 besed)

Pripovedovalčeva zaročenka hodi na osamljeno kmetijo kot socialna negovalka. Na kmetiji živita brat, ki ima obrezane noge in sestra, ki je zaostala. Situacija je Sestra naj bi bila ljubosumna na zaročenko, z bratom naj bi imela spolne odnose. Reševanje njunega odnosa je postalo njena prioriteta in na kmetiji je ostajala tudi preko noči. Celo na razkošen dopust z zaročencem ni šla.

• 34. (približno 1150 besed)

Dekle ima pred sabo kup zažganih oblačil in njuno skupno sliko, zadaj pa so hlodi, ki so bili fantov neuspel posel. Razočaran se je vrnil k slikanju, dolgo časa mu ni ni uspelo, celo ona ga je brez očitanj preživljala. Pred mesecem pa je doživel velik uspeh in zato se je zelo spremenil, začel je hoditi med ljudi, onadva pa sta se začela stalo prepirati. Začel ji je slediti in jo zasačil z drugim. Doma ji je uničil garderobo in klical njeno družino, službo ter jim govoril laži. Na koncu je vse njene stvari zažgal in ostala je le skupna slika.

• 35. (približno 820 besed)

Pripovedovalec govori o težavah, ki jih ima s partnerjem. Lepo se razumeta, težave pa se zgodijo med poletnim dopustom, že nekaj let zapored isto. Na koncu zgodbe, ki se dogaja na dopustom, se spet spreta zaradi ponesrečene fotografije.

• 36. (približno 1030 besed)

Par dopustuje v Španiji, vendar se ves čas prepirata, ker on kar naprej kliče v službo in ona zato želi oditi. Nato gresta v gostilno, kjer mu ona da modro tabletko in odnos med njima se izboljša in on čisto pozabi na službo. Ko se vrneta, njega odpustijo iz službe.

• 37. (približno 880 besed)

Planoti se je približevala invazija majskih hroščev, vendar pesticidov niso smeli uporabiti, ker je bilo tam vodno zajetje. Država jim ni pomagala, dve leti so jim hrošči uničevali zemljo. Ko so prišli novinarji narediti prispevek, je pripovedovalcu počil film, rekel je, da župan laže. Kmalu po tem je vlada sprejela zakon, da so lahko uporabili pesticide. Čez mesec dni, pa se je zgodila huda nevihta.

• 38. (približno 990 besed)

Žemlja mu je pripeljal malega črnega otroka, da prespi pri njem za en dan preden gre k dobrotniku v Innsbruck. Otrok seveda ni znal slovensko, ves čas se je drl. Strah ga je bilo, kaj si bodo mislili sosedje in da bi ga prijavili policiji. Ko je tolažil otroka, so po nesreči padla očala na otroka in otrok se je umiril. Postalo ga je strah, kaj se bo naslednji dan zgodilo z otrokom.

• 39. (približno 960 besed)

Fant se vrne ves pijan domov k dekletu, potem spet gre in doživi prometno nesrečo, kjer umre. Po pogrebu je gledala neplačane račune in ugotovila, da ima velike dolgove, največ dolguje Črnogorcem. Kliče prijatelje, mamo, za pomoč prosi tudi prijateljico Katjo, nihče ji ni pomagal. Odločila se je, da bo tvegala in se bo odselila v Boston.

• 40. (približno 880 besed)

Zgodba o Kerimu, učitelju matematike, ki pripoveduje o svojem življenju: sprva idilično življenje se spremeni, ko mu umre sin, ko je šel v diskoteko. Žena Fadila postane blazna, on pa postane verski fanatik in se odloči, da bosta tarča njegove razstrelitve starša, ki pretepata svojega sina, njegovega učenca.

• 41. (približno 1080 besed)

Pripovedovalec pripoveduje o svoji sramežljivi hčerki Janički, ki jo je bilo zelo strah fotografiranja, oče pa za šalo, ko hči ne vidi, vseeno fotografira. Poleti gredo na morje v Umag z družinskimi prijatelji, njihova hči Dora pa je bila drugačna – uživa v pozornosti in fotografiranju na plaži. Nakar ga zasliša policija, žena potrdi zgodbo, vendar mu ne verjamejo. Ko se vrnejo domov, prijatelja počasi prekineta stike, v časopisu pa se znajde članek o njem. Obiščejo ga kriminalisti, ki preiščejo stanovanje, kajti prepričani so bili, da je pedofil. Začel je dobivati grožnje, obtoževali so ga sosedje – skratka življenje je postalo podobno hišnemu priporu, miru ni našel niti na vikendu.

• 42. (približno 890 besed)

Pripovedovalec govori o lažeh – zavestnih in nezavestnih in kako mu potem le-te krojijo življenje. V nedeljo zjutraj si želi v miru ogledati zadnjo Schumacherjevo tekmo, zato si je izmislil, da ga boli zob. Popoldne pa je bolečina postala resnična.

• 43. (približno 700 besed)

Pripovedovalka se znajde na ženskem stranišču, kjer sreča svojo psihiatrinjo. V ordinaciji se je pokazala kot urejena zelo prijazna in sočutna ženska in je čutila, da ji lahko pomaga pri njenih težavah. Na stranišču pa je jemala kokain in ji razlagala, kako težko ji je v službi, ker od nje pričakujejo, da bo vse razumela in rešila. Zaveda se, da tudi ona potrebuje pomoč.

• 44. (približno 960 besed)

Joco obišče Perota, ki ga je pred dvema dnevoma peljal na urgenco, ko je delal samomor. Odpre mu punca, ki ga pa pozna, on pa nje ne in razmišlja kdo bi lahko bila. Vedela je tudi za poškodbo kolena, o kateri pa ne ve veliko ljudi. Ko omeni avto, se spomni, da je to najbrž Perotova sestra Mirna. Nato si ona začne polniti banjo, on pa odide in zaspi pred vrati stanovanja nato pa odide iskat na parkirišče svoj avto, za katerega je pozabil kakšen je.

• 45. (približno 790 besed)

Mama in hči si pomagata med depilacijo, ampak za hči je to zelo neprijetno. Tudi situacija doma je čudna, oče spi na kavču, brat pa naj bi se doma ne drogiral več. Tako ostane prostor za spanje le ob mami, kar je hčeri zelo neprijetno, saj mama pogreša očeta ob njej.

• 46. (približno 1110 besed)

Zgodba o paru, ki živi na bojni nogi in vsak z materialnimi dobrinami želi otroka pritegniti na svojo stran. Na začetku je uspešnejša mama, nato pa ga oče pelje na nogometno tekmo v Španijo. Mama gre na tečaj o družinski vzgoji in od tedaj spremeni taktiko – sinu govori, da je oče psihični bolnik in vsako njegovo dejanje obrne v svoj prid. Tako da se oče odloči, da bo odšel.

• 47. (približno 860 besed)

Pripovedovalec govori, da so se v njegovo naselje želele naseliti matere samohranilke. Zbrali so podpise in zato niso prišle. Čez čas so se naselili klošarji, nato pa so še naselili potepuški psi, dolgo časa ni nihče nič ukrepal, dokler so jim želeli pripeljati Strojanove. Vaščani postavijo vaško stražo, znajdejo se v medijih in Strojani seveda ne pridejo. Na koncu pripovedovalec načrtuje urejanje situacije v njegovem bloku, proti čefurjem, narkomanom, pedrom …

• 48. (približno 690 besed)

Žena naroči možu naj gre po krompir, on pa na poti v dvigalu razmišlja o sosedu, upokojenemu kriminalistu Hvalcu, ki veš čas psihotično opreza za stanovalci. Paranoično se sprašuje, če morda sosed ve, da hodi v klet, kjer si vbrizgava heroin.

• 49. (približno 610 besed)

Dekle reče svojemu zadetemu prijatelju, da želi otroka, on pa razmišlja o samomoru. Govori o načinu samomora in o tem da ne želi, da se njegova zavest širi naprej, da bi bilo to celo neetično. Nje ne zanima nič kar govori, gre pod tuš in njemu naroči naj jo počaka s spermo v kozarčku, predenj se misli ubiti.

• 50. (približno 1050 besed)

Milada vsa zatopljena gleda špansko telenovelo, medtem pa jo kliče iz spalnice umirajoči mož. Pove mu, da bo njegova oblačila dala Tončiju in dalje se vrne k televiziji, spomni se svoje hčere in nato še mladostne romance Tončija, ki mu ni verjela in da dokončno konča to zgodbo mu bo podarila oblačila.

Kritike

Kritike so napisali: Eva Vrbnjak, Mateja Hrastar, Maša Pfeifer, Uroš Črnigoj in Tanja Petrič.

• Bukla (Eva Vrbnjak): »Čar se osredotoča na socialni kontekst, v središču pa je intima«. Slog pisanja opredeli kot skice precej kratkega obsega, s preprosto notranjo formo, brez osrednje zgodbe z začetkom, sredino in koncem.

• Mladina (Mateja Hrastar): Avtorica meni, da je knjiga presenečenje in je vez med medijsko in literarno vsakdanjostjo in sklene, da so vse zgodbe zeitgeistne.

• Air Beletrina (Maša Pfeifer): »Prikazujejo nam celo paleto umsko različnih habitatov, vendar se ti še vedno, kljub različnosti, kontinuirano stapljajo v skupno sliko današnjega življenja.« meni, da zgodbe v vsakomur zbuditi sočutje, bralca sooča svojimi strahovi in ga spodbudi, da razmišlja o tem kar drugače mu daje snov za razmišljanje. Ženska naj bi bila tista, ki nadvlada moškega. Tehnološki razvoj dopušča, da živimo dvojno življenje. »Malomeščanstvo, enosmerni pogledi, netoleranca, ksenofobija, družbene norme in pristavljen stol pri kukalu. Zgodbe so čisto jasna slika življenja pri nas doma, kjer se sosedu seveda ne odpušča briganja zase, še manj pa se tolerira drugačnost. Sociološko gledano je to pač potrebno za ohranjanje komunikacije, sploh v manjših mestih.« Svoje razmišljanje zaključki, da so zgodbe pisane za današnji čas, a človeško naravo prikazujejo takšno, kot je vedno bila, tudi nepravična in nepredvidljiva.

• Sodobnost (Uroš Črnigoj): Meni, da je zbirka pričevanje o izpraznjenem času skoraj neznosne človeške banalnosti. Nastopale naj bi osebe stare od 25 do 45 let, katere je naredila Slovenija. Zgodbe, ki so se dogajale leta 2006, so postale iztočnica za Čarovo pisanje, a nobena od zgodb se ne ukvarja neposredno s katero izmed teh tem. Černigoj opiše situacije kot tipično »čarovske« - v zgodbi se zgodi pomenski zasuk in odmik od citata na začetku. Njegovi junaki naj bi bili potrošniki – potrošniki identitet njihovih bizarnih življenjskih slogov. V zgodbah ni prostora za globoko čutenje in tragiko, saj avtor uporabi tehniko neprizadete in realistične »kamere«. Čarova posebnost je izbira prizorišč in situacij, ki delujejo marginalno in to, da njegove junake vodi iracionalna in nezlomljiva volja v boju za obstoj.

• Literarnost (Tanja Petrič): »Petdeset oštevilčenih zgodb je petdeset drobcev sodobne realnosti, ki eksplicitno, tudi na formalni ravni, vdira v fabulo. Z uvodnimi citati iz dnevnega časopisja, ki tematsko napovedujejo zgodbo in delujejo kot moto, se znajde v (pra)stari igri fikcije in realnosti, ki jo preigrava svojevrstno, »čarovsko«, poln zdravega humorja, subtilne a ostre ironije in posrečenih razpletov.« Avtorica opiše like kot okužene s »fluidnimi oz. multiplimi identitetami«, frustracijami multimedijske porabniške družbe, v kateri preživijo, kot je za Čarove junake značilno, le pod vplivom alkohola, dog in pomirjeval.« Zmanjkuje jim tem za medosebno komunikacijo in pred realnostjo bežijo v virtualne svetove. Zgodbe opozarjajo tudi na »anomalije in zaplankanosti slovenske srenje v preteklem letu [letu 2006]. V citatih avtor izbere številne teme – šport, estrado, notranjo in zunanjo politiko. Avtorjevi liki so »vseh starostnih skupin, spolnih usmeritev in medosebnih odnosov. [S]estavljajo psihološki mozaik sodobne (zahodnoevropske) družbe in njej tipične arogance. S tem pa »miniaturke« presežejo slovenske meje in postanejo univerzalna zgodba, ki zareže v rane našega »tukaj in zdaj« z nevsiljivim odmerkom težko pričakovane etike […] končno potrka le na (kolektivno) vest.« Avtorica kritike omeni lektorsko nedoslednost, kar naj bi bila največja šibkost zbirke in zaključi, da Čar ostaja eden jezikovno najspretnejših slovenskih piscev, ki ustvari za bralca prijetno atmosfero, pritegne s fabulo in pri tem razkrije še kaj relevantnega o svetu. Kljub distanci in ironiji pa tudi zabava.

Prevodi

Knjiga je prevedena v češčino (Petr Mainuš), poljščino (Tomasz Lukaszewicz), srbščino (Ana Ristović) in makedonščino (Dragana Eftimova).

Viri in literatura

• viri

Aleš Čar: Made in Slovenia: (izbrano iz leta 2006), Ljubljana: Študentska založba(Beletrina), 2006.

• literatura

Uroš Černigoj: Aleš Čar, Made in Slovenia, Študentska založba, 2007 (knjižna zbirka Beletrina). Sodobnost 71/3 (2007). 238-242.

Mateja Hrastar, Mladina. (5. 12. 2013)

Tanja Petrič: S poreklom prek meja: Aleš Čar, Made in Slovenia, Študentska založba, 2007 (knjižna zbirka Beletrina). Literatura, 19/197-198 (2007). 238-242.

Maša Pfeifer, AirBeletrina. (5. 12. 2013).

Eva Vrbnjak, Recenzija Bukla. (5. 12. 2013).