Pogovor:Dobravski kdojekdo

Gradivo za biografijo Ivana Kocijančiča

Kdo neki bi mu prisodil ... Saj je še tako ves sredi življenja, tako ves v načrtih in vendar: šolski upravitelj Ivan Kocijančič je praznoval 20. decembra svoj visoki življenjski jubilej, 80-letnico svojega vsestransko plodovitega, družini, skupnosti in našemu učiteljstvu bogato posvečenega življenja. Ime Ivana Kocijančiča ni doma samo v našem glavnem mestu, zlasti starejšim tovarišicam in tovarišem je znan po vsej republiki spričo svojega mnogoletnega udejstvovanja na torišču poklicnega dela naših prosvetnih delavcev.

Zdrav in krepak — sredi svojcev — stopa Kocijančič svojemu življenjskemu jubileju nasproti in to prav lahko, saj ga krepi zavest, da je storil največ, kar mu je bilo v pestrosti njegovega življenja storiti mogoče.

Skromnosti in nezahtevnosti se je navadil Kocijančič kar z doma v Lipnici pri Kropi, kjer je bil njegov oče kamnosek. V često pretesnih okoliščinah je študiral gimnazijo in učiteljišče v Ljubljani, učiteljeval pa je sprva na Homcu, potem v Radovljici, Tržiču in Bohinjski Srednji vasi, od koder se je, že poročen z učiteljico Albino, ki mu je preminila lani, preselil za celih 16 let v Bušečo vas na Dolenjskem, kjer ni kot sila blag in dober človek kar najbolj vneto in skrbno opravljal samo svojih poklicnih dolžnosti, marveč je: učil ljudi sadjarstva, vrtnarstva pa tudi vinogradništva. Kdo bi mogel našteti vse primere njegovega posredovanja, da so tamošnji vinogradniki mogli vnovčiti svoj pridelek? Po prvi svetovni vojni, ki ga je za celih 51 mesecev odtegnila svojcem — prehodil je malone ves Balkan in za nameček še Volinijo na vzhodnem bojišču — je prišel leta 1921 v Ljubljano, sprva na osnovno šolo na Ledino in potem na Prule, kjer je prosil — takrat učitelj rokotvornega pouka — za upokojitev.

Že na prejšnjih službenih mestih izvenšolsko izredno delaven, spreten organizator in propagandist, mnogostransko razgledan je v svojem poletu razvil svojo iniciativnost s prihodom v Ljubljano. Zlasti se je z vso ljubeznijo zavzel za učiteljske gospodarske akcije takratnega časa in mirno lahko zapišemo, da skoro ni bilo zamisli, da ne bi bil tudi Kocijančič sodeloval. V vrsti let ga dobimo kot odgovornega urednika Učiteljskega tovariša, kot blagajnika odbora za izgradnjo obmorskega učiteljskega doma na otoku Krku v Omišlju, kot podpredsednika upravnega odbora Učiteljske tiskarne, predvsem pa kot neizmerno vdanega prijatelja in ljubitelja Samopomoči prosvetnih delavcev, te vitalne socialno humane ustanove slovenskega učiteljstva, ki ji je bil Kocijančič predsednik polnih 25 let in je seve prvenstveno njegova zasluga, ako se je povzpela Samopomoč na tako zavidljivo višino več tisoč članov, ki jih ima še danes. V tej pestrosti in mnogoterosti izživljanja Kocijančič skoroda ni imel časa misliti na sebe, ves je bil predan sejam in sestankom in skupščinam. Z objavami in članki in poročili je vzpodbujal tovarišice in tovariše v Učiteljskem tovarišu k skupnemu delu za napredek mladine, šole, naroda in poklica. Bil je človek pobud, dela in neizčrpne požrtvovalnosti. Kot tak se je zapisal med tiste, ki jih nikoli ne bo mogoče prezreti, kadar bo na vrsti opis učiteljskega gibanja na Slovenskem.

Kot zaveden član svojega ljudstva, je Kocijančič ob izbruhu vojne leta 1941 takoj vedel, kje je njegovo mesto. Vse od početka osvobodilnega gibanja je bil vnet, odločen pristaš OF, prosvetni delavec, ki je bil in je vselej s svojim ljudstvom. To je najbolje dokazal in zopet potrdil v prvih povojnih letih, ki jih je preživljal na svojem posestvecu v Lipnici pri Kropi, kjer je na široko prožil svojo pomoč na desno in na levo. Član menda prav vseh množičnih organizacij, je imel kopico funkcij. Izvolili so ga za predsednika šolskega odbora, delal je v krajevnem in okrajnem odboru RK, v svoje vrste ga je štela Kmetijska zadruga, ustanovil je podružnico upokojencev v Kropi in še je posegel, kadar je šlo za spominske slavnosti, za govore, za poročila, za najrazličnejše prošnje ljudem in podobno. Skratka: delaven človek na vsak korak.

Pravzaprav pravo čudo, kje neki si je vzel Kocijančič čas za tisto, kar je bilo njemu kot osebi všeč. Omeniti moramo, da je bil naš jubilant tudi vnet lovec, zlasti med Bohinjci, hkrati pa tudi nadvse vnet prijatelj naših planin. Rad pove, da je član SPD 52 let in da je naskočil očaka Triglava točno 54-krat. V vrsti teh spominov je dočakal Kocijančič svoj čestit, nad vse lep življenjski jubilej. Ako mu ob tej visoki starosti iskreno čestitamo njegovi sodelavci, ni to samo subjektivni izraz posameznika, marveč hvaležen izraz deset in deset naših prosvetnih delavcev, ki so temu možu dolžni hvalo in zahvalo za vse, kar je storil za napredek našega poklica. V. D.: Ivan Kocijančič -- osemdesetletnik. Prosvetni delavec 10. 1. 1959

Gradivo za biografijo Ignacija Rozmana

1. decembra 1886' je bil na prazno učiteljsko mesto imenovan Ignacij Rozman, p. d. Janežčkov iz Podgore. Službo učitelja v Mošnjah je opravljal do leta 1903. V času njegovega mandata je bila v Mošnjah zgrajena nova šola, ki je prve učence sprejela leta 1894. Njen prvi predstojnik in imenovan nadučitelj je bil Ignacij Rozman. V veliko oporo pri šolanju otrok je bila Rozmanu tudi učiteljica Apolonija Fatur, ki je bila od okrajnega šolskega sveta iz Radovljice imenovana za pomožno učiteljico 20. septembra leta 1894. -- Ciril Zupan: Prerez zgodovine šole v Mošnjah od leta 1788-1937: Pouk je potekal v ljudski šoli. Deželne novice sept. 2001

Z Gorenjskega, meseca septembra. Učitelji Radovljiškega okraja zborovali so letos v dan 1. septembra v šolskem poslopji četverorazredne ljudske šole v Radovljici. Dnevni red temu zborovanji objavil je »Učiteljski Tovariš« v 16. številki tekočega letnika. Novi c. kr. okrajni šolski nadzornik gospod profesor Fran Levec, otvoril je zborovanje s kratkim ogovorom na zbrane učitelje. Svojim namestnikom si je zbral gospoda nadučitelja J. Trojar-ja z Bleda, a zapisnikarjema je volil gosp. učitelja Ign. Rozmana z Dobrave in pa gospdč. Hedviko Pavlin-ovo iz Radovljice. -- Učiteljski tovariš 15. 9. 1886

Na Brezjah je stala ob cesti šolska mladina pod nadzorstvom vrlega učitelja, pevovodje in organista gosp. Ign. Rozman-a, pred cerkvijo pa p. n. gg. duhovniki, srenjski zastop, pa glava pri glavi vernega ljudstva. [...] Na to je kvartet, obstoječ iz p. u. gg.: Aljaž, Aljančič, Rozman, Paternoster, pel cesarsko pesem tako izborno, da se je videlo premilostnemu in vsem poslušajočim na obrazu, kako so iznenadeni. Taisto se mora reči tudi o divni pesmi "Domovina". Veščaki so se izrazili, da je lepše in točniše ne more peti noben kvartet. -- Iz Mošenj [o obisku škofa in posvetitvi temeljnega kamna za novo cerkev na Brezjah]. Slovenec 15. 10. 1889 in 18. 10. 1889

Iz radovljiškega okraja. Okrajno učiteljsko društvo. Dne 18. kimovca t. l. je imelo radovljiško društvo prvi svoj občni zbor v šolskem poslopji radovljiškem. Udeležilo se je zborovanja 19 gg. učiteljev in gdč. učiteljic [...] Pravi udje volijo na to odbor. Izvoljeni so gg. Marko Kovšca [Kropa], predsednik; Karol Bernard, podpredsednik; Ignacij Rozman, tajnik: Karol Simon, blagajnik [...] Pri točki "Posamezni nasveti" oglasi se g. Franč. Gärtner, učitelj na Dobravi ter omenja, naj se vloži peticija do visokega deželnega zbora, da bi nam isti blagoizvolil pripomoči v to, da se učiteljske plače urede že vsaj leta 1891. [...] Večina gg. učiteljev in gdč. učiteljic se je udeležila skupnega obeda v dobro znani gostilni g. Mat. Klinarja. [...] Ignacij Rozman, Mošnje -- Učiteljski tovariš 15. 10. 1890

Iz radovljiškega okraja. Dne 23. kimovca t. l. je imel odbor učiteljskega društva v Radovljici svojo sejo. Posvetovalo se je o prvem društvenem koncertu, kateri se ima prirediti v korist šolstvu tega okraja. [...] Vabilo k I. koncertu učiteljskega društva radovljiškega okraja dne 19. listopada 1890 povodom imendana Nj. Veličanstva presvetle cesarice Elizabete v korist šolstva tega okraja v šolskem poslopji radovljiškem.

Vzpored:

1. Nagovor predsednika (g. M. Kovšca).
2. A. Foerster: „Pobratimija", zbor.
3. Slavnostni govor (g. H. Podkrajšek).
4. A. Nedved: „Domovina", zbor.
5. F. Vilhar: „Prvi cjelov", bariton solo (g. Pianecki) s spremljevanjem (g. Ig. Rozman).
6. J. Aljaž. „Občutki", zbor z bariton-solo.
7. Vašak: „Kde deva mä", čveterospev.
8. A. Hajdrih: „Slava Slovencem", zbor.
9. „Cesarska himna", zbor unisono se spremljevanjem.

Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: I. 1 gld.; II. 80 kr.; III. 60 kr. — Društveni člani plačajo polovico. Preplačila se hvaležno vzprejemajo. Po koncertu zabava v gostilni g. M. Klinarja. / Odbor. - Posebna vabila h koncertu se bodo razpošiljala v prvi polovici meseca listopada. / Ig. Rozman — Mošnje. -- Učiteljski tovariš 1. 11. 1890

Zahvala. Blagorodni gospod Ivan N. Resman, železnični uradnik na Brežini (Nabresina) blagoizvolil je tukajšnji šolski mladini naročiti "Vrtec" za tekoče leto. — Izrekam blagemu gospodu tem potem v imeni šolske mladeži, katera se za ta časopis jako zanima, prisrčno zahvalo. Mošnje dne 4. sušca 1891. Ign. Rozman, šolski vodja. Učiteljski tovariš 1. 4. 1891

Iz radovljiškega okraja.*) — Občni zbor učiteljskega društva za radovljiški okraj se je vršil dne 2. t. m. v šolskem poslopji radovljiškem, [...] Temu je sledila volitev društvenega odbora za bodoče leto; izvoljeni so gg.: M. Kovšca predsednik, Karol Bernard predsednikov namestnik, Ignacij Rozman tajnik, Karol Simon blagajnik, Iv. Pianecki odbornik in Frančišek Bus pevovodja. Za tem zaključi predsednik zborovanje s trikratnimi "slava" — klici Najvišjemu pokrovitelju šolstva. Vsi pevci smo se zbrali zopet dne 9. t. m. t. l. v Lescah, kjer smo se naučili nekaj novih pesmij za prihodnji koncert, prepevali pa tudi stare, krasne zbore v svojo zabavo. Ign. Rozman. -- Učiteljski tovariš 1. 5. 1891

Marko Kovšca +.. Zategadelj se pa tudi ni čuditi, da vsa občina živo čuti bridko izgubo, ki jo je zadela s smrtjo vrlega nadučitelja. Vest, da je umrl dne 24. svečana t. l. Kovšca, raznesla se je z bliskovno hitrostjo po vsem okraji, in pogreba dne 26. svečana se je udeležila nebrojna množica gospode in priprostega naroda. Po vsem trgu je prestalo delo, vse je hitelo k pogrebu ali pa se je zbralo na grobišči okoli cerkve. Tako ginljivega pogreba še nisem videl na deželi. Šolska mladina s črno ovito zastavo je pričela sprevod, vse deklice so bile črno oblečene, za njo se je uvrstilo gasilno društvo; pred krsto je stopal sam z gorečo svečo v roci g. Karl Pibrovec, predsednik krajnega šolskega sveta. Svete pogrebne obrede je opravljal domači g. župnik Henigmann, kateremu sta stregla gg. župnika Berlic in Verbajs. Pogreba so se dalje udeležili g. okrajni glavar O. vitez Kaltenegger z vsem c. kr. okrajnim šolskim svetom, krajni šolski svet, občinski zastop z g. županom, gg. župniki Aljaž, Aljančič in Novak, g. c. kr. okrajni šolski nadzornik Žumer, kot zastopnik "Sloven. učitelj, društva", gg. učitelji Bežek, Flis in Vrhovec kot odposlanci okrajnega učit. društva v Kranji in 14 gg. učiteljev in učiteljic iz domačega okraja. Pevsko društvo "Odmev" in domači tovariši so pod vodstvom g. Ign. Rozmana pred šolo, v cerkvi in na grobu pokojniku dovršeno zapeli v slovo tri pesmi. Okrajni in krajni šolski svet, občina Kropa, šolska mladina, domače učiteljstvo, okrajno učiteljsko društvo, gasilno društvo, bivši učenci i. dr. so pokojniku lepe vence s primernimi napisi položili na krsto in na grob. Iz kratka, ves pogreb je bil dostojen tega vrlega moža; šolski mladini in odraslim možem so rosile oči, ko smo mu zaklicali zadnji pozdrav: "Bog Ti daj večni mir in lahka Ti hladna zemlja! Med nami pa ostani blaženi Tvoj spomin"! Fr. Levec. -- Učiteljski tovariš 16. 3. 1894

Zbor na dan 10. marcija.' [...] Sedaj je prišla na vrsto razprava podružničnih pravil, katera je osnovalni odbor sestavil po pravilih družili podružnic Slov. plan. društva in jih razmeram Radovljiškega okraja primerno uredil. Predložena pravila je zbor soglasno odobril. Podružnici je po teh pravilih ime: Podružnica Slov. plan. društva za Radovljiški okraj. Sedež ima v Radovljici. Odbor šteje 10 članov, in sicer načelnika in namestnika mu, tajnika, blagajnika in 6 odbornikov. Načelništvo je v Radovljici. Naposled se je vršila odborova volitev, ki je bila jako živahna ter je glasno pričala, kako zelo se vsi kraji brez izjeme zanimajo za procvit turistike. Osrednjemu odboru je bila prava slast, gledajočemu to nenavadno vnemo in tekmovanje, in želel si je, da bi bilo povsod tako. V odbor so bili izvoljeni: Za Radovljico: 1) dr. Janko Vilfan, odvetnik; Andrej Grčar, nadučitelj; Jan Pianecki, učitelj, in V. Hudovernik, vsi v Radovljici; 2) za občino Bled: Rihard Schrey, c. kr. poštar in posestnik v Zagorici pri Bledu; 3) za Gorje: Jakob Žumer, župan itd. v Gorjah; 4) za Bohinjsko Bistrico in Srednjo Vas: Josip Ravhekar, obč. tajnik v Boh. Bistrici; 5) za Belo Peč, Radeče, Kranjsko Goro, Dovje, Jesenice in Kor. Belo: Anton Žlogar, župnik itd. v Kranjski Gori; 6) za Brezovico, Begunje in Mošnje: Ignacij Rozman, nadučitelj v Mošnjah; 7) za Lancovo, Kamno Gorico, Kropo in Ovšišče: Josip Jalen, posestnik itd. v Kropi. Ker je bil s tem dnevni red dokončan, je načelnik zaključil zbor, in pričela se je prav vesela zabava. Govor za govorom in napitnica za napitnico se je sedaj glasila, pevci pa so zapeli par lepih domačih pesni. Le prehitro je prišel čas ločitve od drazih planinskih prijateljev, vrlih Gorenjcev, katerim kličemo s prisrčnim planinskim pozdravom: na veselo svidenje ob stoletnici Vodnikovi v Bledu! -- Planinski vestnik 1/3 (25. 3. 1895)

Za slogo. Piše se nam: "Občinski odbor v Mošnjah najostreje obsoja postopanje nemških nacijonalcev in soc. demokratov v državnem zboru, kateri so s surovostjo onemogočili vsako vspešno delovanje v parlamentu. Radostno pa pozdravlja poskuse kranjskih državnih in deželnih poslancev, kateri delujejo v to, da se vender doseže toli zaželjena in potrebna sprava mej obema domačima strankama, želeč da se prične plodonosno delovanje na korist našega milega slovenskega naroda. — Županstvo Mošnje 27. jan. 1898. A Jurgele, župan; M. Avsenek, Jos. Finžgar, J. Vester, Fr. Valjavec, Iv. Berlic, Ign. Rozman, Fr. Kocijančič, Iv. Pristavec, A. Globočnik, Avg. Arselin, A. Pezdič, Jan. Pernuš, Fr. Stroj." -- Slovenski list 1. 2. 1898; istega dne tudi v Slovencu

V Mošnjah pri Radovljici ustanovilo se je povodom petdesetletnega vladanja našega presvetlega cesarja "prostovoljno gasilno društvo." V načelstvo so voljeni gg.: Fran Kocijančič, načelnik, Ivan Reš, podnačelnik, Andrej Jurgelc, blagajnik, Ign. Rozman, tajnik. -- Slovenec 1. 2. 1898; tudi v Slovenskem listu, Rodoljubu, SN in Novicah

Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda je bil, kakor že omenjeno, minulo sredo v Radovljici. Udeležencev je je bilo okrog 250, kateri so bili na postajah Otoče in Radovljica presrčno pozdravljeni. V Radovljici so jih čakali: Gasilno društvo, bralno društvo in mestna godba. Pozdravil je došlece gospod dr. Vilfan v imenu obeh podružnic sv. Cirila in Metoda, na glavnem trgu pa gospod župan Roblek z občinskim odborom. Potem je bila služba božja. Cerkveno petje, pod vodstvom nadučitelja Ign. Rozmana, je bilo izvrstno. — Ob polenajstih se je pričel občni zbor v Hudovernikovi restavraciji. Prvomestnik monsignor Tomo Zupan se je pred vsem spominjal stoletnice Slomšekove. Tajnik župnik Zlogar poroča o društv. stanju. Družba vzdržuje 20 šol s 1500 otroci. V minulem društvenem letu sta se na novo ustanovili dve podružnici in otvorili dve novi šoli. [...] Govorili so še: notar Svetec, župan Roblek in dr. Hmiedski. Po ­poldne je bil izlet v Poljče, kjer se je razvila prav živahna zabava. -- Gorenjec 4. 8. 1900

Nadalje je bil premeščen nadučitelj v Mošnjah gosp. Ign. Rozman v Vel. Podlog. -- Slovenski učitelj 15. 12. 1902

Potrta globoke žalosti naznanja Ana Rozman v imenu svojih otrok Gizele, Frančiške, Marice, Rudolfa in Minke, da je naš iskreno ljubljeni in nepozabni soprog, oziroma oče, sin in brat Ignacij Rozman, nadučitelj danes po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v soboto ob l0. uri v Leskovcu. Nepozabnega rajnega priporočamo v blag spomin in gorečo molitev. Podlog, 1. dec. 1904. Žalujoča rodbina Rozmanova . [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMV18FDW Slovenec 2. 12. 1904

Nadučitelj Ignacij Rozman. Iz Leskovca pri Krškem: V soboto dopoldne smo izročili ob obilni udeležbi dragih koleginj in kolegov, prijateljev in znancev materi zemlji truplo umrlega g. Ignacija Rozmana, nadučitelja v Vel. Podlogu. Pred enim letom je obolel na vnetju rebrne mrene, a je okreval do celega. V nedeljo je bil še čvrst in vesel; v ponedeljek pa ga zadene kap, ravno ko vstopi v pisarno. Po tridnevnem smrtnem boju, prejemši sv. zakramente, nehalo je biti blago srce, katero je gorko ljubilo šolsko mladino in domovino. Blagi pokojnik je bil star 44 let ter je služboval v Dobravi pri Kropi, v Mošnjah in sedaj v Vel. Podlogu, kjer ga je dohitela nemila smrt. Pokojnik je bil odkrit in blag značaj, katerega je moral spoštovati vsak. Ob krasnem petju gg. tovarišev pod spretnim vodstvom g. Kosa in ginljivim govorom g. Malnariča smo se poslovili tužnega srca od preranega groba, želeč pokojnemu Ignaciju: Naj mu bode dolenjska zemljica lahka. -- Slovenec 7. 12. 1904

Zahvala. Tem potom bodi izrečena najprisrčnejša zahvala vsem onim, ki so nam ob smrti našega nepozabnega soproga in očeta Ignacija Rozmana nadučitelja izrekli svoje sočutje. Posebno se pa še zahvaljujemo preč. duhovščini, ki je spremila rajnkega na zadnjem potu. Prav lepo se zahvaljujemo preč. g. kaplanu, Vinku Čibašku, ker je nepozabnega pokojnika obiskaval ves čas njegove bolezni, ga tolažil v zadnjih urah ter ga naposled spremil na zadnjem potu od Podloga do Leskovca. Zahvaljujemo se tudi vsem p. n. koleginjam in kolegam dragega pokojnika za obilno udeležbo pri pogrebu, gg. pevcem za ginljivo petje na grobu ter g. Malnariču za krasni nagrobni govor. Slednič prisrčna hvala onim ki so darovali krasne vence ter vsem ki so se udeležili pogreba. Podlog, 9. dec. 1904. Žalujoči ostali -- Slovenec 12. 12. 1904

+ Ignacij Rozman. Dne 3. decembra je umrl v Podlogu pri Krškem nadučitelj g. Ignacij Rozman, ki je bil zlasti gorenjskemu učiteljstvu in duhovstvu izza svojega službovanja v Dobravi in v Mošnjah dobro znan. Rajnik se je rodil v župniji Ljubno l. 1860 iz premožne kmečke rodbine. Obiskoval je gimnazije v Novem mestu, Gorici in Pazinu, kjer je dovršil sedmi gimnazijski razred. Pridobil si je obširno znanje in temeljito izobrazbo zlasti v glasbi, za katero je kazal največ nadarjenosti in veselja. Posvetivši se učiteljskemu stanu je nastopil prvo službo na Dobravi pri Kropi, kjer je deloval zajedno s poznatim glasbenikom, župnikom Jak. Aljažem. Odtod se je preselil v Mošnje pri Radolici, kjer je ostal celo vrsto let. Tam je vse svoje proste ure posvetil cerkveni glasbi. Pokojni Rozman ni bil mnenja, da sodelovanje na cerkvenem koru ponižuje učiteljski ugled. Njemu je bila orgljarska služba veselje in ponos. Poleg orgljanja v domači župni cerkvi je še prevzel orgljarsko službo v romarski cerkvi na Brezjah, kjer je poveličeval cerkvene slovesnosti s svojo spretnostjo. Prav tako ga sedaj na zadnji njegovi službi v Podlogu ni zadrževala dolga pot, da ne bi hitel ob nedeljah in praznikih v Leskovec in ondi vodil petje na koru. V občevanju je bil rajnik odkritosrčen in zaupljiv do vsakoga. Ono strastno nasprotstvo proti duhovnikom, ki se vedno bolj pojavlja pri velikem delu učiteljstva, mu je bilo zoprno. Povsod, kjer je bival, je vedno deloval vzajemno s svojim župnikom, na katerem je pa tudi imel vedno najmočnejšo zaslombo. V tem oziru je prerano umrli Rozman lahko v zgled mnogim tovarišem. — Smrt ga je nenadoma ugrabila. V nedeljo 27. novembra je bil še čvrst in zdrav; drugi dan v jutro pa ga nenadoma zadene kap in po tridnevnem smrtnem boju se je, prejemši sv. popotnico, preselil v večnost. Njegovega pogreba se je udeležilo mnogo tovarišev, prijateljev in znancev. Ob krasnem petju učiteljskega zbora pod vodstvom g. Kosa in ginljivem govoru g. Malnariča so ga položili v grob. Poplačaj mu Bog na onem svetu, kar je storil za njegovo čast tukaj na zemlji. -- Slovenski učitelj 15. 12. 1904

Radovljiške podružnice redni občni zbor za l. 1904. seje vršil v nedeljo, dne 16. aprila, v Petranovem hotelu na Bledu. Smrt je, žal, v tej dobi s kruto roko pobrala že tri ustanovnike: gg. Luko Kendo, Frančiška Muleja in Ignacija Rozmana -- Planinski vestnik 11/4 (1905)

Za nagrobni spomenik Ignaciju Rozmanu, nadučitelju v Velikem Podlogu, so darovali: Ljudevit Stiasny, c. kr. okr. šolski nadzornik v Krškem, 5 K [...] Florijan Rozman. -- Učiteljski tovariš 24. 11. 1905

Pedagoško društvo v Krškem je odkrilo 19. novembra t. l. nagrobni spominek Ignaciju Rozmanu, nadučitelju v Vel. Podlogu pri Leskovcu na Dolenjskem — Za svojega predsednika je izvolilo g. Josipa Brinarja, strokovnega učitelja na meščanski šoli v Krškem. -- Učiteljski tovariš 22. 12. 1905

Umrla je v fari Leše na Gorenjskem 76 let stara Marija Rozman, podomače »Janeščova mati«. Pokojnica, mati pokojnega nadučitelja Ignacija Rozmana, je bila vzor krščanske žene in matere. Lani je obhajala 50letnico poroke z možem, ki je še živ. Počiva naj v miru! -- Domoljub 16. 5. 1912

lj Poroka. V nedeljo popoldne sta se poročila v frančiškanski cerkvi g. Karel Bratuž, nadporočnik, in gdč. Minka Rozmanova, hčerka pok. nadučitelja Ignacija Rozmana. Bog daj obilo sreče. -- Slovenec 18. 2. 1919

lj Umrla je včeraj dopoldne v Ljubljani gospa Ana Rozman, vdova nadučitelja Ign. Rozmana, v starosti 61 let. Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 4. uri popoldne iz hiše na Kongresnem trgu št. 13. Pokojnico priporočamo vsem, ki so jo poznali, v spomin in molitev. Sveti naj ji večna luč! Preostalim svojcem naše iskreno sožalje! Slovenec 20. 4. 1921 Hladnikm (pogovor) 09:27, 2. november 2023 (CET)