Pogovor:Nova pisarija

Druga izdaja

Tiskana izdaja temelji na verziji z dne 23. julija 2016 ob 19:48 – 808.295 znakov, ki je za četrtino daljša od prve izdaje 8. maja 2014 (603.502 znaka).

ISBN 978-961-237-845-5
(COBISS) = 285920000

Prva izdaja

CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

001.8:378(075.8)(0.034.2)
808.1:004.738.5(075.8)(0.034.2)

HLADNIK, Miran
        Nova pisarija [Elektronski vir] : strokovno pisanje na spletu / Miran Hladnik. - El. knjiga. - [Ljubljana : samozal. M. Hladnik], 2014

Način dostopa (URL): https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija. - Opis temelji na verziji z dne 8. maja 2014 – 603.502 znakov.

ISBN 978-961-91103-6-2

(COBISS) 273734912

Napotki za komentar

• klikni zavihek <Dodaj temo>
• napiši, kar misliš, da je napisati treba; odstavke tvoriš s prazno vrstico
• na koncu se podpiši (kdor se je prej registriral in prijavil, s klikom na ikono peresa v zgornji menijski vrstici, drugi pa po želji)
• klikni na gumb <Shrani stran> (neprijavljeni pa po obvoznici s klikom najprej na gumb <Prikaži predogled>, potem pa še na <Shrani stran>

Ali tudi takole

• klikni na zavihek <Uredi>
• pojdi čisto na dno strani
• tam v novo vrsto med dvojne enačaje dodaj naslov svoje pripombe, npr. ==Komentar na poglavje o znanstvenih založbah==
• napiši, kar ti leži na duši; odstavke napraviš s prazno vrstico
• na koncu se podpiši (kdor se je prej registriral in prijavil, s klikom na ikono peresa v zgornji menijski vrstici, drugi pa kot želite)
• klikni na gumb <Shrani stran> (neprijavljeni pa po obvoznici s klikom najprej na gumb <Prikaži predogled>, potem pa še na <Shrani stran>

Pripombe Urške Perenič ob začetnih poglavjih knjige

Zakaj naslov poglavja Kam citiramo?, če je pa predvsem govor o spletnem in tiskanem objavljanju?

Morda pa ne bi bilo v nadaljevanju vendarle slabo podati kakšnega primera strokovne revije, ki je samo še na spletu. Sicer nisem čisto prepričana, kako je zdaj s Philological Studies (ali se samo na splet selijo le občasno). Se pa še dobro spominjam svojih občutkov ob samo spletni objavi članka, ki so še vedno precej podobni; namreč, zdi se mi, da tistega članka sploh nisem nikoli objavila.

K t. i. hibam humanističnega pisanja. Do določene mere se je mogoče strinjati, da posamezne besede niso (pretirano) sporočilne, vendar gre po mojem vendarle za slog. Sama bi npr. to poglavje raje zasnovala z ozirom na strukturo znan. članka (npr. v SR). Mimogrede, spomnila sem se, kakšna bi lahko bila vaja, in sicer pisanje izvlečka, povzetka (ob izbranem besedilu), izbiranje ključnih besed itd. Se mi pa tudi vedno bolj zdi iluzorično, da bi se bilo mogoče naučiti strokovnega pisanja npr. pri predmetu ali pa npr. krožku ali šoli. Hočem reči, da je to individualni proces (od tod moj pomislek, kaj je za nekoga hiba, za nekoga drugega pa pač stvar sloga), kar pomeni, da se pisanja lahko naučimo samo s pisanjem, medtem ko se kvečjemu lahko naučimo tehnikalij (in to jaz razumem kot strokovno pisanje).

K poglavju Katere informacije s področja strokovnega pisanja imajo samo še muzejsko vrednost:

• je beseda učenjak res slabšalna?
• tipkanja s(m)o se vsaj mi učili v srednji šoli (informatika)

Tam, kjer pišeš: "Danes je biti nepismen ali polpismen sramotno in družba z opaznim odstotkom nepismenosti velja za nerazvito. Pismenost določa prag civiliziranosti in nekako samoumevno je, da tako imenovani razviti svet pri vprašanju o odstotku pismenosti zapisuje številke blizu 100." - Tu se verjetno nanašaš na spl. definicijo (o znanju branja in pisanja), ne?

Odstavek: "Spričo čedalje množičnejše, enostavne in simpatične elektronske komunikacije je zaskrbljujoče, kadar si kdo iz sloja, ki tradicionalno skrbi za opismenjevanje (šolniki, literati, nad kulturno dekadenco nenehno zaskrbljeni humanistični izobraženci), privošči do nje ignoranco, noče odpreti svojega elektronskega poštnega računa, ne gleda redno pošte v njem ali ne odgovarja nanjo ter trmasto prisega na "bolj avtentično" uporabo polžje pošte. Zelo dolgo se je tako grdo obnašal velik del članov Društva slovenskih pisateljev, ki so po lastnem prepričanju zaslužni za ustanovitev slovenskega naroda in za njegovo identiteto: marsikdo si ni priskrbel niti e-naslova, kaj šele da bi potrudil s spletno prezentacijo, čeprav gre za ljudi, ki jim je pisanje poklic in bi jih moral odziv bralcev še kako zanimati. Podobno lesena je bila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Na srečo je nostalgičnih zagledancev v preteklost, malikovalcev gosjega peresa, ki bi želeli kolo zgodovine vrteti nazaj, vedno manj, oziroma njihovi apeli in tožbe izzvenevajo v prazno. Razvoju komunikacijske tehnologije se je nesmiselno po amiševsko ali celo v razbijaškem slogu ludistov iz začetka 19. stoletja upirati. Zakaj ne bi raje tehnologije obrnili sebi v prid in si z njo pomagali do raznovrstne, čim bolj kompleksne in učinkovite pismenosti?" - me je nasmejal :). Boš ohranil to obliko in slog? Morda je to celo smiselno, ker se mi zdi, da zelo prihaja do izraza tvoje navdušenje nad spletom in seveda wikiji.

Boš ohranil tudi mnog bralec, matrati se, zastopiti iz nadaljevanja besedila?

Glede deležev moških, žensk pa tole: je že res, da se enakopravnost deloma kaže v tem, vendar tega še zdaleč ne gre posploševati, saj kvantitativna enakopravnost ne pomeni nujno dejanske enakopravnosti.

Izraz "Literatenliteratur", tj. literatura za literate, po mojem vedenju ni slabšalen. Nasprotno, gre za tanko, višjo plast t. i. visoke literature (v opreki s trivialno). Pomembna značilnost je njena (literarna) avtoreferencialnost.

Od kod imaš tole: "V komunikologiji nekateri poudarjajo nezmožnost razumevanja sporočila (Rusch xxx)"? Ni mi namreč poznano, da bi kdaj to zapisal oz. da bi bilo v takemle kontekstu. (Tu so med drugim tudi nekateri zanimivi leposlovni hipertekstualni projekti, kakor jih imenuješ.)

Mučno uveljavljanje: Se zelo strinjam. Žal pa ne samo, da ne poznajo DH, ampak ne poznajo tudi empirične literarne vede (ELZ), tako da mislim, da bo še nekaj "muk".

Ni mi čisto jasno, zakaj pri googlovih knjigah in bralnikih navajaš Morettijev pojem oddaljenega branja, kjer gre predvsem za nove (z)možnosti vizualizacije, prikazovanja, obravnavanja literature.

Digitalna humanistika: Zate bi znala biti zanimiva tematska številka SPIEL-a z naslovom Archivierung von digitaler Literatur: Probleme-Tendenzen-Perspektiven (2010).

Poglavje Družbeni kontekst mi deluje (mislim, da zaradi naslova in morda razporeditve, ko je govor o avtorju) nekoliko odtrgano od ostalega pisanja. Morda bolj na začetek obravnave avtorstva, in sicer glede na različne literarnovedne šole?

Urška, hvala za natančno branje. Med tvojimi komentarji iz februarja 2013 in danes je knjiga rasla počasi, zadnje mesece pa spet pospešeno in vanjo sproti vnašam tudi spremembe na mestih, ki si jih naštela in se je pokazalo, da nisem bil dovolj jasen. Z nekaterimi radikalnejšimi izjavami in zaznamovanimi besedami bom pač tvegal. Tiste Ruscheve izjave o nezmožnosti ustrezne komunikacije se spomnim iz tvojega pisanja ali pa iz najinih pogovorov; če se je ti ne, pomeni, da sem svojemu razumevanju oz. interpretaciji kakšne izjave spremenil status (že tale nesporazum potrjuje veljavnost narobe zapomnjene izjave! informacijo zastopimo vedno prikrojeno, po svoje) - če je v arhivu ne najdem, jo pač izbiršem. Izraz Literatenliteratur ima v nekaterih kontekstih slabšalen pomen, za učenjaka pa nikjer ne piše, da ima slabšalni pojem, ampak je tak izraz pismouk. Da se tipkanja v šoli ne učimo, velja za osnovne šole nekdaj in sedaj, pa tudi za srednje šole mi študentje pravijo, da se tipkanja večinoma niso učili. Poglavje o napakah sem poskušal bolje utemeljiti (in relativizirati), tisto o Morettiju je prepisano iz vira, o boljši vpetosti poglavja Družbeni kontekst bom še malo tuhtal. --Hladnikm (pogovor) 08:33, 26. december 2013 (UTC)

Nadaljevanje Urškinih pripomb

Tam, kjer pišeš: "Garniranje besedil z referencami na druge pisce oblikuje referenčne kroge, ki se razlikujejo glede na stroko, temo, generacijo, "šolo" znotraj stroke, avtorjevo osebno obzorje.", bi bilo nemara vredno spregovoriti tudi o t. i. klikah, saj je vendarle mogoče opaziti, da nekateri (ne)namerno nekatere citirajo in drugič pač ne ne, pa čeprav bi jih morali, kar po mojem tudi kaže na to, kako močne so v bistvu osebne preference. Zlasti menim, da citiranje kaj malo pripomore k ohranjanju kulturnega spomina, če se citira samo mlajše objave in kar malomarno pozablja na starejše (na kar sem npr. tudi opozorila v še nenatisnjeni razpravi za SR).

In še; morda bi bilo vredno tudi problematizirati po mojem precej neelastičen sistem, ki šteje samo citate iz indeksiranih revij, to pa, v kolikor so bili citirani v indeksiranih revijah (kar je deloma v opreki s human. tradicijo, v kateri knjiga vendarle igra verjetno še vedno pomembno vlogo).

Ugotovitev o "avtorskem napuhu", ki je postavljen nasproti množicam, bi sama omilila. Ideja je že dobra, toda znan. ugotovitev npr. na Wikipediji, ki vsekakor imajo avtorje in so tam povzete nekorektno in brez navedbe (če bi bile vsaj parafrazirane in bi bil na koncu podan vir), si pač ne morejo lastiti množice.

Se strinjam in stavim na zdravo pamet, a se mi pravni okviri za zaščito avtorskih pravic ne zdijo absurdni (če se zaščiti patente, potem je potrebno tudi humanistične "artikle"). Zakaj predvsem meniš, da so našteti "[k]njižne in časopisne založbe, novinarska združenja [...]" "oviralci"?

Del besedila (pod naslovom Kolektivna pamet ... - Je ta izraz sicer v obtoku?), in sicer od "Socialna produkcija (distribuirana [...] ", bi sama še nekoliko pojasnila.

Urška

• Od kod vse citiramo? Trditvi, da je primerneje začeti s spletom (začeti kje?), in da ima prednost tiskana oblika, sta kontradiktorni oz. bi bilo verjetno potrebno bolj poudarit, da pri navajanju referenc še vedno najprej podamo tiskano verzijo.
• Zakaj ponavljaš vire, iz katerih citiramo? Ali je to mišljeno kot nekakšno vprašanje za ponovitev? Ne bi bilo smiselno tega poglavja združiti kar s prejšnjim, kjer podajaš primere citiranja, in morda že primere razvrstiti tako, kakor jih navajamo?

[Urška, tvoje zgornje pripombe sem prestavil sem s svoje uporabniške strani na Wikiknjigah 29. januarja in 7. februarja 2013 --Hladnikm (pogovor) 16:09, 27. december 2013 (UTC)].

Urškine pripombe septembra 2014

[Prenesel sem z Urškine uporabniške strani. --Hladnikm (pogovor) 19:52, 14. september 2014 (UTC)]

Miran, komentarje iz svojih zapiskov in postopoma prepisujem semle, to pa tako, kakor so nastajali. To pomeni, da jih nisem posebej urejala in bodo med sabo pomešani vsebinski, tehnični, slogovni idr. komentarji oz. predlogi. Zaradi tega se kaj utegne ponoviti.

snubilen > snubitven dal v narekovaje, ker citiram naslove starih knjig

Namesto nje > njega (izraza) ok

Ekološka pismenost? ja, izraz ima precejšnjo frekvenco

“Tako se skoraj nič ne ukvarja z zvokom, videom, sliko in večpredstavnostjo (angl. multimedia), ampak v prvi vrsti z besedilom na zaslonu. - ” > Pač. Ukvarja se s fotografijo (ki sicer ne spada v nabor novejših medijev). ok

In ne nazadnje > nenazadnje Tudi v nadaljevanju ne nazadnje pišeš narazen. SP hoče narazen

“tako se bo tudi Nova pisarija prav rada izpostavila dopolnjevanju s strani uporabnikov, s to razliko, da so dopolnila šla v prvem primeru preko avtorja, tule pa so mogoči (čeprav malo verjetni :) tudi neposredni posegi.” > Moja izkušnja z dopolnjevanjem je že taka, da sem pripombe raje dala pod Pogovor in jih nisem vnašala neposredno v besedilo. Zanimiva izkušnja. To si pojasnjujem s tem, da gre za knjigo, ki je avtorsko delo, in se mi taki posegi ne bi zdeli "primerni". toda navade se lahko hitro spremenijo

Kranjska pisarija, objavljeno > objavljene (pesnitve) ok

kulturpesimistične? ja, grd neologizem, vendar čisto primeren za poimenovanje grdega pojava (spominjati hoče na tvorjenke tipa socrealizem ali kulturträger)

V nadaljevanju pišeš: "Zanimajo nas višje oblike pismenosti," Zgoraj sem v povezavi s sposobnostjo postavljanja spletnih strani uporabila isti izraz, saj se mi je zdelo, da to ni navadna pismenost. Morda bi ta dva dela besedila lahko nekoliko bolj povezal med sabo.

zelo zelo drugačna > zelo drugačna več kot zelo drugačna

V kolofonu stoji > piše (vpliv po nemškem im Impressum steht?:)) vem, starinsko, ampak ne prepovedano

“V starih dobrih časih …” > po mojem preveč zaznamovano ok, nadomestil tudi na drugih mestih

očitarji? Prešernu v čast :)

v forumih in blogih > na blogih ok

ne dobi niti skladiščnik, šofer in prodajalec. > dobijo oko

ekzaminatorju ok, s s

“možnost preživetja na dolgi rok imajo le časopisi, ki široko odpirajo vrata bralskim komentarjem,” > Če pomislim na netehtne komentarje, skozi katere se sprožajo razne emocije, celo sovražna razpoloženja (ni treba zelo iskati, že komentarji na strani osrednjega slovenskega časnika so pogosto pod vsako kritiko), ne vem, zakaj bi bili lahko komentarji garant za preživetje publikacije. bodimo optimistični, da sčasoma postane mündig tudi molčeča dobrohotna večina

Dobro se mi zdi poudariti več (specialnih) pismenosti. ok

“če znam programirati, sem računalniško pismen,” > Prej bi rekla višje računalniško pismen, saj verjetno večina uporabnikov ne zna programirati, pa jih imamo za računalniško pismene, ker znajo uporabljati računalnik. ok

“Nobena od specialnih pismenosti ni obvezna in nad dejstvom, da nekdo npr. ne zna sam napraviti in postaviti svoje spletne strani, se nihče ne more zgražati, saj tega še ni med zahtevami splošne pismenosti, zaskrbljujoče pa je, če tega ne znajo napraviti tisti, ki naj bi jih pisanje preživljalo.” > Po mojem prevelika zahteva. Zelo dvomim, da jih zna to napraviti večina (če bi samo preverili v naši stroki). facebook je že ena taka osebna spletna stran in jo zna napraviti vsak

prostituti :)

“Prav mogoče je, da nekega dne pismenosti ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi, kot to počnemo še danes.” > Toda tudi pri touch screenu je še vedno pomembno pritiskati s prsti. mislim na govorno zapovedovanje računalniku

poračunalnjenje namesto kompjuterizacije

“Ideal prostega časa je prazna fantazma, v resnici je človek zadovoljen, kadar smiselno, to je ustvarjalno dela.” > Vseeno je to zelo odvisno od (narave) našega dela. ugovarjam življenjskemu principu dolce far niente, ki naj bi bil sprožilec ustvarjalnosti (npr. tudi Lili Novy in Josip Vidmar z »društvom plemenite lenobe«) --Hladnikm (pogovor) 13:15, 13. september 2014 (UTC)

Besedilo v nadaljevanju sem prenesel sem z Urškine uporabniške strani. --Hladnikm (pogovor) 09:09, 18. september 2014 (UTC)

Kako ugotovimo delež mesečno aktivnih piscev gesel na Wikipediji?

osvežil podatke po statistiki slovenske Wikipedije; številke so se medtem spremenile: 300 aktivnih prijavljenih mesečno, verjetno še enkrat toliko posegov je anonimnih

"Seveda ni bibliografsko registrirana kar vsaka objava, " > Za to mora skrbeti tudi avtor sam in opozarjati knjižničarje. Verjetno pa to bolj počnemo tisti, ki nam je pisanje delo.

ok

"Nikakor ne držijo tožbe kulturno vzvišenih razsodnikov, da danes piše že vsakdo. " > To stališče oz. teza se mi zdi zanimivo/a in bi jo bilo nemara smiselno izpostaviti, razviti. V nadaljevanju spet pišeš: "S pisanjem se tako ali drugače ukvarja zelo majhen del populacije,"

ja, v nadaljevanju je še več o manjšinskosti pismenih

"Vlogo pišočega povezujejo s čudaštvom, po eni plati jih potrebujejo in spoštujejo, cenijo pa njihovega dela ne enako kot fizičnega." > Zdi se mi, da ta teza ne zdrži več povsem. Pomislimo samo na število brezposelnih z visokošolsko izobrazbo. Zdi se mi, da bi marsikdo rad znal opravljati tudi kaj fizičnega (med bolj iskane menda sodijo razni obrtniški poklici, ki so relativno dobro plačani).

brezposelnost intelektualcev utrjuje pomembnost fizičnega dela

Je fanovska kultura res tako pomemben element/poteza informacijske družbe?

po številu članov ni na isti ravni kot npr. facebook, spada pa v isto paradigmo

Pri tiskani in elektronski knjigi po mojem ne gre toliko za rivalstvo, ampak nujno vzporedno obstajanje.

prav imaš, tudi sam v nadaljevanju pravim, da je ta opozicija že zdavnaj presežena

"pomislimo le na radiranje pergamenta in na voščene tablice do leta 1600, " > Kaj točno imaš v mislih z radiranjem pergamenta?

Roger Chartier. Pisanje in brisanje: Pisna kultura in literatura (od 11. do 18. stoletja) [izv. naslov Inscrire et effacer]. Prev. Vera Troha. Ljubljana: Studia humanitatis, 2008.

"Wikipedija in sestrska spletišča pod streho neprofitne organizacije Wikimedia so metafora nove družbene paradigme, poznane pod imenom informacijska družba (information society)." > Po mojem to ponavljanje ni potrebno oz. raje Wikije omeni med elementi informacijske družbe zgoraj.

rad bi poudaril njihov družbeno perspektivni značaj v primerjavi z drugimi socialnimi omrežji; črtal sem ponovljeni stavek

"Ko govorimo o spletni enciklopediji Wikipediji, torej nimamo v prvem planu spletišča kot vira informacij, ampak možnost uporabnikovega (bralčevega) poseganja v spletišče." > Bi rekla, da oboje. Ne vem, zakaj bi bilo poseganje prvenstveno. Namreč, to se mi zdi nekoliko v nasprotju s podatkom, koliko ljudi piše na internetu.

rad bi poudaril tisto razsežnost Wikipedije, ki ni v splošni zavesti, je pa v jedru nove družbene paradigme (in spe :), za katero je značilno zaupanje v kreativne moči posameznika

"povzpeli med vitalne" > vitalne jezike

ok

"Delež angleške " > angleške ?

> Delež Wikipedije v angleščini

"talijanska 3%." > 3 % Wikipedija.

ok

Kakšna je razlika med Uredi in Uredi kodo pri Wikipediji?

Uredi deluje tako kot urejanje v Wordu

"Privzeto se znajdemo " > S klikom na Privzeto?

ne, po difoltu se znajdemo v bralnem načinu, ne pa npr. v urejevalnem

"s svojo ignoranco in neaktivnostjo." > z neaktivnostjo

ok

"spreminjavem značaju znanja" > spremenljivem?

ja, SSKJ daje besedi oznako knjižno

"V nasprotju s kulturpesimistično mantro tradicionalne humanistike, "> nevtralizirati

tradicionalne humanistike > konservativnega dela humananistov

Poenotiti pisanje citatnih besed in bes.zvez, kot so: open data, open access, creative commons

Angleški in citatni izrazi iz drugih jezikov so ležeči, razen ko gre za imena inštitucij ali naslove spletišč; pri creative commons je pravopisna dilema, o kateri smo imeli različna mnenja že v debati na SlovLitu: če licenco razumemo v opoziciji z licenco copyright, jo pišemo z malo in ležeče, če pa kot organizacijo, potem z veliko in pokonci.

V poglavju Wikiji in šola zelo prihaja do izraza tvoj osebni angažma, kar seveda ni slabo, vendar je slog po mojem mestoma preveč zaznamovan. Sama bi posamezne trditve celo spustila oz. nevtralizirala posamezne izraze (npr. "ne pa da se gre pink ponk" itd.). Sicer se spomnim, da si dejal, da boš "tvegal". Vseeno se mi zdi, da je včasih nekoliko moteče, ker so posamezna poglavja strokovno suhoparna (razumi v poz. smislu), v drugih pa zelo prihaja do izraza avtorski glas, zaradi česar potem celotno besedilo lahko deluje nekoliko neenotno.

Ja, zavedam se nevarnosti, na katero opozarjaš, vendar mogoče ravno ta slogovna nepredvidljivost deluje kot bralsko dramilo in sporoča, da ne gre samo za družbene dogovore, ampak da morajo iti strokovne reči človeku pod kožo; preberem ob mirni uri poglavje še enkrat z mislijo na pravo mero.

"Družbena pozornost se usmerja enkrat na eno in drugič na drugo komponento komunikacije. " > Bralec (npr. študent prvega letnika) te trditve po mojem ne bo razumel, saj večinoma ne pozna teoretskih modelov komunikacije. Ne bo vedel, za kakšne komponente gre. Tudi ne bi rekla družbena pozornost, ampak gre za pozornost tistih, ki se s komunikacijo ukvarjajo oz. za vsakokratne in aktualne paradigme pri ukvarjanju s sestavinami v komunikaciji.

> Literarni zgodovinarji v skladu z duhom časa preusmerjajo svojo pozornost z enega člena komunikacije na drugega.

Kdo so t. i. novi lit. zgodovinarji? Premalo natančno opredeljeno.

nova > naslednja generacija literarnih zgodovinarjev

Pojem "nepotvorjenega besedila" bi bilo verjetno smiselno pojasniti vsaj v opombi.

> nepotvorjenega besedila, ki opozarja na avtonomnost in nemanipulabilnost (nedotakljivost) tega člena komunikacije

Zanimanje recepcijskemu vidiku je še zgodnejše, ne šele iz 80. let. Iz zapisanega ni jasno, kako so npr. študije o trivialni literaturi, ki si jih delal, povezane z zanimanjem za recepcijski vidik literature. To bi moral po mojem vsaj na kratko razložiti, da gre torej, preprosto povedano, za literaturo, ki se dejansko sprejema.

> o trivialni literaturi, ki jo za potrebe tele povedi razložimo kot 'literaturo za bralca' (za razliko od njene opozicije elitne literature, ki je 'avtorska literatura');

S temi desetletji seveda posplošujem, ker se v nasprotnem zabriše zaporednost paradigem.

V recepcijski estetiki obstaja še več različnih tipov bralcev, ne samo zgodovinski, aktualni (vsaj v opombi pokazati na Iserja, Gadamerja, Jaussa).

Metodam se natančneje ne smem posvetiti, da se ne razblini osrednja vsebina poglavja, gl. pojasnilo o njej nekaj vrstic nižje.

"Seveda meje med temi obdobji niso ostro začrtane." > Katerimi obdobji?

obdobji > naštetimi fazami

Poglavje Avtor bi sama nekoliko preoblikovala, kar pomeni, da bi poskušala stvari, ki sem jih naštela neposredno pred tem, nekoliko bolj pojasniti in povezati. Bralcu, ki nič ne ve o metodah, bo poglavje sicer nekoliko težko razumeti. Tudi naslov Avtor se mi glede na vsebino poglavja ne zdi najprimernejši, morda nekaj v smislu Avtor in literarnovedne metode ali kaj podobnega in določnejšega.

To, kar si komentirala, je le uvod v serijo poglavij, ki govorijo o avtorjevih odločitvah in perspektivah na pisanje: o njegovi motivaciji, izbiri jezika, licence, soavtorjev ipd. Metodam se nisem nameraval natančneje posvečati, ker o tem pišete natančneje drugi, mogoče bom namesto tega le navedel nekaj dodatnega berila. --Hladnikm (pogovor) 04:51, 4. oktober 2014 (UTC)

Ločena poglavja

Ker nastaja ena zelo dolga knjiga, bi bilo mogoče dobro razmisliti, da bi se poglavja ločila po straneh (kot primere glej https://en.wikibooks.org/wiki/Editing_Wikitext ali https://en.wikibooks.org/wiki/Using_Wikibooks ali https://en.wikibooks.org/wiki/Elements_of_Political_Communication ali kakšne druge izbrane knjige? --Pinky sl (pogovor) 21:15, 26. junij 2014 (UTC)

Res bi bilo bolj tako bolj pregledno, od odločitve me je odvračala izkušnja s knjigami v html-formatu, kjer nisi mogel naenkrat iskati po celi knjigi, ampak samo po enem poglavju. Tule sicer obstaja predloga za iskanje po celi knjigi ({{Book Search|prefix=Elements of Political Communication}}), vendar mi njen prenos na slovenske Wikiknjige lani ni uspel. Bom še premislil, hvala za opomin na to možnost. --Hladnikm (pogovor) 03:34, 3. julij 2014 (UTC)

Iskalnik

Bom pogledala kaj je s predlogo {{Book Search}} --Pinky sl (pogovor) 09:49, 3. julij 2014 (UTC)

Kaj pravzaprav ni delalo? Res pa je, da iskalnik išče le celotne besede (npr. 1918 je ok, 191 pa ne najde nič). Glej Enciklopedija tankov. --Pinky sl (pogovor) 10:52, 3. julij 2014 (UTC)

Plenilski založniki OA

Ena opomba: golo dejstvo, da založnik računa veliko za obdelavo rokopisa, ki bo postal OA članek, ni tisti ključni kvalifikator za oznako "plenilski" (čeprav kakšen Elsevier kar prosi, da zanj naredimo izjemo). Poanta je drugje: plenilski založniki izkoriščajo problem "objavljaj ali izgini" s tem, da enostavno objavijo vse. Strošek je pravzaprav nizek v primerjavi z uveljavljenimi založniki (običajno nekaj 100 USD), a plenilski založniki spodkopavajo znanstveni proces s tem, da preskočijo strokovno recenzijo - saj jim ni v interesu zavrniti članek. Zgled: članek dr. Kaura Experimental Animals: An Overview v reviji Asian Journal of Experimental Biological Sciences je skoraj dobesedna kopija članka Animal testing z angleške Wikipedije - noben resen založnik ne bi spustil skozi takega plagiatorstva, poleg tega sem pred leti osebno pisal uredniku in ga opozoril na problem, seveda brez odziva. Gre za ekonomiko množičnosti, saj niso dovolj ugledni da bi bili konkurenčni z "normalno" ceno; dostikrat se zgodi, da se iz nič pojavi nov založnik, ki ima takoj 30 "znanstvenih" revij v portfelju, s področij od jedrske fizike do sinologije. Pa seveda strošek distribucije je zanemarljiv, večina se niti z oblikovanjem ne trudi kaj preveč.

Akademski knjižničar Jeffrey Beall vzdržuje blog s seznamom plenilcev, kjer je še več primerov taktik tovrstnih nepridipravov, nekateri so prav fascinantno branje. Če se še ne opazi zelo očitno, koliko škode delajo znanosti, se bo zelo kmalu. Pravzaprav imamo en zgovoren domač primer iz še ne zaključene debate o doktoratu na temo informirane vode: avtorica je večino člankov, ki so nastali na podlagi njenega doktorskega dela, objavila pri založniku, ki je na tistem seznamu. --Yerpo (pogovor) 06:02, 23. oktober 2014 (UTC)

S tega seznam na hitro [v imenih] za naravoslovje najdem naslednje zadetke:

astro*	0
compu*	9
cosm*	0
math*	1
phys*	0

Zelo vzpodbudno. Zadetkov scien* in/ali nelatiničnih zapisov pa nisem preverjal [teh zadnjih sicer ne vidim]. Nekdanji samizdati so verjetno bili tudi neke vrste OA. Ne vem, če je to za železno zaveso še aktualno. --XJaM (pogovor) 11:15, 28. oktober 2015 (UTC)

Velika večina se loti področja, ki je komercialno zanimivo, zato prevladujeta biomedicina in inženirstvo. Sicer pa, zadnjič me je kup smetja v e-nabiralniku toliko razkuril, da sem napisal Plenilsko založništvo]. Več o tej temi tam. Yerpo (pogovor) 08:06, 8. junij 2016 (UTC)

Naslovna slika

Naslovna slika (freska iz cerkve sv. Jošta pri Kranju) mi je takoj vzbudila pozornost in tako sem med opombami opazil poziv k razmišljanju. Med branjem knjige sem pri opisu zasledil besedno zvezo rastoča knjiga, kar sem takoj povezal z naslovno sliko. Izbira se mi zdi čisto smiselna, saj freska iz cerkve vsebuje vedno nove letnice (katere si lahko razlagamo na več načinov) v sosledju z rastočo knjigo, ki vsako leto raste in se izpopolnjuje.

Vid Skrbinšek

Freska iz sv. Jošta nad Kranjem je delo Jerneja iz Loke, če zaupamo Francetu Steletu. (Slikarstvo v Sloveniji od 12. do 16. stoletja, 1969, str. 224 - izdano pri Slovenski matici v Ljubljani).

Wikipeetia

Spletna stran Wikipeetia: The misspelled encyclopedia je delovala od 2010 do 2016. Ker ne obstaja več, bi bilo to smiselno označiti.