Dobravske domačije

Iz Wikiknjig
Jump to navigation Jump to search


Gradivo za poglavje se nahaja v formatu docx in se postopno seli sem.

Dobravske domačije  
Dobravske domačije
Avtor Miran Hladnik
Naslov Dobravske domačije
Jezik slovenski
Datum izida zasnutek 2014, na Wikiknjige preseljeno 2017, vpis objave v Cobiss predviden 2018
Subjekt lokalna zgodovina, domoznanstvo, Občina Radovljica
Žanr monografija vasi
Vrsta medija 2014 spletna knjiga
Knjiga je del zbirke/serije
Serija Dobrave: Gradivo za monografijo o vasi
Predhodnik Dobravski kdojekdo
Klasifikacija

Dobrave: Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945 | Kronika Dobrav po 1945 | Dobravski kdojekdo | Dobravske domačije | Dobrave danes

Vsebina

Srednja Dobrava[uredi]

Ime v Statusu animarum 1865: Dobráva media. Hiše so naštete v zaporedju, kot so tekle hišne številke v 19. stoletju, to je od JV proti SZ; danes so oštevilčene v nasprotni smeri.

Glej tudi Dobravske domačije. DAR.

Srednja Dobrava z Jamnika
Srednja Dobrava z Jamnika
Srednja Dobrava s poti na Vodice
Srednja Dobrava s Suharne
Krajevna oznaka Srednja Dobrava
Srednja Dobrava z Jamnikom
Srednja Dobrava s Karavankami
Kolovoz na Srednji Dobravi
Srednja Dobrava
Srednja Dobrava
Srednja Dobrava
Srednja Dobrava
Srednja Dobrava
Srednja Dobrava
Srednja Dobrava
Srednja Dobrava
Srednja Dobrava
Srednja Dobrava
Srednja Dobrava
Srednja Dobrava
Srednja Dobrava
Srednja Dobrava
Srednja Dobrava
Srednja Dobrava
Srednja Dobrava: znamenje in cerkev
Srednja Dobrava
Srednja Dobrava s Košuto v ozadju
Srednja Dobrava s Storžičem v ozadju
Srednja Dobrava s Karavankami: Stol, Vrtača, Begunjščica
Srednja Dobrava s cerkvijo
Srednja Dobrava: Vrtača in Begunjščica
Srednja Dobrava

Pri Čačku[uredi]

Hišna št. 17, včasih 1. Pər Čáčk, gospodar Čáčək, Čáčkov, zapis v katastru 1827 Zhazhouz, lastnik Stroy, zapis v SA 1781-1890 Čačovc, lastnik Stroj. Hiša je danes prazna, na pokopališču ni več nagrobnikov (?). Alojz Vidic, član družine Vidic, ki je pred drugo svetovno vojno živela tu in bila med vojno izseljena v Nemčijo, živi danes na Zgornji Dobravi (Grilov), za njihov nagrobnike gl. poglavje Dobravske domačije#Pri Grilu.

Srednja Dobrava 1 Čačovc
izvirnik

Čačovc 1.
Simon Stroj 1/2 rust. viduus [vdovec] 17. Octob. 1784
† Jacobus fil.
Joanes fil.
†Mattheeus fil. pf.
Maria Prezelj ux. Selzah

prevod

Stroj Simon (roj. 17. 10. 1784 / um. 1868)

Stroj Jakob (roj. 13. 7. 1817 / um. 1888)
Stroj Janez (roj. 24. 12. 1819)

Stroj Matevž (roj. 26. 8. 1822 / um. 1888). Poroka leta 1866 z Marijo Prezelj iz Selc (roj. 1. 7. 1820).

Hiše na Srednji Dobravi: Čačkova
Hiše na Srednji Dobravi: št. 17 (Čačkova)
Nagrobnik Čačkovih na Srednji Dobravi
Srednja Dobrava (Čačkov skedenj?)
Hiše na Srednji Dobravi: Čačkov hlev?
Hiše na Srednji Dobravi: Čačkov hlev?
Čačkova hiša na Dobravi 1935. Arhiv Alojza Vidica
Čačkova hiša na Sr. Dobravi. Arhiv Alojza Vidica
Čačkova družina 1934: Ivan, Tone, Mici, Franc, Stane, Lojz. Arhiv Alojza Vidica
Antonija Vidic (Čačkova). Arhiv Alojza Vidica
Čačkovi 4. okt. 1942 v Dingolfingu (Ivan, Stane, Alojz Vidic, sedita ata Janez in sestra Mici Vidic). Arhiv Alojza Vidica
Vidičevi (Čačkovi) v Nemčiji po očetovi smrti: Ivan, Stane, Lojz, Mici. Oče Janez je umrl 1943 in je pokopan v Frontenhausnu; spomenika ni več. Arhiv Alojza Vidica
Dobravski izgnanci v Nemčiji: 1 Ivan Vidic z Mišač, 2 Franc Mlakar
Pismo Antonije Vidic sinu Lojzetu 14. 12. 1943 z Golnika v Nemčijo. Arhiv Alojza Vidica
Arbeitskarte Marije Vidic v Dingolfingu 1942, arhiv Alojz Vidic
Antonija Vidic in njena hči Marija (Mici) po osvoboditvi na Dobravi. Arhiv Alojza Vidica

Pri Resmanu[uredi]

Hišna številka Srednja Dobrava 16, nekoč h. št. 2. Pər Résman, gospodar Résman, Résmanov, zapis v katastru 1827 Rossman, lastnika Rossman, zapis v SA 1781-1890 Resman, lastnik Resman. Pred drugo svetovno vojno so na kmetiji prebivali Balantiči (sin Janko Balantič se je poročil z Antonijo Pogačnik (Valentinovo) in živel pri njih), med drugo vojno je bila vanjo preseljena družina Gale.

Srednja Dobrava 2 Resman
izvirnik

Resman 2.
Lucas Resman 1/2 rust.
Margaritha Dežman ux. Bresnic
Theresia filia
Franciscus fil.
Maria filia
Mariana fil.
Maria filia

Franc Resman pat. vid.

prevod

Resman Franc (roj. 24. 5. 1785 / um. 1869)
Luka (roj. 14. 10. 1823). Leta 1858 poroka z Margareto Dežman z Breznice (roj. 11. 7. 1830 / um. 1887).

Tereza (roj. 14. 10. 1860)
Franc (roj. 11. 11. 1862)
Marija (roj. 27. 1. 1865 / um. 1865)
Marijana (roj. 25. 2. 1866)
Marija (roj. 19. 9. 1868)
Hiše na Srednji Dobravi, št. 16: pri Resmanu
Srednja Dobrava: pri Resmanu
Srednja Dobrava 16: pri Resmanu
Hiše na Srednji Dobravi: Hlev za Frvanom oz. Resmanom
Hiše na Srednji Dobravi: Hlev za Frvanom oz. Resmanom
Hiše na Srednji Dobravi: Hlev za Frvanom oz. Resmanom
Resmanovi: Marijana Balantič, Srednja Dobrava
Galetovi so se priselili med vojno, ker so morali zapustiti mejno področje med Italijo in Nemčijo, in so živeli najprej pri Jurjovcu, potem pa pri Resmanu
Marjana in Janez Balantič (Resmanova), mogoče ob poroki. Arhiv Janke Balantič

Pri Črviču[uredi]

Pər Čərvíč, gospodar Čərvԑč, Čərvíčov. Hišna št. Srednja Dobrava 15, nekoč 3. Zapis v katastru 1827: Tscherwesch, lastnik Mihellitsch, zapis v Statusu animarum 1781 Červič, lastnik Mihelič.

Srednja Dobrava 3 Červič
Mihelič Jožef (roj. 15. 3. 1801 / um. 1883). Poroka z Marijo Kristan iz Begunj (roj. 13. 9. 1801 / um. 1879).

Anton (roj. 11. 1. 1836). Leta 1869 poroka z Uršulo Jerala (oklicana v Kropi).
Janez (roj. 17. 8. 1837). Leta 1868 poroka s Heleno Šlibar z Dobrave (roj. 17. 4. 1831).

Šlibar Katarina (roj. 8. 11. 1865)
Šlibar Johana (roj. 16. 6. 1889)
Kristina (roj. 10. 11. 1868)
Marija (roj. 29. 1. 1870)
Marijana (roj. 8. 7. 1871)
Helena (roj. 26. 4. 1873 / um. 1874)
Janez (roj. 14. 11. 1874 / um. 1875)
Rozalija (roj. 31. 8. 1876)
Mihael (roj. 20. 9. 1881)
Janez (roj. 15. 12. 1878 / um. 10. 9. 1880)
Janez (roj. 1. 9. 1884 / um. 5. 9. 1884)

Marija (roj. 21. 5. 1839)
Peter (roj. 28. 6. 1842)
Mihael (roj. 25. 9. 1844)

Tu počiva Janez Mihelič iz Sr. Dobrave, roj. 17. Avg. 1837. umrl 2. Okt. 1901. V miru počivaj!
Črvičevi: Šlibar, Mihelič, Šoberl
Hugo Mihelič (Črvičev s Sr. Dobrave)
Hugo Mihelič partizan, zraven Franc Jelenc. Arhiv Rok Gašperšič
Grobovi na Srednji Dobravi: Frančiška Mihelič (Črvičeva, žena Huga Miheliča)
Grobovi na Srednji Dobravi: Papler (Črvičev)
Grobovi na Srednji Dobravi: Zakotnik Metoda, umrla na Korziki (Kozjekova), hišo so naredili na Črvičevem hlevu, Sr. Dobrava 15)
Grobovi na Srednji Dobravi: Frelihovi: Franci (umrl na Korziki), hišo naredili na Črvičevem hlevu, Sr. Dobrava 15)
Hiše na Srednji Dobravi: št. 15 (pri Črviču)
Hiše na Srednji Dobravi: št. 15 (pri Črviču)
Tončka Papler (Črvičeva mama)

Pri Lencu[uredi]

Pər Lênc, gospodar Lênca / Lênc, Lêncov, hišna številka Srednja Dobrava 14, stara hišna številka 4, zapis v katastru 1827 Lonz, lastnik Pogatschnig, zapis v Statusu animarum 1781 Lenc, lastnik Pogačnik. Lencovi so se ukvarjali tudi s kolarstvom.

Srednja Dobrava 4 Lenc
Pogačnik Helena (roj. 15. 4. 1817 / um. 1884). Rojena na Ovsišah, s priimkom Pristov.
Pogačnik Marija (roj. 18. 5.1839)

Pogačnik Franc (roj. 1. 10. 1843). Leta 1864 poroka s Terezijo Šolar s Spodnje Dobrave (roj. 25. 9. 1841).

Marija (roj. 25. 5. 1865)
Franc (roj. 18. 1. 1867 / u. 1868)
Elizabeta (roj. 14. 11. 1868)
Helena (roj. 11. 9. 1870)
Johana (roj. 11. 5. 1872)
Cilka (roj. 5. 2. 1875)
Frančiška (roj. 15. 10. 1876)
Janez (roj. 15. 12. 1878 / um. 1880)

Franc (roj. 27. 5. 1880 / um. 1965). Poroka s Heleno Bešter (roj. 1896 / um. 1976)
Margareta (roj. 24. 6. 1849)

Grobovi na Srednji Dobravi: Lencovi: Pogačnik
Grobovi na Srednji Dobravi: Pogačnik, Vidic (Lencovi)
Grobovi na Srednji Dobravi: Janez Pogačnik (Lencov Johan)
Birma: Slavko Šolar, 1938; boter Johan Pogačnik (Lencov), zraven Lencova Štefa. Arhiv Hladnik
Hiše na Srednji Dobravi: Srednja Dobrava 14 (pri Lencu)
Hiše na Srednji Dobravi: pri Lencu
Hiše na Srednji Dobravi: pri Lencu

Pri Bodlaju[uredi]

Stara hišna št. Srednja Dobrava 5. Pr Bodlaj, Bodlajov. SA 1781–1890 Vodlaj, priimek lastnika Debelak, Kataster 1827: Wodelay, priimek lastnika Debellak. Znameniti sorodniki: mama škofa Antona Vovka Marija Debelak je bila Bodlajeva (Marija Mina Debeljak, roj. 5. 7. 1859, poročena v Breznico 13. 2. 1882, umrla 7. 11. 1917 v Vrbi).[1] Danes se lastniki pišejo Resman.

Srednja Dobrava 5 Vodlaj
Nomen vulgare: Vodlaj
Numerus domus: 5 adnotatio: hlapec span.[?]
Valent. Debelak rust. 14 Febr 1821 vacinitatus 43, matrimon junc. 59, mortus [18]71, vsako leto pri spovedi.
Helena Jalen ux. Kropa 24. Apr. 1829
Mathias fil. 24. Febr. 1857 confirmatus [18]66
Maria filia 5. Julii 1859 confirmatus 66 matrimon. junc. 81
Mariana fil. 7. Junii 1861
Elisabetha fil. 3. Nov. 1863 confirmatus 73
Valentinus fil. pf. 20. Januar 1866 confirmatus 73 matrimon. junc. 89
Lucia Pretnar ux. Zg. Dobrava 15 13. Dec. [1]868 matrimon. junc. 89
Agnes fil. 24. Febr. 1870 confirmatus 78
Lorenc filius 11. avgust [1]890
Maria, filia illeg. Elisabethae [nezakonska hči Elizabete] 16. aug. 1888
Bodlajev nagrobnik na Srednji Dobravi
Rojstni in krstni list Jožefa Resmana, roj. 13. 3. 1900. Arhiv Joška Resmana
Einantwortungsurkunde (prisodno pismo ob dedovanju) 1872. Arhiv Joška Resmana
Einantwortungsurkunde (prisodno pismo ob dedovanju) 1872. Arhiv Joška Resmana
Einantwortungsurkunde (prisodno pismo ob dedovanju) 1872. Arhiv Joška Resmana
Izbrisna pobotnica 1872. Arhiv Joška Resmana
Izbrisna pobotnica 1872. Arhiv Joška Resmana
Ausfertigung. Notarsko potrdilo o plačilu Josefa Vovka Mici Debellak itd. 11. decembra 1884. Arhiv Joška Resmana
Ausfertigung. Arhiv Joška Resmana
Ausfertigung. Arhiv Joška Resmana
Pobotnica 1891. Arhiv Joška Resmana
Zapuščinski akt 1894. Arhiv Joška Resmana (Matevž Pretner = Mihovc)
Zapuščinski akt 1894. Arhiv Joška Resmana (Matevž Pretner = Mihovc)
Zapuščinski akt 1894. Arhiv Joška Resmana
Zapuščinski akt 1894. Arhiv Joška Resmana
Prisojilna listina 1905. Arhiv Joška Resmana
Zapuščinska razprava 1905. Arhiv Joška Resmana
Pooblastilo 1911. Arhiv Joška Resmana
Izjava 1911. Arhiv Joška Resmana
Izjava 1911. Arhiv Joška Resmana
Sodni poziv za položbo obresti in dokaz zavarovanja 1913. Arhiv Joška Resmana
Franc Resman (Bodlaj), do leta 1928 lovski čuvaj občine Ovsiše pri zakupniku vitezu Pogačniku. Arhiv Joška Resmana
Josip vitez Pogačnik (desno) z lovskimi gosti in čuvaji, 1. levo stoji čuvaj Franc Resman (Bodlaj) s Srednje Dobrave, 4 Bohinc (Tomažovec). Arhiv Joška Resmana
Franc (umrl 1925) in Lucija Resman, pri mežnariji na Dobravi, okrog 1920. Arhiv Joška Resmana
Jože Resman (Bodlaj) leta 1920. Arhiv Joška Resmana
Kartica bratu Jožefu Resmanu v Judenburg 5. 2. 1918. Arhiv Joška Resmana
Poroka Ivanke in Jožefa Resmana na Dobravi. Na tleh: Pušavc, 6 Hrvatov, s čelom, ?, ?. Sedijo: Pavla Hrovat, Cecilija Resman (Ažmanova, žena od 5. Rudolfa Resmana,) Jakob? + žena, nevesta Ivanka roj. Nunar + Jožef Resman, desno Lucija Resman, Zofija Hribar, ?, Frančiška in Janez Lotrič, Mici Medja. 3. vrsta: 3. Lovro Pfajfar (Debelakov), 7 eden od Sitarjev, ?, 9. Janez Pretnar (Mihovc), ? ? ? 4. vrsta: 3 Ivanka in 4 Peter Žbontar (Cjazna), 5 Tončka in Janko Balantič, zakonca Stane Žagar in Jožefa Žagar, ? ? Cecilija Šolar (Zečkova Cila), ? 5. vrsta: 3 Jurčkov, 11 Filip Sitar ? Arhiv Janke Balantič in arhiv Joška Resmana.
Poroka Rudija Resmana s Cecilijo Ažman pred vojno. Na tleh: Jože Mihelič (Colar, z violino), Sedijo: Janez Lotrič, 2 3 poročenca 5 6 Jože Resman, stojijo? Arhiv Joška Resmana
Jože Resman (1900–1974), Bodlaj, pobudnik za ustanovitev lovskega društva na Srednji Dobravi 1945. Arhiv Joška Resmana
Joško Resman (Bodlaj)
Bodlajeva hiša na Dobravi
Vhod v staro Bodlajevo hišo na Dobravi
Bodlajev kozolec 1986; danes ne stoji več
Nova Bodlajeva hiša na Srednji Dobravi
Bodlajeva hlev na Dobravi
Bodlajev hlev na Dobravi
Bodlajev hlev na Dobravi
Bodlajevo gospodarsko poslopje na Dobravi

Pri Zečku[uredi]

Pr Zečk, Zéčək, Zečkov. H. št. Srednja Dobrava 9, stara h. št. 6. V katastru 1827 ime Saiz, lastnik Koschier, v Statusu animarum 1781: Sejc, lastnik Šoler.

Srednja Dobrava 6 Sejc
Nomen vulgare: Sejc, Numerus domus 6.

Jacobus Šoler pf rust: Selcah 7 Julii 1812
+ Gertrud Košir, ux Dobrava med: 4 Martii 1804, mortus 83
Joanes fil: 26 Junii 1841. Adnotatio: pessimus et pa[detis]imus v god vsih [???] svetnikov [???] na zahvaleno nedelo je polomil med kletvijo farovsko leso in nekaj plota, koštalo je to 1 gld, kteriga mora on cerkvi poverniti 1873.
Agnes filia 19 Janua 1838, matrimon junc. 66. Adnotatio: Brezje
Margaritha fil: 18 Febr: 1848, mortus 67. Adnotatio: monialis [nuna]
Joanes Šolar [popr. iz Šoler] pf rust. 26 Junii 1841, matrimon junc. [poročen] 77
Maria Debelak uxor, Dobrava sup. 26 Martii 1859, matrimon junc. 77
Joanes filius, 21 Martii 1878, mortus 78
Maria filia, 10 Julii 1879
Joanes filius, 19 August 1880
Theresia filio, 19. Octob 1882
Jacobus filius, 11. Maji 1884
Josefus filius, 13. martii 1886
Franz filius, 22. mart. 1888
Franziska f., 16. maja 1890

Theresia Košir, soror ux. [ženina sestra], 17 Sept. 1818, † na Brez.
Agnes Košir, 7 Janua 1821, matrimon junc. 67, Adnotatio: Lipenza, Radmansdorf

Nasledstvo Zečkovih

  • Jakob Šoler * 7. 7. 1812, žena Gertrud Košir s Sr. Dobrave (4. 3. 1804 - 1883), otroci: Neža *1838, poročena na Brezje 1838, Marjeta (1848-1867), Janez (1841-1877)
  • Janez (* 26. 6. 1841), žena Marija Debelak z Zg. Dobrave (* 26. 3. 1859), otroci: Janez * in + 1878, Marija * 1879, Janez * 1880, Terezija * 1882, Jakob * 1884, Jožef *1886, Franc * 1888, Frančiška * 1890
  • Janez (11. 8. 1880 - 10. 11. 1965), žena Marija (1. 6. 1884 - 20. 2. 1965), otroci: Marija (16. 3. 1909 - 10. 1. 1932), Frančiška (Franca) (13. 3. 1910 - 8. 10. 2004, neporočena, prevzame kmetijo), Alojzija (1911—1911), Cecilija (Cila) (1912-2005; por. s Francem Terlikarjem, otroci: Franc, Milena, Drago, živi v novi hiši na Sr. Dobravi 2), Gabrijela (Jelka, 7. 3. 1914 - 26. 9. 1925),[2] Ivan (10. 4. 1918 – padel v NOV v Davči 7. 7. 1943), Antonija (Tončka) (7. 6. 1926 - 28. 12. 1989; por. z Vinkom Golmajerjem, otroci Marija, Marta, Darka; živi v novi hiši na Jagnovci na Sr. Dobravi), Alojzij (Slavko) (28. 1. 1928 v Ljubljani - 24. 10. 2008, ostane s svojo družino na kmetiji in dela v železarni na Jesenicah)
  • Frančiška; Alojzij (Slavko), žena Antonija, roj. Krek v Dražgošah; na Dobravi sta pokopana tudi njena starša Janez in Helena Krek, ki sta po vojni živela na Brezjah. Hčeri: Mira (* 1954), Slavica (* 1956). Mira se 1978 poroči z Miranom Hladnikom (* 1954) v Stražišče, 2012 pa se z družino (Mojca * 1982) in Jurij (* 1984) vrne na Dobravo v novo hišo.
  • Slavica Šolar, por. Razinger, in Janez Razinger, sin Tomaž
Zečkovi: družina Šolar s Srednje Dobrave
Šolar in Krek
Grobovi na Srednji Dobravi: Mrgole, priseljeni z Dolenjske, živeli pri Zečkovih, potem pri Valentinu
Marija Šolar (Zečkova), umrla 20. februarja 1965
Poroka Tončka in Slavko Šolar 14. junija 1953, priče Stanko Krek, 2 Franc Terlikar 3 Franc Žerovc
22. julij 1962: Šolarjevi (Zečkovi na Sr. Dobravi 9): Franca, voček Janez, Slavko, mama Marija, Tončka, Cila
22. jul. 1962 Zečkovi (Šolar) na Sr. Dobravi 9: Mira, Slavko, Tončka, Slava
Slavko Šolar (Zečkov) in boter Johan Pogačnik (Lencov)
Slavko Šolar 15 let
Slavko Šolar pri vojakih 1948
Slavko Šolar pri vojakih v Boki Kotorski 1948
Slavko Šolar in Alojz Vidic
Slavko Šolar, vojna knjižica
Slavko Šolar, vojna knjižica
Slavko Šolar, izkaznica delovne brigade za gradnjo avtoceste Bratstva i jedinstva
Slavko Šolar, izkaznica delovne brigade za gradnjo avtoceste Bratstva i jedinstva
Slavko Šolar, potrdilo za požrtvovalno delo v delovni brigadi za gradnjo avtoceste Bratstva i jedinstva
Jože in Mimi Krek, Pecarjev Janez, Jurčkov ata na Mošenjski planini ok. 1956
Tončka Šolar 1944
16. junij 1944 1 Ivanka in 2 Tilka Prevodnik (Šk. Loka) 3 Tončka Krek, 4 Micka Lotrič z Dražgoš, slikano v Škofji Loki
Brezovica, Paplerjeva hiša 15. 8. 1957: 1 Heli Krek, 2 Slava in 3 Tončka Šolar 4 Joža, 5 Jela 6, Mimi Krek. sedijo: mama Helena Krek, 1 Mira Šolar 2 Jože Krek, 3 sin od Heli
Mira, Tončka, Slava Šolar 1957
Zečkovi: Janez Razinger, Tončka Šolar, Mira Hladnik, Slavko Šolar, Slava Razinger
Hiše na Srednji Dobravi: pri Zečku
Hiše na Srednji Dobravi: pri Zečku
Hiše na Srednji Dobravi: pri Zečku
Hiše na Srednji Dobravi: Zečkov hlev
Hiše na Srednji Dobravi: Zečkov hlev

Obdelovalne zemlje 4 ha, ostale zemlje 7 ha.

Pri Frvanu[uredi]

Pər Fərván, gospodar Fərvԑn, Fərvánov, hišna št. Srednja Dobrava 12, nekoč 7, zapis v katastru 1827 Fervan, lastnik Schlieber, zapis v Statusu animarum 1781 Fervan, lastnik Šliber.

Srednja Dobrava 7 Fervan
Šliber Andrej (roj. 12. 11. 1797 / um. 1870). Leta 1838 poroka z Marijo Ovsenik z Brezij (roj. 19. 11. 1811 / um. 1883).
Šliber Helena (roj. 19. 9. 1841)
Šliber Matija (roj. 19. 2. 1844). Leta 1874 poroka z Marijo Benedičič z Zgornje Dobrave (roj. 23. 1. 1849 / um. 1886). Leta 1887 poroka z Marijo Pristov iz Hraš (roj. 18. 2. 1856).
Jožef (roj. 19. 3. 1875 / um. 1875)
Marija (roj. 17. 4. 1876)
Frančiška (roj. 7. 12. 1877)
Cilka (roj. 25. 9. 1879)
Helena (roj. 21. 3. 1882 / um. 1884)
Matija (roj. 7. 2. 1884 / um. 7. 10. 1886)
Antonija (roj. 19. 5. 1885 / um. 1887)
Mina (roj. 10. 11. 1887). Hči z drugo ženo.
Johana (roj. 7. 5. 1890). Hči z drugo ženo.
Šliber Simon (roj. 27. 10. 1847)
Frvanovi; Šlibar. Koselj
Hiše na Srednji Dobravi: Frvanova in nova Debelakova
Hiše na Srednji Dobravi: Frvan
Hiše na Srednji Dobravi: Frvan
Hiše na Srednji Dobravi: Frvan
Hiše na Srednji Dobravi: Frvan
Hiše na Srednji Dobravi: Frvan
Hiše na Srednji Dobravi: Frvan
Hiše na Srednji Dobravi: Frvan
Hiše na Srednji Dobravi: Frvan
Jaka Šlibar (Frvanov Jaka) je desno (1947). Arhiv Hladnik
Jaka Šlibar (Frvanov Jaka) je desno. Arhiv Hladnik
Tatjana Šlibar (Frvanova Tatjana)

Pri Šlibru[uredi]

Pər Šlíbrə, gospodar Šlíbər, Šlíbrov, hišna številka Srednja Dobrava 11, nekoč 8, zapis v katastru 1827 Schlieber, lastnik Spendou, zapis v Statusu animarum 1781 Šliber, lastnik Spendov.

Srednja Dobrava 8 Šliber
Spendov Anton (roj. 10. 6. 1796 / um. 1875). Poročen z Marijo Pristavec (roj. 24. 3. 1811 / um. 1885).
Spendov Franc (roj. 4. 10. 1829). Leta 1867 poroka z Rozalijo Zupan iz Zapuž (roj. 18. 8. 1845).
Marija (roj. 22. 9. 1868)
Janez (roj. 19. 6. 1870)
Barbara (roj. 27. 11. 1871)
Rozalija (roj. 11. 7. 1873)
Frančiška (roj. 25. 8. 1875)
Marijana (roj. 30. 5. 1877)
Anton (roj. 1. 5. 1879 / um. 27. 6. 1880)
Franc (roj. 2. 12. 1880 / um. 7. 5. 1884)
Neža (roj. 2. 1. 1883 / um. 23. 1. 1883)
Anton (roj. 6. 6. 1885)
Marija (roj. 30. 5. 1833)
Jožefa (roj. 22. 3. 1838)
Jožef (roj. 17. 3. 1840)
Lucija (roj. 16. 11. 1848)
Helena (roj. 28. 8. 1850 / um. 21. 11. 1931)
Jakob (roj. 25. 7. 1855)
Šlibrovi: Bertoncelj
Hiše na Srednji Dobravi: pri Šlibru
Hiše na Srednji Dobravi, št. 11: pri Šlibru
Hiše na Srednji Dobravi: pri Šlibru

Mežnarija[uredi]

Mežnaríja, gospodar Méžnar, Mežnaríjsk, hišna številka Srednja Dobrava 6, stara hišna številka 9, danes brez številke. Zapis v katastru 1827 Messnerey, zapis v SA 1871 Mesnarija, priimek v SA Vurnik.

Srednja Dobrava 9 Mesnarija
  • Vurnik Gregor, pf. (roj. 23. 4. 1830). Leta 1863 poroka z Marijo Grilc iz Otoč (roj. 1. 11. 1831).
  • Marija Grilc, Otoče, žena (roj. 6. 2. 1863 / um. 1868)
  • Lovrenc, sin (roj. 7. 8. 1864)
  • Marija, hči (roj. 6. 2. 1863, um. 1868)
  • Franc, sin (roj. 4. 4. 1867)
  • Katarina, hči (roj. 26. 11. 1868 / um. 1869)
  • Mihaelis Mihelič ad. pf. [posvojeni gospodar?] (roj. 25. 9. 1844 na Srednji Dobravi), 1871 poroka z Agato Šlibar z Zgornje Dobrave (roj. 5. 2. 1846)
  • Marijana, žena (roj. 26. 7. 1871)
  • Frančiška (roj. 2. 10. 1872 / um. 1875)
  • Marija (roj. 9. 6. 1874)
  • Jakob (roj. 28. 6. 1876)
  • Helena (roj. 18. 5. 1880)
  • Mihael (roj. 27. 3. 1882)
  • Kristina (roj. 24. 7. 1885)
  • Frančiška (roj. 18. 3. 1889)
  • Katarina Vurnik, mati, vid. [vdova] (roj. 15. 4. 1792 / um. 1866)
Gregor in Katarina Burnig, mežnar na Dobravi 1857

Za podobarja Janeza Vurnika st. (*28. avg. 1819 v Stari Oselici (nad Trebijo) cerkovnikovemu pomočniku Gregorju in Katarini r. Mežek, u. 2. marca 1889 v Radovljici) glej Dobravski kdojekdo. 1824 se je družina preselila na Dobravo pri Kropi.

Mežnarija na Srednji Dobravi
Hiše na Srednji Dobravi: Mežnarija
Mežnarija na Dobravi
Hiše na Srednji Dobravi: Mežnarija
Janez Vurnik

Pri Debelaku[uredi]

Pər Debelák, gospodar Debelԑk, Debelákov, hišna številka Srednja Dobrava 10, stara h. št. tudi 10, zapis imena v katastru 1827 Debellack, lastnik Debellack, zapis v Statusu animarum 1868 Debelak, lastnik Debelak.

Srednja Dobrava 10 Debelak
Debelak Numerus Domus 10.

Joanes Debelak pf. 2 rust. 15. Junii 1823, Mortuus 1873
†Gertrud Mihelič ux. Prezrenje 10. Marti 1822, Mortuus 1885
Josephus fil. 26. Febr. 1851, Mortuus 1869
† Franciscus fil. 8. Marti 1853, Mortuus 1880
† Joanes fil. 14. Janua 1858, Confirmatus 1867, Mortuus 1883
Maria filia 4. Apr. 1849, Matruimon. junc. 1878 Petrovka[?]
† Helena fil. 27. Apr. 1856, Confirmatus 1861, Matruimon. junc. 1878, Mortuus 1886, omožena v Lescah
Mariana fil. 17. Junii 1860, žena učitelja Rozmana, Confirmatus 1867, omožena Mortuus 21
Rochus fil. pf. 15. Aug. 1862, Confirmatus 1873, Mortuus 1883
Mariana Debelak uxor, Sredna Dobrava 7. Juni 1861, Mortuus 1883
† Joannes filius 18. Janua 1885 Mortuus 23/4 1885

Fortunatus Debelak fr. pf. 1. Nov. 1820, Mortuus 1871
Laurenitus fil. illeg. Mariae 2. Aug. 1873, Mortuus 1874
Francisca filia illeg. Helenae 27. Januarii 1876, Mortuus 1876

Debelakovi: Pfajfar
Pismo Lovra Debelaka domov očetu iz Bjelovarja 14. 1. 1925. Arhiv Joško Resman
Debelakovi ob zlati poroki, Sr. Dobrava 1946. Arhiv Joža Pfajfar
Stara Debelakova domačija. Arhiv Joža Pfjafar
Hiše na Srednji Dobravi: Debelakova
Hiše na Srednji Dobravi: Debelakova
Hiše na Srednji Dobravi: Debelakova
Hiše na Srednji Dobravi: Debelakova
Hiše na Srednji Dobravi: Nova Debelakova
Hiše na Srednji Dobravi: Nova Debelakova
Hiše na Srednji Dobravi: Nova Debelakova

Farovž[uredi]

Fárovž, stara hišna številka Srednja Dobrava 11, danes hiše ni več. Zapis v katastru 1827 Pfarrhof, zapis v SA 1865 Farovž, župnik je bil tedaj Jakob Poličar, roj. 5. 4. 1897. Župnišče je bilo leta 1945 porušeno, najti ni nobene fotografije stavbe.

Srednja Dobrava 11 Farovž

Pri Valentinu[uredi]

Pər Valentín, tudi pər Bovantin, pər Vantin 'pri Valentinu'. Gospodar Valentin, Valentinov. Stara hišna številka je bila Srednja Dobrava 12, danes 8, 8a, 8b, 8c. V Franciscejskem katastru 1827 je zapisano hišno ime Valantin, lastnik se je pisal Justin. V Statusu animarum 1862 je hišno ime Valentin, lastnik je bil Pogačnik. Lastniki 2018 se pišejo Pogačnik (8, 8a) in Mohorič (8b).

Pogačnikova gostilna "pri Valentinu" 1900. Založil Franc Rojc, arhiv Janke Ulčar.
Dobrava pri Podnartu: Gostilna pri "Valentinu" 1925. Foto Ivan Kunc, založnik Filip Pogačnik, arhiv Pirc.
Pred Valentinovim hlevom. Arhiv Janke Balantič
Gostilna pri Valentinu med drugo svetovno vojno, pred njo sta najbrž Filip in Antonija Pogačnik. Arhiv Janke Ulčar.
Valentinova stara hiša. Foto Marija Mohorič
Valentinova stara hiša. Foto Marija Mohorič
Valentinova stara hiša. Foto Marija Mohorič
Valentinova stara hiša. Foto Marija Mohorič
Valentinova stara hiša. Foto Marija Mohorič

Staro hišo so porušili 14. 2. 2013.

Valentinov hlev. Foto M. Hladnik 30. 3. 2017
Valentinov hlev. Foto M. Hladnik 30. 3. 2017
Gospodarska poslopja pri Valentinu, Srednja Dobrava
Nova Valentinova hiša, dom Mance in Aleša Pogačnik. Foto M. Hladnik 30. 3. 2017
Sr. Dobrava 8a, dom Olge in Filipa Pogačnika. Foto M. Hladnik 30. 3. 2017
Srednja Dobrava 8b, dom Marije in Lojza Mohoriča. Foto M. Hladnik 30. 3. 2017
Srednja Dobrava 12: Valentin. Status animarum 1862–1889. Nadškofijski arhiv Ljubljana.
Nomen vulgare: Valentin
Numerus domus: 12
Simon Pogačnik cas. 29 Octob. 1829 > 1828,[3] vacinitatus 43, matrimon junc. 59, mortus 16. III 1890, vsako leto pri spovedi.
Maria Fister ux. Ovsiše 29. Janua 1833, [poročena 59]
Andreas fil. 14 Nov. 1860, confirmatus 67
Franciscus fil. 30 Janua 1862, confirmatus 73
Philipus fil. 26 April 1878,
† Simon fil. 14 Sept. 1863, confirmatus 73, mortus 81(26. Apr.)
Joanes 14 April 1865
Aloisius 8 Maji 1870, mortus 13 mai 70
Maria filia 15 December 1866, confirm. 73
Francisca fil. 28 Octob 1868
Helena filia 26 April 1871, mort. 22. [xx][4] 71
Cecilia filia 30 Octobr. 1872
Antonius fil. 21 Maji 1874
Barbara filia 30 Novb.1876
Joanes Pogačnik frat pf [gospodarjev brat] 6 Decem. 1832, poročen 77
Nagrobnik Andreja in Barbare Pogačnik, roj. Justin, na Sr. Dobravi. Foto M. Hladnik
Nagrobnik Valentinovih na Dobravi. Foto M. Hladnik
Nagrobnik učiteljev Ivana Žagarja, Cecilije Žagar, rojene Pogačnik, in Franjice Pogačnik. Foto M. Hladnik
Grobovi na Srednji Dobravi: Marko Pogačnik (Valentinov)

Valentinovi na Dobravi izvirajo s Posavca. Tam (pri Čuku, h. št. 7) se je Matevžu in Heleni Pogačnik 15. 10. 1711 rodil sin Luka, ki je postal mlinar in se poročil z Uršulo. Iz njunega zakona se je 14. 1. 1742 rodil sin Anton. Ta se je poročil z Mino (Marijo) Aljančič (Aliantschitsch) in imel z njo šest otrok. Gospodarstvo (mlin) je prevzel drugi najstarejši sin Valentin, ker je prvi sin pri 19 letih umrl, sin Andrej (* 1. 11. 1796), ki se je 24. 11. 1828 poročil z osem leto starejšo Barbaro Justin (16. 11. 1788) s Srednje Dobrave 9 (iz Mežnarije?), pa je svoj dom osnoval na Sr. Dobravi pri Valentinu. Rodila sta pet otrok. Prvi je bil Simon (* 27. 10. 1828), ki se je rodil pri Valentinu en mesec pred poroko in bil šele tik pred svojo poroko leta 1859 in v letu očetove smrti pozakonjen; mama mu je umrla že 12 let prej. Prvi zakonski sin Andrej (* 9. 11. 1830) je najbrž kmalu umrl, ker se 24. 11. 1831 rodil že drugi sin Andrej. Sledila sta Janez (* 6. 12. 1832) in Barbara (rojena konec 1834), ki je umrla pri treh mesecih 9. 2. 1835.

Nezakonski prvorojenec Simon Pogačnik (1828–1890) se je poročil 21. 11. 1859 s pet let mlajšo Marijo Fister, p. d. Primožkovo (29. 1. 1833 – 11. 11. 1905), ki jo je pripeljal z Ovsiš. Imela sta 12 otrok (7 fantov in 5 deklet). Dva sta umrla kmalu po porodu, eden pri osmih letih. Tretji sin Simon (14. 9. 1863 – 26. 4. 1881) je umrl pri 18 letih. Gospodarstvo na Dobravi je prevzel najmlajši Filip (26. 4. 1878 – 1944), predzadnji sin Anton (* 21. 5. 1874) pa je po očetu podedoval posest v Podnartu (h. št. 13) in se pri svojih 24 letih tja preselil. Doma je bil še štiri leta mlajši gospodarjev brat Janez, ki se je pri svojih 45 letih poročil. Njegov prvorojenec Andrej (* 14. 11. 1860) se je odselil v ZDA; izseljenčeva hči je 1967 prišla na obisk k prednikom na Dobravi.

Otroci Marije in Simona Pogačnika
Andrej Pogačnik (1860–??). Arhiv Marija Javor
Simon Pogačnik. Arhiv Marija Javor
Simon Pogačnik (1863–1881). Arhiv Marija Javor
Francka (Franjica) Pogačnik (1868–1940) je bila učiteljica v Cerkljah, potem v Ribnem in drugod, med 1922 in 1924 pa na Dobravi. Arhiv Marije Javor
Anton Pogačnik (1874–1948). Arhiv Marija Javor
Filip Pogačnik (1878–1944). Arhiv Marije Javor
Marija Fister (Primožkova z Ovsiš) (1833-1905), žena Šimna Pogačnika. Arhiv Marija Javor
Osmrtnica Simona Pogačnika. Arhiv Marija Javor
Alojzija Pogačnik. Arhiv Andreje Pogačnik Jarc
Alojzija Pogačnik, roj. Korenčan, po vojni? Arhiv Janke Balantič
Poroka Filipa in Lojzke Pogačnik 5. 2. 1906, desno Filipov brat Anton, levo njegova sestra Franjica, zadaj na sredi Čop iz Žirovnice. Arhiv Marija Javor
Hči Andreja Pogačnika iz ZDA. Arhiv Marija Javor
Otroci bratov Antona in Filipa Pogačnika: Ciril, ?, Tončka (Filipova hči). Arhiv Marija Javor
V spomin na 25 letnico 12. juni 1899 -- 12. juni 1924, Marija & Anton Pogačnik Podnart. Arhiv Marija Javor
Sedijo pater Bonaventura, Anton Pogačnik ima v naročju vnukinjo Marijo, Marija Pogačnik, zadaj sta Metod in Mara Pogačnik. 1940. Arhiv Marije Javor
Poroka Cirila Pogačnika 1940. Levo in desno sta Anton in Marija Pogačnik, zadaj pater Bonaventura. Arhiv Marije Javor
Filip in Anton Pogačnik pred Valentinovo hišo na Dobravi. Arhiv Marije Javor
Pred Valentinovo hišo, sredi sta brata Anton in Filip z ženama. Arhiv Marije Javor
Filip Pogačnik gostilničar in posestnik umrl 19. januarja 1944. Hrbtna stran Svete podobice. Arhiv Marija Javor
Raptus est ne malitia mutaret intellectum eius; sprednja stran svete podobice 19. januarja 1944 [Vzel ga je, da hudobija ne bi popačila njegove pameti. Mdr 4,11]. Arhiv Marija Javor
Status animarum za domačijo pri Valentinu: Filip Pogačnik in drugi člani družine. Arhiv Marija Javor
Iz oklicne knjige za Srednjo Dobravo: Pogačnikovi (Valentinovi). Arhiv Marija Javor
Iz oklicne knjige za Srednjo Dobravo: Pogačnikovi (Valentinovi). Arhiv Marija Javor

Zanimivo je, da sta se oba brata Filip in Anton poročila s sestrama Korenčan iz Naklega 21: 12. junija 1899 Anton z Marijo, 5. februarja 1906 pa Filip Alojzijo. Hči Marija (* 15. 12. 1866) se je 9. 9. 1891 poročila z Lovrencem Aljančičem z Bistrice pri Tržiču in sprva živela še na Dobravi, Cecilija (* 30. 10. 1872) se je že v letih 8. 8. 1910 poročila z učiteljem Žagarjem iz Kamne Gorice, Barbara (* 30. 11. 1876) pa 13. 4. 1896 z Janezom Čopom iz Žirovnice.

Cilka Žagar je imela sinove Ivana, Toneta, Mileno, med vojno so bili izseljeni v Smederevsko Palanko, Tone se je tam poročil in je tam pokopan. Ivan in Milena pa sta živela v Ljutomeru. Milena je imela otroka Zalko in Ljuba (živinozdravnika).

Anton Pogačnik

Anton Pogačnik je pri svojih 25 letih postal najmlajši gorenjski župan. Z Dobravo je njegovo življenje povezano, saj so ga na seznamu Mohorjevih naročnikov vodili kot Dobravca tudi še potem, ko je bil v Podnartu; tudi na njegovo domače ime Valentin (Tinček) so ga politični nasprotniki radi spominjali. V zakonu se mu je rodilo šest otrok: tri dekleta in trije fantje. Prva je bila Ljudmila (* 15. 3. 1900), druga (Marija) je kmalu umrla, tretja (tudi Marija oz. Mara (roj. 10. 7. 1904) pa se je 1. 9. 1926 visoko poročila: z Jožefom, sinom viteza Josipa Pogačnika, glavnim tajnikom Trboveljske premogovne družbe. Čeprav je bil mož iz istega kraja in z enakim priimkom, nista bila v sorodu. Sinovi Ciril, Metod in Anton so dali ime kemični tovarni CiMeAn v Podnartu (danes Atotech).

Poroka Jože + Mara Pogačnik, 1926. Levo stoji Metod Pogačnik, v uniformi Ciril Pogačnik, pater Bonaventura z Brezij, Branko, Bogdan, Tone Pogačnik. Desno sedi vitez Josip Pogačnik z ženo, levo Anton Pogačnik z ženo. Arhiv Marija Javor
Čopovi iz Žirovnice. Sredi sta Marija in Anton Pogačnik, zgoraj nekje Filip Pogačnik. Arhiv Marije Javor
Anton Pogačnik v družbi gorenjskih veljakov. Stojijo (srednja vrsta): 1. župan občine Predtrg Ivan Pogačar (ok. 1930), 3. župan občine Lesce Pavel Olip (1936–1941), 5. Ignac Zagorc, trgovec v Radovljici, 6. župan občine Ovsiše Anton Pogačnik (župan do 1921, na fotografiji v pokoju), 8. Zvonko Savnik, trgovec v Radovljici; sedijo: 4. župan občine Radovljica dr. Ivan Dobravec (1934–1936), 5. srezki načelnik dr. Ivan Vidmar (1930–1933), 6. srezki načelnik dr. Ivo Vrečer (1933–1939), 9. Leopold Fürsager (predsednik združenja trgovcev za srez Radovljica, ok. 1933). Posnetek je nastal okrog leta 1934 na Lectarjevem vrtu v Radovljici. Arhiv Marija Javor
Na Vel. ponedeljek na Dobravi pri "Bolantinu". Gospodar Filip sedi na desni s sinom Milošem ali Dušanom, dirigira Lencov (Pogačnik), skrajno desno Lovrenc Pfajfar?, predzadnji Jožef Resman (Bodlajev). Arhiv Marije Javor
Pred Valentinovo vinsko kletjo. Sedijo 1 Lencova 3 Zečkova, stojijo 2. vrsta 7 Zečkova 3. vrsta: 3 Alfonz/Joža? 4 Sitar. Arhiv Marije Mohorič
Dobravci in iz Prezrenj pred Valentinovo vinsko kletjo okrog 2. sv. vojne. Zadnja vrsta: 1 Koselj (Očakov) 2 3 4 5 6. Arhiv Janke Balantič
Pred Valentinovo hišo v 1920. letih. Stojijo: 1 Magdalena Pogačnik, 2 Ivan Žagar ml., 3 Gregor, 4. Milena roj. Žagar, Gregorjeva žena, 5. Miloš Pogačnik, 6. Simon Pogačnik. Sedijo 1. Antonija Pogačnik, 2. Ivanov brat Tone Žagar (pokopan v Smederevski Palanki), 3. Alojzija Pogačnik, 4. Ivan Žagar, 5. Alfonz Pogačnik. Arhiv Janke Ulčar
Pri Valentinu poleti 1928: 1 Milena Žagar 2 3 4 5 6 Antonija Pogačnik 7 8. Arhiv Janke Balantič
Pred Valentinovo hišo 24. 4. 1932. Sedijo: 1 2 Pogačnik (Lencova) 3 Janko Balantič 4 Antonija Pogačnik 5 6 Simon Pogačnik? 7 2. vrsta : 1 2 3 4 5 6 7. Arhiv Janke Balantič
Anton Pogačnik z birmanci, ob njem desno je Dušan Pogačnik. Arhiv Marije Javor
Anton Pogačnik desno. Arhiv Marije Javor

Filip je imel 10 otrok: Antonija Marija (* 13. 6. 1908), Simon (* 8. 9. 1909), Marija (2. 4. 1911 – 24. 9. 1911), Magdalena (* 3. 8. 1912), Alfonz (* 12. 11. 1914), Jožef Marijan (* 26. 7. 1916), Marija (15. 1. 1920 – 9. 9. 1921), Dušan Filip (* 31. 7. 1923), Miroslava (16. 2. 1925, roj. v Naklem 21 – 14. 6. 1926), Miloš Peter (* 20. 1. 1928); preživelo jih je sedem.

Antonija se je poročila s fotografom in snemalcem Jankom Balantičem (Resmanovim) in živela z njim doma pri Valentinovih. Iz tega zakona je Janka Balantič, poročena Ulčar v Radovljico, ki hrani veliko rodbinskega in lokalnozgodovinskega fotografskega gradiva.

Visoko starost je dočakal Jože, častni občan Domžal. V otroštvu je pasel krave in nosil mleko v Kropo. Prvi razred so imeli v domačem skednju, učila ga je teta Franjica Pogačnik. V Lipnici se je nekoč skoraj utopil. V ujetništvu mu je življenje rešil sošolec, ki ga je izčrpanega potegnil na vlak, v partizanih pa je za las ušel rafalu. Na začetku druge svetovne vojne je bil kot oficir na orožnih vajah pri Skopju ujet in odpeljan v Nemčijo, 1942 se je iz Nemčije vrnil in kot vsi bratje odšel v partizane. Brat Dušan je v partizanih padel, sam ga je šel izkopat in prekopat na dobravsko pokopališče. Bil direktor tovarne Tosama in domžalski župan; fotografija ga kaže, kako se rokuje s svojetskim predsednikom Hruščovom, ko je ta s Titom obiskal Domžale.

Jože Pogačnik otrok
Jože Pogačnik
Jože in Milena Pogačnik
Magdi za spomin Jože. Dobrava 21. 1. 1940. Arhiv Janke Balantič
Jože Pogačnik
Jože Pogačnik
Poročna slika Jožeta in Ivice 14. 9. 1946. Arhiv Andreje Pogačnik Jarc
Alfonz Pogačnik (Valentinov Alofnz) vojak v Beogradu 1936. Arhiv Marija Mohorič
Pri vojakih v Slavonski Požegi 1938, z leve Jože Pogačnik. 1. puk teške artilerije, 5. baterija. Arhiv Andreje Pogačnik Jarc

Magda je živela v Salzburgu. Po naključju sta menda izstopila na napačni železniški postaji skupaj z Božidarjem Jakcem, se seznanila in od tedaj je Jakac hodil na Dobravo k Valentinovim slikat. Med drugim je naslikal Valentinovo domačijo, ajdovo polje na poti proti Otočam, portret mame Alojzije in vnukinje Janke; slike so v lasti članov družine.


Miloš in Dušan Pogačnik 29. III. 1934 (Palmsontag?) Karfreitag (cvetna nedelja? veliki petek). Arhiv Janke Balantič
Antonija Pogačnik, por. Balantič med dekleti. Arhiv Janke Balantič
V Valentinovi uti. Arhiv Janke Balantič
Pred Valentinovo hišo okrog 1920. Sedijo 1 2 3 4 5 Antonija Pogačnik. 6, 2. vrsta 1 2 3 4 5 6 7, stojijo 1 2 3. Arhiv Janke Balantič
Pred Valentinovo hišo okrog 1930. Na stopnicah sedi Antonija Arhiv Janke Balantič
Pred Valentinovo hišo okrog prve svetovne vojne. Levo sedi Filip Pogačnik. Arhiv Janke Balantič
Pred Valentinovo hišo: Vinko Pirc iz Lipnice, Franc Pogačnik (Lencov), Tone Žagar (iz Smederevske Palanke), iz veže kuka Dušan Pogačnik. Arhiv Andreje Pogačnik Jarc
Valentinovi okrog leta 1932: 1 Antonija 2 Magdalena 3 Miloš 4 Alojzija 5 Filip Pogačnik
"Doma pod jaslicami, febr. 1943: V spomin na 65 letnico od Tvojega krsta: Simon, Alfonz, mama Alojzija, Filip, Jože, Dušan." Pogačnikovi (Valentinovi) s Srednje Dobrave. Arhiv Janke B. Ulčar
Marija Pogačnik, por. Mohorič, in Franci Pogačnik, zadaj mežnarija, okrog 1956. foto Janko Balantič, arhiv Janke B. Ulčar
Dobrava ok. 1956: 1 2 3 4 Tone Pogačnik 5 spredaj Jurčkov Franci, vol, 6 Marija 7 Janka Balantič 8 Barbara Pogačnik. Foto Janko Balantič. Arhiv Marije Mohorič
Otroci so preživljali na Dobravi čudovite počitnice (1957). Foto Janko Balantič. Arhiv Andreje Pogačnik Jarc
Na peči pri Valentinu: 1 Filip, 2 Marija, 3 Barbara, 4 Janka, 5 Marko. Foto Janko Balantič. Arhiv Marije Mohorič
Pogačnikovi Marko 2 Lojzka, 3 Filip, 4 Alfonz 5 Barbara, spodaj Marija. Arhiv Marije Mohorič
1. maj 1953 ob domači hiši na Dobravi: z leve 1. vrsta mama Alojzija z Barbaro, Simon. Janka, Andreja, Tončka, Jožica; stojijo: Jože z Metlo, Magda z Markom, Ivica, Simon. Arhiv Andreje Pogačnik Jarc
Valentinovi ob domači hiši: praznovanje maminega rojstnega dne: čepita Marjana in Marjetka, 1. vrsta Miloš z Andrejem, Alfonz, Tončka, mama, Simon, Jože; stojijo Metka, janka, Lojzka, Andreja, Barbara, Veronika, Marko, Jožica, Filip, Ivica, Milenin mož Gregor, Milene, Marija. Arhiv Andreje Pogačnik Jarc.
Jože Pogačnik iz Domžal, 101 leto
Andreja Pogačnik Jarc, hči Jožeta Pogačnika, Domžale
Marija Mohorič in Olga Pogačnik
Valentinov Lojz (Mohorič) na Vodiški planini
Janka Ulčar, roj. Balantič
Valentinova Barbara (Alfonzova hči) z možem, Podbrezje
Andrej in Matjaž Pogačnik in Marija Javor

Pri Cjazu[uredi]

Pər Cjáz, gospodar Cjáza, Cjázov, hišna številka Srednja Dobrava 3, stara hišna številka 13, v katastru 1827 hiše še ni, zapis v Statusu animarum 1865 Cjaz, lastnik Debelak.

Srednja Dobrava 13 Cjaz
Debelak Matevž (roj. 11. 8. 1789 / um. 1878). Poroka s Heleno Praprotnik z Ovsiš (roj. 21. 8. 1791 / um. 1868).
Lovrenc (roj. 10. 8. 1830 / um. 1887). Leta 1869 poroka z Marijo Mulej iz Begunj (roj. 19. 2. 1837 / um. 15. 6. 1915).
Anton (roj. 13. 1. 1870 / um. 1874)
Marija (roj. 23. 1. 1872 / um. 1878)
Anton (roj. 12. 6. 1875)
Rozalija (roj. 1. 9. 1877)
Janez (roj. 26. 12. 1879)
Katarina (roj. 22. 11. 1838)
Matevž (roj. 16. 9. 1867 / um. 1869). Nezakonski sin.
Pri Cjazu pred drugo svetovno vojno. Arhiv Joško Resman
Grobovi na Srednji Dobravi: Žbontarjevi (Cjazni): Bertoncelj, Moravec
Hiše na Srednji Dobravi: pri Cjazu
Hiše na Srednji Dobravi: pri Cjazu

Pri Jurčku[uredi]

Pər Júrčk, gospodar Júrčək, Júrčkov, hišna številka Srednja Dobrava 13, stara hišna številka 14, v katastru 1827 hiše še ni, zapis v Statusu animarum 1865 Jurčik, lastnik Pogačnik.

Srednja Dobrava 14 Jurčik
Pogačnik Jurij (roj. 20. 4. 1810 / um. 1867). Poroka z Marijo Smrekar z Zgornje Dobrave (roj. 4. 4. 1811 / um. 1869).

Simon (roj. 21. 10. 1839). Leta 1867 poroka z Marijo Papler s Spodnje Dobrave (roj. 8. 1. 1844 / um. 1876). Leta 1876 poroka z Margareto Papler s Spodnje Dobrave (roj. 13. 7. 1841).

Marijana (roj. 18. 7. 1869)

Marija (roj. 13. 1. 1872)
Janez (roj. 29. 4. 1874). Poroka s Frančiško (roj. 4. 10. 1875 / um. 28. 9. 1956).

Helena (roj. 15. 4. 1877)
Anton (roj. 24. 12. 1882 / um. 7. 9. 1885)
Jurčkovi
Pogačnik Blaž
Grobovi na Srednji Dobravi: Pogačnik (Jurčkovi)
Hiše na Srednji Dobravi: Jurčkova
Hiše na Srednji Dobravi: Jurčkova
Hiše na Srednji Dobravi: Jurčkova
Minka Pogačnik (Jurčkova Minka)
Hiše na Srednji Dobravi, št. 13
Hiše na Srednji Dobravi: lopa in kozolec pri Jurčku

Šola (Žagarjevi)[uredi]

Pri Valentinu: 1 Danica Žagar 2 Nada Žagar 3 Jože Pogačnik (?), 4 Savica Žagar 5 Iztok Žagar 6 Stanko Žagar 21. 8. 1927. Arhiv Marije Javor.
Žagarjevi otroci: Stankič, Iztok, Savica, Danica, Nada, arhiv Bavconovih
Nada Žagar, Marica Bertoncelj, Danica Žagar, Pavle Kern (pozneje izdajalec), Tone Bertoncelj, arhiv Bavconovih
?, Grobovčkov Ivan, Ivka Križnar, Noč iz Otoč, arhiv Bavconovih
Stane Žagar z družino pred odhodom z Dobrave konec 1940
Avgusta Žagar, mama Staneta Žagarja, učit. v Ljubečni
Katarina Miklič (nona, tašča Staneta Žagarja) na Dobravi 1938
Slavica Žagar. Arhiv Bavconovih
Na Dobravi 1. 9. 1946. Arhiv Bavconovih

Spomini na Dobravo. Starši Staneta Žagarja so imeli na Žagi pri Bovcu posestvo, žago in trgovino. Očetov oče je bil zelo "mogočen", samosvoj. Imeli so štiri otroke: Milena, Ferdinand, Zora, Stanislav. Mati je je bila učiteljica, vendar ne v službi. Preselili so se v Gorico, kjer sta Stane in verjetno tudi sestra Milena doštudirala na učiteljišču. Leta 1. svetovne vojne je oče Stane ("tata") preživel v Tirolih kot vojak. Bil pa je tudi upornik in bil kaznovan zaradi izražanja svojega slovenstva. Po koncu vojne se je Žagar pridružil borcem za slovensko Koroško, in sicer v Borovljah, kjer je takrat učiteljevala njegova sestra Milena.

Jožefa Mikluš, tudi Pepca (žena Staneta Žagarja), je bila rojena 26. 9 1893 v Pevmi pri Gorici, kjer so njeni starši imeli gostilno. Pred vojno je delovala v prosvetnem društvu, ki ga je vodil pesnik Simon Gregorčič. V družini je bilo sedem otrok, oče je umrl pri petdesetih umrl zaradi srčne bolezni, iz istega razloga tudi devet leta stara hči. Njena mama Katarina Mikluš je tako ostala sama s šestimi otroki. Najstarejša Emil in Pepe sta šla delat na Most na Soči, hči Amalija je šla k duhovniku v Gorico za kuharico, drugi (sinova Karlo, Alojzij idr.) so v Gorici dočakali prvo svetovno vojno. Mama Katarina in hči Jožefa sta bili med vojno kot begunki evakuirani v Ljubljano. V Ljubljani sta se Jožefa in Stanko Žagar kmalu po vojni poročila. Tam se je 3 dec. 1921 rodil njun prvi sin Stanko (Stankič), ki je padel leta 1942 na Okroglem zaradi izdajstva Pavleta Kerna.[5] Po vojni se je družina preselila na Bled, oče je eno leto poučeval v Gorjah; tam se jima je 28. 3. 1922 rodila hči Savica. Leta 1922 je bil Žagar premeščen na osnovno šolo na Srednji Dobravi. Tam so se jima rodili leta 1923 sin Iztok in leta 1924 dvojčici Danica in Nada. Jožefa Žagar (Pepca) je pred vojno dopolnjevala politično delo svojega moža zlasti s prosvetljevanjem dobravskih žena. Ko se je morala družina umakniti pred Nemci iz okolice Celja v Ljubljano, se je Pepca Žagar takoj vključila v Osvobodilno fronto in je delovala v sektorju za prehrano in ilegalno propagandno gradivo. Leta 1942 so jo italijanski okupatorji skupaj z tremi hčerkami zaprli in italijansko vojaško sodišče jih je vse obsodilo na dolgoletne kazni zapora. Po kapitulaciji Italije se je priključila partizanom in je na osvobojenem ozemlju nadaljevala s človekoljubnim delom. Po vojni se je vključila med aktiviste Rdečega križa. Umrla je 27. 2. 1965 in je pokopana na Žalah v Ljubljani.[6]

Stane Žagar je kot član KP prebral zelo veliko tedaj dostopne politične literature, med drugim pa tudi Hitlerjev Mein Kampf, zato je razumel nevarnost hitlerizma. Kot ljudski prosvetitelj je deloval v kmečki zadrugi, drevesnici, kjer so šolarji sadili smreke na Brezovici, pri gradnji železniške postaje v Otočah za brezjanske romarje, organiziral kmečko nadaljevalno šolo, ki so jo hodili nadzorovat orožniki; fante je po zaključku peljal na izlet v Šibenik. Leta 1936 je hči Danica pomagala tiskati plakate, ki so jih trosili naokrog. Doživeli so policijsko preiskavo. Danica je vedela za vsa skrivališča literature: v omari s šolsko dokumentacijo, na podstrehi v veliki košari odpadnega šolskega gradiva, v dimniku, v posebni škatli na podstrehi. Prav to škatlo je našel Kovač iz Lipnice in jo dal orožnikom, ob preiskavi so vso družino zaprli v šolski razred. Čuval jih je orožnik z nabito puško. Dobri sosedje Mežnarji so opazili, da se nekaj dogaja, in so jim skozi okno prinesli mleko in kruh. Oče Stane (več o njem glej v poglavju Dobrave med drugo svetovno vojno#Stane Žagar) se je med vojno boril v dražgoški bitki in padel na Malem Rovtu nad Crngrobom. Hči Savica, poročena Hočevar, in nečak Marjan Mikluš sta ga po vojni izkopala in leta 1946 kosti prenesla pokopat na Dobravo. 5. 7. 1951 je bil proglašen za narodnega heroja.

Savica Žagar je bila avg. 1941 sprejeta v KPS. Delovala je v dokumentarnem sektorju centralne tehnike OF, skupaj z Meto Sitar. Po kapitulaciji Italije se je vkljuičila v prekomorske brigade, pozneje pa je bila imenovana za namestnico politkomisarja v 26. diviziji v Bosni. Njena sestra Danica se živo spomni, kako je s svojim žlahtnim altom, ko so po vojni obujali spomine, zapela tragično pesem o žrtvah na Kordunu, ki jim je bila priča:

Na Kordunu grob do groba,
traži majka sina svoga.

Savica je umrla sredi maja 1976 in je pokopana na Žalah v Ljubljani.[7]

Iztok Žagar, rojen 5. junija 1923 na Dobravi, je šel v partizane in bil jeseni 1941 udeležen v napadu na Lož. V italijanskem protinapadu so se partizani zatekli v neki vikend in bili vsi zajeti razen komisarja Dušana Pirjevca - Ahaca, ki je uspel pobegniti. Iztok je bil pod ilegalnim imenom obsojen na dosmrtno ječo. Po pismih, ki jih je iz zapora pisal materi, so izvedeli za njegovo pravo ime, ga ponovno pripeljali v Ljubljano in še enkrat obsodili na dosmrtno ječo. Zaprt je bil v Aleksandriji v Italiji in potem premeščen v Castelfranco in Spoleto. Po kapitulaciji Italije se je prebil na Primorsko in med partizane. Potem je delal na Gorenjskem kot aktivist in v pokrajinskem odboru za Gorenjsko. Bil je člana glavnega odbora slovenske mladine, ki ga je vodil Stane Kavčič, organizacijski sekretar pa je bil Niko Belopavlovič. 1947 je šel v Beograd v partijsko šolo, nato je bil zaposlen v Kardeljevem kabinetu. Okoli 1950 je bil v diplomatski službi v Moskvi. 1970 je bil veleposlanik v Senegalu, na začetku 1980. let pa v Boliviji. Po vrnitvi je bil v Beogradu inštruktor CK-ja, zadolžen za zveze z osvobodilnimi gibanji po svetu. 1988 se je upokojil in preselil v Ljubljano. Umrl je 2007 za srčno boleznijo.

Dvojčici Danica in Nada Žagar sta bili rojeni 13. septembra 1924 na Dobravi, Danica štiri ure pred Nado. Danica je skupaj s Stankičem, Savico, Iztokom in Nado hodila v kranjsko gimnazijo. Pri sprejemnem izpitu nečesa ni razumela, profesor francoščine se je tako zadrl nad njo, da je okamenela, dobila je cvek. To je bil zanjo hud udarec, ker sta bili zdaj s sestro dvojčico prvič ločeni. Izpit s 300 vprašanji je potem opravljala pri dekanu v Radovljici. Tja jo je spremljal oče, "zlati tata". Izpit je naredila s pohvalo in dekan se je čudil, kako da je v Kranju padla. V 2. letniku je bila vprašana pri zemljepisu in je vse znala. Za njo je sedela pri peči Nežka Jocif, dobra učenka. Ker ene letnice ni znala, je profesor vprašal Danico, ki se je zmotila za dve leti. Takrat pa profesor: "Noben Žagar nič ne zna." To je Danico tako prizadelo, da je vstala in profesorju odgovorila: "Saj sem vse znala, le pri ponovnem vprašanju sem se za dve leti zmotila." Ukazal ji je, naj se javi pri direktorju. Sošolci so ji pri odgovoru zaploskali. Danica se ni javila direktorju, ker je bila prepričana, da ji je naredil krivico. Naslednji dan je od pretresenosti dobila mensis, oče in mati sta jo potolažila. Pri pogovorih s profesorjih sta vedno vprašala, kako se otroci obnašajo, in bili so pohvaljeni.

Zgodila se ji je še ena krivica. Duhovnik Rogelj, skrajno nasproten očetu, ji je dal enko, ker da ne zna peti. Ves razred se je na glas zasmejal in nekdo je rekel: "Saj Žagarjevi so vsi pevci in pojejo peteroglasno." Popolnoma drugačen pa je bil duhovnik Klavžar, ki je služboval pred čudakom Rogljem. Gospod Klavžar je bil inteligenten mož, otroci so ga imeli radi. Vsi Žagarjevi otroci so bili veliko v župnišču in se tam na vrtu igrali s hčerko župnikove kuharice, medtem ko je duhovnik v svoji utici bral brevir. Nekoč v tretjem razredu vpraša sošolec Ivan Klemenčič iz Otoč gospoda Klavžarja: "Kako je nastal svet?" Nastala je tišina in sledil je Klavžarjev odgovor: "Svet je nastajal milijone let ..." Danica, ki je to slučajno slišala (imela je gripo in je ležala v sobi za slepimi vrati), je skočila pokonci in stekla v kuhinjo k noni in ji rekla: "Nona, saj ni bog ustvaril sveta, svet je nastajal milijone let." "Ja otrok božji, kaj si znorel!" je rekla nona in jo pokrižala. Danica je takrat "izgubila boga" in on Danico. Nono je oče sicer zelo spoštoval, saj je družini ves čas pomagala, spremljal jo je celo k spovedi.

Ko so med okupacijo stanovali v Ljubljani, sta Danica in Nada hodili v poljansko gimnazijo in delovali v skojevskih trojkah, ki so razoroževale italijanske vojake. 16. aprila 1942 sta bili skupaj z mamo aretirani. Malo pozneje jih je italijansko vojaško sodišče obsodilo na dolge zaporne kazni. Opeljali so jih v Italijo, najprej v zapore v Benetkah. Mamo so tam ločili in poslali v žensko kaznilnico Fossombone. Vse tri sestre pa so pošiljali iz Benetk v Benevento in potem v Campo Basso,[8] dokler niso prišle v zapor v mestecu Trani v južni Italiji. Tam so si skupaj z Vido Tomšič prizadevale dobiti status političnih jetnic namesto kriminalk.

Danica je bila skojevka od 1936 dalje. Marca 1942 je pod priimkom Žabkar živela z mamo in sestrama v Gosposki ulici v Ljubljani, pri neki gospe, ki je oddajala stanovanje. Nekega dne zjutraj, ko so še spale, so v sobo vdrli italijanski in nemški policisti. Stanovanje so preiskali, pretolkli vse stene in v divanu našli ilegalno literaturo. Danico so položili čez mizo in jo tepli, slekli, in ko so videli, da ima mensis, pustili in nadaljevali preiskavo. Še prej so mamo, Savico in Nado odpeljali na policijo. V Žagarjevem procesu je bila ujeta tudi Meta Sitar, ki je skupaj s Savico delala v ilegalni tehniki. Mučili so jo in nato posilili. Vse to je Danico zelo pretreslo in v spominu ji je ostala slika Mete, kako skrušeno sedi, in mame Pepce, ki je pogumno vstala in v italijanščini nastopila proti šefu ljubljanske policije: "Če se mojim hčeram zgodi kaj tako nizkotnega, bo izvedela vsa Slovenija." Takrat so družino nehali ob dveh ponoči zbujati in vlačiti na policijo.

Nada Žagar je bila sekretar Skoja v II. prekomorski brigadi. Na fronti pri Kninu je bila ranjena v glavo in je 14 dni umirala, partizanka Milka Vrhunc ji je ves čas pomagala. Še teden dni pred boji v Kninu ji je Danica po partizanski pošti poslala toplo perilo, za katero ga je prosila Nada. Za Nadino smrt je izvedela od brata Iztoka, ki je službeno prišel v Beograd in ji po telefonu sporočil v Smederevo, kjer je bila Danica komisarka I. kirurške bolnice. Izgubila je zavest in odpeljali so jo v sobo. Ko si je opomogla, je šla na delo k ranjencem in tako prebolela Nadino smrt.

Danica Žagar je bila v zbirnem partizanskem taborišču v Gravinu v južni Italiji organizatorka skojevske organizacije v enotah, ki so nastajale iz primorskih fantov, ki so bili mobilizirani v italijansko vojsko, po kapitulaciji Italije in prihodu zaveznikov pa so se vključili v partizanske prekomorske brigade. Zaradi trpljenja v italijanskih zaporih je bila precej bolehna in je bila varovanka Cite Bole, rojene Lavrenčič, ki je bila medicinska sestra.

Oktobra 1944 je bila poslana v Beograd na kongres mladine kot delegatka Skoja, vendar je zaradi bolehnosti morala ostati v Italiji. Ko se ji je zdravje izboljšalo, je odšla v Beograd. Tam ji je Stane Kavčič (imel je pomočnika Črnogorca) naročil, naj organizira brigado iz slovenskih izseljencev v Srbiji. Javilo se jih je samo za bataljon in odkorakali so na Sremsko fronto, Danica kljub zdravstvenim težavam. Na cilju je bilo treba organizirati hrano in prenočišča. Oblečeni so polegli po prazni hiši, ko je počilo in so morali v boj. Tovariša iz Kočevja, ki je bil vkopan v zemljanko, je ranil tank in Danica ga je morala odpeljati v zaledno bolnišnico. Njen spremljevalec je dobil kroglo v želodec in Danica je še njega naložila na voz s konjsko vprego. Potem se je vrnila v enoto, kjer so spet vsepovsod švigale krogle. Pomagala je bolničarki, dokler ni bila januarja 1945 tudi sama ranjena v nogo in prepeljana na Fruško goro in nato v vojno bolnico Smederevo.

Po kakih treh tednih jo je poklical upravnik vseh petih bolnic Popović iz Črne Gore: "Ej Dano, ti češ preuzet kirurško odelenje." Odgovorila je: "To je previše, ja za tako odgovorno delo nisam kvalificirana." "Šuti, znamo mi tebe, ko si ti i koliko si sposobna." Tako je sprejela I. kirurško bolnico in tudi skrb za veliko kuhinjo in higieno, ki sta jo vodila Marica in še nekdo. Morala je biti prisotna ob doktorju pri vseh njegovih operacijah, ko je amputiral roke in noge. Mrtvašnica je bila vedno polna. Ponoči so umirali težki ranjenci, uboge matere so iskale svoje sinove. V specialni sobi je bilo toliko mrtvih, da so jih ponoči v rjuhah na hrbtu nosili ven, da so jih spodobno pokopali. Za matere je bilo grozno, ker niso več videle svojih sinov.

Ko je Danico čez nekaj dni obiskal brat Iztok, ni mogel verjeti, da opravlja tako odgovorno delo. Vsak dan je poleg prisotnosti pri operacijah morala v kočiji obiti bolnišnični objekt in posestvo, kjer so dobivali nekaj hrane. Po prevzemu bolnice je takoj obiskala oddelek tifusarjev, ki ga prejšnji komisar, mlad, neresen fant, rekli so mu Peteh, sploh ni pogledal. Ukazala je, da ga takoj razkužijo, tifusarje pa okopajo, preoblečejo, nahranijo itd. Ko je prišla na kontrolo, so bolniki klečali in se ji sklenjenih rok zahvaljevali.

Ponoči je od časa do časa pripeljal vlak, dva dolga vagona težkih ranjencev. Zato je morala ranjence iz kirurške bolnice premeščati v bolnico II, nato v III in potem IV in V, kjer so bili pripravljeni pacienti za vrnitev v enoto. To so delali vedno ponoči v temi. Vsi delavci so bili izredno človeški in pripravljeni na pomoč. Ob odhodu iz bolnice maja 1945 so Danici zjutraj ob petih v zahvalo streljali v zrak. Za nekaj časa je bila poslana v Beograd v zobno ambulanto. Šef je bil izredno dober človek, Žid, iz hvaležnosti za pomoč ji je popravil izgubljeni zob. Junija se je ob koncu vojne z vlakom odpeljala v Slovenijo, kjer jo je pričakala zlata mama in prazen dom. Dogodki se ji pri 93 letih v sanjah žal večkrat vračajo. Kljub temu je zadovoljna, da je, še ne dvajsetletna, častno opravila nalogo. Dobila je odlikovanje bratstva in enotnosti II. stopnje in je nosilka spomenice 1941. -- Povzeto po rokopisnih spominih Danice Žagar oktobra 2017

Gasilski dom[uredi]

Hišna številka Srednja Dobrava 7.

Gasilski dom Srednja Dobrava
Gasilski dom Srednja Dobrava
Grobovi na Srednji Dobravi: Janez Plohl (priseljen z Dolenjske, živeli pri Valentinu, potem v gasilskem domu)

Gasilski dom stoji na mestu, kjer je do nekaj let po drugi svetovni vojni stala lesena šola.

Cerkev[uredi]

Srednja Dobrava, Radovljica - cerkev povišanja sv. Križa.jpg
Srednja Dobrava 08.jpg
Cerkev na Srednji Dobravi
Srednja Dobrava pred nevihto
Cerkev sv. Križa na Srednji Dobravi
Cerkev sv. Križa na Srednji Dobravi
Cerkev sv. Križa na Srednji Dobravi
Cerkev sv. Križa na Srednji Dobravi
Srednja Dobrava 17.jpg
Srednja Dobrava 18.jpg
Srednja Dobrava

Starejši posnetki dobravske cerkve so v zgodovinskih delih knjige v poglavjih z naslovom Cerkev.

Nove domačije[uredi]

Gostilna Pri Marički, Srednja Dobrava 1a

Gostilna pri Marički nas Srednji Dobravi, 1a
Rado in Marija Jakša
Marička Jakša
Rado Jakša
Jakševi otroci

Srednja Dobrava 1, 1b

Številko 1 ima hiša z mizarsko delavnico na severozahodnem kraju vasi. Lastniku Niku Ješetu pravijo Pozinov Niko, ker izhaja z nekdanje Pozinove kmetije na Zgornji Dobravi, ki je pogorela. 1a je zadružni dom z gostilno pri Marički (o gradnjih doma glej poglavje Dom na Srednji Dobravi, 1b pa je dom Jurčkove Mire.

Hiše na Srednji Dobravi: št. 1
Hiše na Srednji Dobravi: 1b

Srednja Dobrava 2

Hiše na Srednji Dobravi: št. 2
Poroka Cile Šolar in Franceta Terlikarja, priči sta Slavko in Tončka Šolar, 1950?
Terlikar
Drago in Zvonka Terlikar

Srednja Dobrava 2a

Hiše na Srednji Dobravi: 2a
Joža Pfajfar, Debelakov Joža

Srednja Dobrava 2b in 2c

Hiše na Srednji Dobravi: 2b, 2c, 3c
Hiše na Srednji Dobravi: 2b, 2c, 3c
Grobovi na Srednji Dobravi: Jerala, Šolar (Kašovčeva s Češnjice, Marijan je bil iz Krope, Sr. Dobrava 2c)

Srednja Dobrava 3a

Hišo sta gradila Slavko in Tončka Šolar med 1969 in 1979 (letnici gradnje sta napisani na legi na podstrešju) in se preselila vanjo s kmetije pri Zečku v 80. letih.

Hiše na Srednji Dobravi, 3a
Hiše na Srednji Dobravi, 3a
Srednja Dobrava 3a 1989
Srednja Dobrava 3a 1989: Tončka in Slavko Šolar ter hči Mira Hladnik
Hiše na Srednji Dobravi, 3a
Skedenj, Srednja Dobrava 3a 1989
Hiše na Srednji Dobravi, 3a, gospodarsko poslopje
Hiše na Srednji Dobravi, 3a, gospodarsko poslopje

3e

Hišo sta zgradila Mira in Mira Hladnik leta 2003 in 2004, ki sta od 2002 živela pri Slavku in Tončki Šolar na 3a. Zidava je natančno popisana pod naslovom na Gradnja družinske hiše.

Hiše na Srednji Dobravi: 3e
Hiše na Srednji Dobravi: 3e
Jurij Hladnik ima tu stalni naslov, živi pa v Žireh

Srednja Dobrava 3b

Srednja Dobrava 3b (Škvorčeva) in 3d (Mihovčeva)
Hiše na Srednji Dobravi: 3b 3e 3c 2c in 2b
Škvorčevi

Štefan Škvorc je kupil parcelo od Janeza Šolarja (Zečka) in hišo s št. 3b zgradil v 60. letih.

Srednja Dobrava 3c

Srednja Dobrava 3c (Fistrovi) in 3e
Jana Pogačnik (Jurčkova Jana)
Tomaž in Nataša Fister, Jurčkova
Jurčkovi otroci
Neja in Nika Fister (Jurčkovi)
Taja in Timi Fister (Jurčkova)

3d

4b

Hiše na Srednji Dobravi: Žbontar
Hiše na Srednji Dobravi: Terlikar in Žbontar

Srednja Dobrava 5, 5a in 5b

Hiše na Srednji Dobravi: 5a
Jerneja Terlikar
Hiše na Srednji Dobravi: 5 in 5b (Jagnovca)
Grobovi na Srednji Dobravi: Golmajer (Sr. Dobrava)
Darka Golmajer
Hana Markovec in mama Marta Golmajer
Damjan Markovec
Sašo Šašo
Grega Šašo

Srednja Dobrava 6a in 6b

Hiše na Srednji Dobravi: 6a
Hiše na Srednji Dobravi: 6a
Lopa pri hiši 6a
Jože Guzej
Jožica Škofic je iz družine Guzej na 6a
Hiše na Srednji Dobravi: 6b
Jože Gril s št. 6b

Na št. 6 a se pišejo Guzej (lastnika sta se priselila s Štajerske), št. 6 b so zgradili Grilovi iz Krope; obe hiši sta zrasli na prodani farovški posesti, na mestu nekdanjega farovža.

8c in 8d

Hiše na Srednji Dobravi: 8c
Hiše na Srednji Dobravi: 8d

Srednja Dobrava 18 in 19

Hiše na Srednji Dobravi: št. 19
Hiše na Srednji Dobravi: št. 18
Hiše na Srednji Dobravi: 19 in 18
Julka in Lovro Kozjek s št. 19; Julka je Očakova, Lovro Pa Kozjekov
Boštjan Blaznik s št. 19 izvira z Mišač (Ažmanov)
Urška Blaznik s št. 19 je Kozjekova

Srednja Dobrava 20

Hiše na Srednji Dobravi: št. 20
Hiše na Srednji Dobravi: novogradnja
Lopa na Srednji Dobravi, preden je dala prostor novogradnji

Čebelnjak

Hiše na Srednji Dobravi: Čebelnjak na JV robu Srednje Dobrave

Zgornja Dobrava[uredi]

Oberdobráva

Zgornja Dobrava
Zgornja Dobrava
Pogled na Zgornjo in Srednjo Dobravo s Suharne
Zgornja Dobrava z Jelovice
Zgornja in Srednja Dobrava ter Lipnica
Znamenje na Zgornji Dobravi
Zgornja Dobrava: znamenje
Zgornja Dobrava z znamenjem
Zgornja Dobrava s krajevno tablo
Zgornja Dobrava s Triglavom
Zgornja Dobrava s Triglavom pozimi
Zgornja Dobrava, nekdanji Pisančev kozolec

Pri Zdevcu[uredi]

Pər Zdévc, gospodar Zdévc, Zdévčov, hišna številka Zgornja Dobrava 2, stara hišna številka 1, zapis v katastru 1827 Sdeuz, lastnik Prettner, zapis v SA 1865 Zdevc, priimek Pretner.

Status animarum Zgornja Dobrava 1 Zdevc
Pretner Ana (roj. 9. 5. 1802 / um. 1871)

Gertruda (roj. 23. 2. 1805 / um. 1873)
Peter (roj. 29. 6. 1842). Leta 1866 poroka z Elizabeto Kralj s Poljšice (roj. 9. 11. 1839).

Franc (roj. 19. 11. 1867)
Mihael (roj. 29. 9. 1869)
Andrej (roj. 15. 11. 1871 / um. 1874)
Florijan (roj. 4. 5. 1875 / um. 26. 12. 1959)
Anton (roj. 10. 6. 1877 / um. 1878)
Anton (roj. 27. 1. 1879)
Andrej (roj. 22. 11. 1881)
Marija (roj. 29. 8. 1884)
Grobovi na Srednji Dobravi: Elizabeta Pretnar (Zg. Dobrava, Zdevčeva)
Zdevčevi: družina Pretnar z Zgornje Dobrave
Grobovi na Srednji Dobravi: Bertoncelj (Zdevčevi z Zg. Dobrave)
Zdevčeva domačija 1930. Arhiv Ivana Križnarja
Zdevčeva družina 1930
Izgnanci z Dobrave v taborišču Feinbach 1942: Zdevčevi, Tomažovčev ata in Jurjovčeva mama ter sin Filip
Hiše na Zgornji Dobravi: Zdevc
Hiše na Zgornji Dobravi: Zdevc
Peter Urbanija
Mateja Kavaš ima tu stalni naslov, živi pa v tujini.

O "tastarem Zdevcu" so v spominu anekdote, kako je zaradi stave kot neplavalec s skokom otvoril novi bazen v Lipnici, kako je odpotoval v Ameriko in kako je s ponesrečenim poslom s kemično tovarno v Podnartu zapravil prihranke.[9]

Pri Goraču[uredi]

Pər Goráč, gospodar Gorԑč, Goráčov, Zgornja Dobrava 3, stara hišna številka 2, zapis v katastru 1827 Rogaretsch, lastnik Debellak, zapis v SA 1865 Grogorač, priimek Debelak.

Status animarum Zgornja Dobrava 2 Gorač
Debelak Blaž (roj. 1. 2. 1810 / um. 1869). Poroka s Heleno Erman (roj. 8. 5. 1819).
Urša (roj. 20. 10. 1841)
Jožef (roj. 2. 3. 1846 / um. 1876). Leta 1873 poroka z Marijo Mihelič s Srednje Dobrave (roj. 21. 5. 1839 / um. 1932).
Ivana (roj. 19. 12. 1873)
Jožef (roj. 7. 2. 1876)
Marija (roj. 7. 4. 1853)
Franc (roj. 14. 12. 1876). Nezakonski sin.

Naslednji rodovi na kmetiji: Marjeta Benedičič (11. 7. 1875 – 8. 11. 1959)
Frančiška Gregorčič (2. 3. 1904 – 13. 3. 1994)
Hilda Noč (21. 2. 1930 – 25. 9. 1998); Hilda, hči narodnega heroja Jožeta Gregorčiča, je bila prodajalka v dobravski trgovini.

Leta 192? se je na kmetijo priženil krojač in glasbenik Jožef Mihelič (Colar) iz Mošenj, ki je objavljal pesmi v Slovencu, Mladem Jutru in drugod. V zakonu z Antonijo (25. 4. 1905 – 6. 5. 2002) se je rodil sin Marjan (1926–1995). Marjan se je poročil z Marico Kavčič iz Dražgoš (Bitčevo) in živel v Radovljici. Iz njunega zakona sta Boris (1957–?) in prevajalka Marjanca Mihelič (1959). Marjančin sin je Luka Mohor Mihelič (1999). Goračevo kmetijo je podedoval Antonijin nečak Vilko Noč iz Lipnice in jo prodal kupcu iz Krope, ki je kmetijo podrl in zgradil na njenem mestu novo hišo.

Goračevi: Benedičič, Noč, Gregorčič
Grobovi na Srednji Dobravi: Mihelič (Goračeva z Zg. Dobrave, krojač Colar in šivilja)
Grobovi na Srednji Dobravi: Zdravko Noč, p. d. Goračev z Zg. Dobrave
Ivan Bohinjc (Tomažovec) in Jože Mihelič (Colar oz. Gorač) v Ljubljani 1942; arhiv Rok Gašperšič
Delavska izkaznica Antonije Mihelič z Zg. Dobrave v Dingolfingu, arhiv Ivana Križnarja
Hiše na Zgornji Dobravi: Gorač
Rojstni list Jožefa Miheliča. Arhiv Marjance Mihelič

Jožef Mihelič

Pevčevo bogastvo

Čemu zlató, čemu srebro,
zakaj to meni, pevcu, bo?
Bogastvo moje je in sreča
le pesem radostno doneča.

Bogastvo naj bi skupaj bral,
da tresel zanj bi se in bal? —
Morda že jutri treba bo
od vsega vzeti mi slovo.

Samo da Bog mi zdravje dá,
vse drugo naj pa svet ima!
Jaz delal vedno bom vesel
in vmes vesele pesmi pel.

Družina Jožefa Miheliča: sin Marjan in žena Marica. Arhiv Marjance Mihelič
Antonija Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič
Antonija Mihelič, poziv na delo 1952. Arhiv Marjance Mihelič
Odločba Antoniji Mihelič 1972. Arhiv Marjance Mihelič
Marjan Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič
Marjan Mihelič trobentač. Arhiv Marjance Mihelič
Marjan Mihelič - Iko
Marjan Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič
Marica in Marjan Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič
Marjanca Mihelič

Pri Mihovcu[uredi]

Pər Míhovc, gospodar Míhovc, Míhovčov, hišna številka Zgornja Dobrava 5, stara hišna številka 3, zapis v katastru 1827 Michouz, lastnik Prettner, zapis v statusu animarum 1865 Mihovc, priimek Pretner.

Status animarum Zgornja Dobrava 3 Mihovc
Pretner Terezija (roj. 11. 10. 1819 / um. 25. 11. 1879)

Matevž (roj. 15. 9. 1833)
Srečko (roj. 3. 7. 1841)
Matija. Gospodar
Gertruda Lapajner mf [gospodarica] vide [glej] 23 [pri Bohinčku]

Matevž (roj. 21. 9. 1880 / um. 18. 10. 1884)
Lovrenc (roj. 5. 8. 1883 / um. 1883)
Mihovčevi: družina Pretnar z Zgornje Dobrave
Hiše na Zgornji Dobravi: Mihovc
Hiše na Zgornji Dobravi: Mihovc
Zgornja Dobrava 5: Mihovc
Hiše na Zgornji Dobravi: Mihovc
Hiše na Zgornji Dobravi: Mihovc
Hiše na Zgornji Dobravi: Mihovc
Joža Pretnar (Mihovčev)
Fani Pretnar (Mihovčeva)

Pri Koširju[uredi]

Pər Košírjə, ime gospodarja se ne uporablja več. Zgornja Dobrava 6a, stara hišna številka 4. Zapis v katastru 1827 Koschir, lastnik Rossman, zapis v SA 1865 Košier, priimek Verce.

Joseph Koscher keuschler 40. sein weib Anna 31. sohn Georg 9. Warthelme 7. tochter Elisabeth 11. Hellena 5 [Jožef Košir kajžar 40. njegova žena Ana 31. sinova Jurij 8. Jernej 7. hčerki Elizabeta 11. Helena 5] -- Popis prebivalstva 1754.

Status animarum Zgornja Dobrava 3 Košier
Verce Neža (roj. 6. 1. 1803). Rojena v Ovsišah (priimek Fister)

Verce Andrej (roj. 28. 11. 1831). Gospodar. Leta 1862 poroka z Rotar Heleno iz Mošnje (roj. 17. 4. 1835).
Jakob (roj. 11. 7. 1863)
Janez (roj. 26. 12. 1864)
Lovrenc (roj. 16. 7. 1866)
Jožef (roj. 4. 3. 1868 / um. 1874)
Florjan (roj. 29. 4. 1870)
Anton (roj. 14. 5. 1873 / um. 1874)
Andrej (roj. 25. 10. 1875 / um. 1875)
Simon (roj. 25. 10. 1875)
Marija (roj. 27. 3. 1880)
Verce Frančišek (roj. 23. 11. 1834)
Verce Marija (roj. 6. 12. 1836)

Pri Koširju, Zgornja Dobrava
Pri Koširju, Zgornja Dobrava

Pri Mataju[uredi]

Pər Matáj, gospodar Matáj, Matájov, hišna št. Zgornja Dobrava 6, stara h. št. 5, zapis v katastru 1827 Mathaju, lastnik Frakel, zapis v SA 1865 Matej, priimek Frakl. Mataj je danes Zgornja Dobrava 35, kjer je nekoč v baraki živel rdečelasi Matajev Stanko, za staro lokacijo domačije (Zgornja Dobrava 6, kjer se danes reče pri Blejcu, potem ko je posest kupil Franc Perne, p. d. Blejčev s Prezrenj), pa nihče več ne pomni, da je bila nekoč Matajeva.

Status animarum Zgornja Dobrava 5 Matej
Frakel Matevž (roj. 14. 9. 1816 / um. 1881). Poroka z Marijo Dolžan iz ? (roj. 24. 3. 1812 / um. 1885).
Janez (roj. 30. 5. 1842)
Jakob (roj. 27. 4. 1845)
Andrej (roj. 14. 11. 1847)
Anton (roj. 7. 5. 1850 / um. 1871)
Urša (roj. 20. 10. 1852)
Hiše na Zgornji Dobravi: nekoč Mataj, danes Blejc
Franc Perne (Blejčev Franci)

Pri Šuštarju[uredi]

Pər Šúštarjə, gospodar Šúštar, Šúštarjov, Zgornja Dobrava 7, stara hišna št. 6, zapis v katastru 1827 Schuster, lastnik Werze, zapis v SA 1865 Šustar, priimek Verce.

Status animarum Zgornja Dobrava 6 Šustar
Verce Anton (roj. 12. 6. 1794 / um. 1865). Rojen v Dražgošah.

Verce Tereza (roj. 13. 10. 1841). Leta 1866 poroka z Alojzom Knificem iz Zgornje Besnice (roj. 20. 6. 1833).

Marija (roj. 23. 12. 1866)
Marijana (roj. 5. 8. 1868)
Helena (roj. 9. 4. 1870)
Cilka (roj. 17. 11. 1871)
Neža (roj. 16. 1. 1874)
Ivana (roj. 8. 12. 1875 / um. 1885)
Alojzija (roj. 18. 5. 1878)
Antonija (roj. 13. 7. 1882)
Ivana (roj. 23. 10. 1885)
Šuštar: Avguštin Roman, Volk
Hiše na Zgornji Dobravi: Šuštar in Komariček
Hiše na Zgornji Dobravi: Šuštar
Julka Avguštin (Šuštarjeva Julka), † 2016
Julka Avguštin (Šuštarjeva Julka)
Miran Ješe (Pozinov Miran) je 2018 kupil izpraznjeno Šuštarjevo domačijo.

Pri Komaričku[uredi]

Pər Komaríčk, gospodar Komaríčək, Komaríčkov, Zgornja Dobrava 8, stara h. št. 7, zapis v katastru 1827 Komar, lastnik Kodrass, zapis v SA 1865 Komaričik, priimerk Hrovat. Po rodu je Komaričkov nagrajenec Gospodarske zbornice Slovenije Janez Lotrič.

Status animarum Zgornja Dobrava 7 Komaričik
Hrovat Jakob (roj. 9. 7. 1812 / um. 1. 7. 1888). Leta 1833 poroka z Kodras Heleno z Zgornje Dobrave (roj. 21. 4. 1807 / um. 1862).
Janez (roj.19. 6. 1835)
Anton (roj. 1. 7. 1839)
Jožef (roj. 25. 2. 1842)
Matevž (roj. 8. 10. 1845)

Franc (roj. 26. 11. 1846). Leta 1875 poroka z Gertrudo Polajnar iz Kanker [Kokra] (roj. 19. 2. 1850).

Polajnar Peter (roj. 21. 2. 1874). Illegitimatus [nezakonski].
Franc (roj. 15. 9. 1875)
Marija (roj. 22. 8. 1877)
Komaričkovi
Janez Lotrič (Komaričkov) z Zgornje Dobrave. Arhiv Komaričkovih
Komaričkovi okrog 1914 (lahko pred Janezovim odhodom v vojsko?). Sedita Neža Hamoni, por. Lotrič (v naročju vnukinja Francka), Jakob Lotrič, stojijo otroci Antonija, Brigita, Janez (Ivankin ata), Micka (por. Vidic), Jerca (por. Manzini), Francka. Arhiv Komarčikovih
Janez Lotrič (levo) v lovskem bataljonu št. 7, 1918. Arhiv Komaričkovih
Poroka Janeza Lotriča in Frančiške Resman pri Komaričku okrog leta 1925. S čelom Pušavc. Sedijo: Pavlina in Jože Resman (Bodlajeva), nevesta in ženin, ženinovi starši. Arhiv Joška Resmana.
Janez Lotrič (* 1926) pri avionu, verjetno na šolanju v Sovjetski zvezi kmalu po vojni. Na hrbtni strani fotografije: "Spomin iz mojega vsakdanjega dela, Janez, Engels 8. VI." Arhiv Komaričkovih. Za tragični usodi Janezovega brata in sestre glej poglavji Frančiška Lotrič in Vincenc Lotrič.
Ivanka Petrovič (Komaričkova Ivanka)
Pri Komaričku, Zgornja Dobrava
Pri Komaričku, Zgornja Dobrava
Pri Komaričku, Zgornja Dobrava
Pri Komaričku, Zgornja Dobrava

Pri Čaču[uredi]

Pər Čáč, gospodar Čԑč, Čáčov, Zgornja Dobrava 10, stara h. št. 8, zapis v katastru 1827 Zhazhouz, lastnik Stroy, zapis v SA 1865 Čačovc, priimek Benedičič.

Iz te hiše je bil najbrž oče slikarja Mihaela Stroja z Ljubnega: Mihael Stroj (Stroy) je bil rojen v Ljubnem št. 8 dne 30. septembra 1803 kot peti otrok kmečkih staršev Antona Stroja in Marije rodom Kokalj. Oče je prišel iz Gornje Dobrave pri Kropi in je imel sedem otrok, ki so pa večinoma pomrli v zgodnji mladosti. -- Viktor Steska: Pregled slovenske umetnosti. Mihael Stroj. [Mladika 1926 (7/2)]

Status animarum Zgornja Dobrava 8 Čačovc
Benedičič Mina (roj. 4. 8. 1786 / um. 1863). Najemnica.

Šink Marija (roj. 14. 8. 1806). Najemnica

Simon. Nezakonski sin.

Benedičič Jurij (roj. 12. 4. 1821). Poroka z Margareto Debelak s Srednje Dobrave (roj. 5. 7. 1827).

Marija (roj. 24. 1. 1849)
Janez (roj. 17. 4. 1851 / um. 1871)
Jakob (roj. 5. 7. 1853 / um. 1888)
Helena (roj. 10. 9. 1858)
Margareta (roj. 11. 5. 1862)
Čačovi: družina Vidic z Zgornje Dobrave
Čačovi: Resman
Cenitev stanovanja na Zgornji Dobravi 10. Arhiv Resman
Priklop elektrike na Zgornji Dobravi 10. Arhiv Resman
Zemljiški posestni list Frančiška Praprotnik
Pri Čaču na Zgornji Dobravi pred obnovo hiše po drugi svetovni vojni. Čačov arhiv
Pri Čaču na Zgornji Dobravi pred obnovo hiše po drugi svetovni vojni. Čačov arhiv
Pri Čaču na Zgornji Dobravi pred obnovo hiše po drugi svetovni vojni. Čačov arhiv
Pri Čaču na Zgornji Dobravi pred obnovo hiše po drugi svetovni vojni. Čačov arhiv
Pri Čaču na Zgornji Dobravi pred obnovo hiše po drugi svetovni vojni. Čačov arhiv
Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču: 1793
Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču
Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču
Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču
Hiše na Zgornji Dobravi: Čač
Hiše na Zgornji Dobravi: Čač
Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču: Marjanca Resman
Janez Resman, Zgornja Dobrava
Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču: Boštjan Resman
Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču: 1795
Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču
Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču
Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču
Hiše na Zgornji Dobravi: Čač

Pri Pozinu[uredi]

Pər Pozín, gospodar Pozína, Pozínov, Zgornja Dobrava 11, stara h. št. 9. Zapis v katastru 1827 Possina, lastnik Smrekar, zapis v SA 1865 Pozina, priimek Smerekar.

Status animarum Zgornja Dobrava 9 Pozina
Smerekar Neža (roj. 5. 1. 1813 / um. 1876)

Smerekar Andrej (roj. 29. 11. 1820 / um. 1886). Poroka z Marijo Kocijančič iz Otoč (roj. 9. 5. 1827)

Smerekar Neža (roj. 10. 1. 1851)

Smerekar Helena (roj. 1. 5. 1860). Leta 1887 poroka z Andrejem Šoberlom iz Mišač (roj. 16. 11. 1861).

Šoberl Janez (roj. 14. 7. 1888 / um. 13. 12. 1888)
Šoberl Marija (roj. 24. 8. 1889)
Šoberl Helena (roj. 13. 9. 1890)
Grobovi na Srednji Dobravi: Pozinovi
Grobovi na Srednji Dobravi: Ješetovi (Pozinovi s Sr. Dobrave)
Grobovi na Srednji Dobravi: Finžgarjevi (Vida je Pozinova z Zg. Dobrave)
Hiše na Zgornji Dobravi: pri Pozinu, pred porušenjem hiše
Hiše na Zgornji Dobravi: pri Pozinu
Hiše na Zgornji Dobravi: pri Pozinu
Hiše na Zgornji Dobravi: pri Pozinu
Hiše na Zgornji Dobravi: pri Pozinu
Vorbereitung auf die Meisterprüfung, Časopis, poslan iz Berlina na naslov Franz Jesche, Ober Dobrawa 9 24. 7. 1944. Arhiv Rok Gašperšič
Vorbereitung auf die Meisterprüfung. Fernunterricht des Handwerks [učno gradivo za mojstrski izpit pri pouku na daljavo]. Lehrbrief 27, Berlin 24. 7. 1944. Arhiv Rok Gašperšič
Pismo z Dobrave v Beljak 1943. Arhiv Rok Gašperšič
Pismo z Dobrave v Beljak 1943. Arhiv Rok Gašperšič

Pri Uku[uredi]

Pər Úk, gospodar Úkovc, Úkov, Zgornja Dobrava 12, stara h. št. 10, zapis v katastru 1827 Vkouz, lastnik Widitz, zapis v SA 1865 Vkovc, priimek Bohinc.

Status animarum Zgornja Dobrava 10 Ukovc
Bohinc Simon (roj. 11. 10. 1819). Poroka z Marijo Sitar z Mišač (roj. 30. 6. 1826).
Helena (roj. 3. 4. 1858)
Tereza (roj. 23. 10. 1860)
Marija (roj. 28. 1. 1865)
Frančiška (roj. 30. 6. 1867 / um. 1867)
Jakob (roj. 30. 4. 1871)

† Mina Šmid soror (roj. 24. 7. 1835)

Ukovi: družina Ažman z Zgornje Dobrave
Hiše za Zgornji Dobravi: pri Uku
Hiše za Zgornji Dobravi: pri Uku
Hiše za Zgornji Dobravi: pri Uku
Hiše za Zgornji Dobravi: pri Uku
Stanko Ažman (Ukov Stanko)

Pri Jurjovcu[uredi]

Pər Júrjovc, gospodar Júrjovc, Júrjovčov, Zgornja Dobrava 13, stara h. št. 11, zapis v katastru 1827 Juriuz, priimek Schlieber, zapis v SA 1865 Jurjovc, lastnik Šliber.

Status animarum Zgornja Dobrava 11 Jurjovc
Šliber Jurij (roj. 24. 4. 1806 / um. 1863)

Janez (roj. 4. 4. 1836). Leta 1871 poroka s Katarino Ambrožič iz Ljubnega (roj. 20. 4. 1844).

Marija (roj. 18. 12. 1871 / um. 1874)
Neža (roj. 31. 1. 1873 / um. 1875)
Franc (roj. 2. 12. 1875 / um. 1876)
Janez (roj. 26. 3. 1877)
Marija (roj. 19. 8. 1878)
Neža (roj. 7. 1. 1880)
Julijana (roj. 20. 2. 1881)
Jožef (roj. 17. 8. 1882)
Ivana (roj. 29. 8. 1885)
Franc (roj. 11. 10. 1838)
Helena (roj. 17. 4. 1841)
Katarina (roj. 8. 11. 1865). Nezakonska hči.
Agata (roj. 5. 2. 1846)
Ovsenikovi z Mišač
Jurjovčevi: Šlibar
Grobovi na Srednji Dobravi: Cecilija Ovsenik, Marija Ješe (Jurjovčevi?)
Grobovi na Srednji Dobravi: Pavla Zupan, Salmič (mama od Miljane, "Jurjevčeva")
Taborišče Feinbach 1942: Zdevčevi, Tomažovčev ata in Jurjovčeva mama ter sin Filip. Arhiv: Dobrava in Dobravci
Zg. Dobrava 13 (Jurjovc)
Hiše na Zgornji Dobravi: Jurjovec
Janez Šlibar (Jurjovčev Janez)
Jože Šlibar (Jurjovčev)

Pri Kosmu[uredi]

Pər Kôsmə, gospodar Kôsəm, Kôsmov, Zgornja Dobrava 14, stara h. št. 12, zapis v katastru 1827 Kosem, lastnik Beneditschitsch, zapis v SA 1865 Kosem, priimek Benedičič.

Status animarum Zgornja Dobrava 12 Kosem
Benedičič Blaž (roj. 12. 2. 1787 / um. 1866). Rojen na Brezovici, poročen s Francisco Grilc, roj. 7. 3. 1889 v ??

Simon (roj. 27. 10. 1825 / um. 3. 11. 1889). Leta 1861 poroka z Marijo Ovsenik s Prezrenj (roj. 13. 6. 1833 / um. 19. 8. 1911).

Jakob (roj. 13. 7. 1858)
Marija (roj. 3. 2. 1862)
Gertruda (roj. 12. 3. 1866)
Katarina (roj. 20. 11. 1869)
Hiše na Zgornji Dobravi: Kosem
Hiše na Zgornji Dobravi: Kosem
Hiše na Zgornji Dobravi: Kosem

Pri Grilu[uredi]

Pər Gríl, gospodar Grԑl, Grílov, Zgornja Dobrava 15, stara št. 13, zapis v katastru 1827 Gril, lastnik Gogalla, zapis v SA 1865 Gril, priimerk Gogala.

Status animarum Zgornja Dobrava 13 Gril
Gogala Marija (roj. 25. 1. 1812 / um. 1876)

Gogala Jožef (roj. 1. 3. 1813 / um. 1877)

Benedičič Jakob (roj. 13. 7. 1858). Rojen na Zgornji Dobravi št. 12. Leta 1886 poroka z Marijo Kalan iz Zgornje Besnice (roj. 26. 9. 1856).

Janez (roj. 23. 6. 1886)
Marija (roj. 14. 7. 1888)
Grobovi na Srednji Dobravi: Vidic, Benedičič (Grilovi z Zg. Dobrave)
Hiše na Zgornji Dobravi: Grilova
Hiše na Zgornji Dobravi: Grilova
Tri generacije Grilovih
Alojz Vidic
Slavica Hrovat (Grilova Slavi)
Marjan Hrovat, Grilov
Družina Aleša Hrovata

Pri Lenartku[uredi]

Pər Lénartk, gospodar Lénartək, Lénartkov, Zgornja Dobrava 17, stara št. 14, zapis v katastru 1827 Lenartek, lastnik Praprotnik, zapis v SA 1865 Lenardk, priimek Praprotnik.

Status animarum Zgornja Dobrava 14 Lenardk
Praprotnik Helena (roj. 20. 5. 1802 / um. 1869). Prišla iz Lipnice (priimek Fister).

Janez (roj. 6. 12. 1831). Leta 1862 poroka z Marijo Globočnik iz ? (roj. 24. 2. 1838).

Janez (roj. 18. 9. 1863)
Marijana (roj. 15. 7. 1865)
Jakob (roj. 20. 7. 1867)
Marija (roj. 24. 7. 1869)
Helena (roj. 8. 10. 1871 / um. 1874)
Anton (roj. 19. 5. 1878)
Jožef (roj. 11. 3. 1881)
Franc (roj. 30. 10. 1834 / um. 1. 11. 1914)
Jernej (roj. 21. 8. 1843 / um. 1866)
Lenartkovi: Brtoncelj
Hiše na Zgornji Dobravi: pri Lenartku
Hiše na Zgornji Dobravi: pri Lenartku
Hiše na Zgornji Dobravi: pri Lenartku
Hiše na Zgornji Dobravi: pri Lenartku
Hiše na Zgornji Dobravi: pri Lenartku
Hiše na Zgornji Dobravi: pri Lenartku

Pri Vazarju (Zgornja Dobrava)[uredi]

Pər Vázarjə, gospodar Vázar, Vázarjov, Zgornja Dobrava 18, stara št. 15, zapis v katastru 1827 Wasar, lastnik Pogatschnig, zapis v SA 1865 Vazar, lastnik Pogačnik.

Status animarum Zgornja Dobrava 15 Vazar
Pogačnik Jožef (roj. 12. 3. 1792 / um. 1863). Poroka z Margareto Pesdič (roj. 6. 6. 1783).

Jernej (roj. 4. 8. 1816). Poroka z Gertrud Sitar iz Sebenj (roj. 24. 2. 1827).

Tomaž (roj. 10. 12. 1856). Vojak.
Valentin (roj. 14. 2. 1863 / um. 1863)
Helena (roj. 1. 5. 1864 / um. 1868)
Jernej (roj. 5. 8. 1866
Vazarjevi: družina Kern z Zgornje Dobrave
Hiše na Zgornji Dobravi: Vazar
Hiše na Zgornji Dobravi: Vazar
Anica Noč (Vazarjova)

Pri Andrejcu[uredi]

Pər Andréjc, gospodar Andréjc, Andréjčov, Zgornja Dobrava 19, stara št. 16, zapis v katastru 1827 Andretschouz, lastnik Prettner, zapis v SA 1865 Andrejc, lastnik Pretner.

Status animarum Zgornja Dobrava 16 Andrejc
Pretner Neža (roj. 21. 1. 1798 / um. 1869). Rojena na Prezrenjah (priimek Pogačnik).
Franc (roj. 6. 11. 1820)

Jožef (roj. 30. 2. 1824 / um. 1887). Leta 1881 poroka s Heleno Hrovat (roj. 2. 5. 1833 / um. 2. 2. 1918).

Janez (roj. 10. 5. 1870). Posvojen.

Barbara (roj. 20. 12. 1877). Posvojena.

Matija (roj. 16. 3. 1830 / um. 1869)
Andrejčevi: družina Kejžar z Zgornje Dobrave
Hiše na Zgornji Dobravi: Andrejc
Hiše na Zgornji Dobravi: Andrejc
Hiše na Zgornji Dobravi: Andrejc
Hiše na Zgornji Dobravi: Andrejc

Pri Hrvatu[uredi]

Pər Hərvát, gospodar Hərvԑt, Hərvátov, Zgornja Dobrava 20, stara št. 17, zapis v katastru 1827 Hrowath, priimek Hrowath, zapis v SA 1865 Hrovat, priimek Hrovat.

Status animarum Zgornja Dobrava 17 Hrovat
Hrovat Marija (roj. 20. 8. 1795 / um. 1871). Rojena Pangerc.
Helena (roj. 2. 5. 1833)
Janez (roj. 10. 5. 1870). Nezakonski sin.
Lovrenc (roj. 10. 8. 1875 / um. 1876). Nezakonski sin.
Barbara (roj. 20. 12. 1877). Nazakonska hči, posvojena.

Hrovat Anton (roj. 9. 1. 1806 / um. 1889). Poroka z Marijo Bohinc (roj. 1. 9. 1820).

Jakob (roj. 28. 4. 1830). Vojak.
Gertruda (roj. 5. 3. 1832 / um. 1867)
Ana (roj. 26. 7. 1836 / um. 20. 12. 1869)
Anton (roj. 12. 1. 1850 / um. 1877). Sin z drugo ženo (?).

Hrovat Marija (roj. 7. 11. 1852). Poroka z Matevžem Bertoncljem (roj. 24. 9. 1851).

Bertoncelj Marija (roj. 26. 4. 1880)
Janez (roj. 27. 4. 1882 / um. 10. 7. 1963)
Matevž (roj. 18. 8. 1884)
Marijana (roj. 16. 7. 1887)
Jernej (roj. 16. 8. 1889)
Pr Hrvat na Zgornji Dobravi, arhiv Rok Gašperšič
Hrvatovi: Bertoncelj, Osterman, Rakovec
Grobovi na Srednji Dobravi: Dolar (Hrvatovi, vrtnarija na Zg. Dobravi)
Tinček Bertoncelj (Hrvatov, 1938–1942)
Zg. Dobrava 20 (Hrvat)
Zg. Dobrava 20 (Pr Hrvat)
Hiše na Zgornji Dobravi: Hrvat
Terezija in Janez Bertoncelj (Hrvatova) z Zgornje Dobrave, arhiv Rok Gašperšič

Življenjepis Hrvatovega Matevža[uredi]

Matevž Bertoncelj * 18. 8. 1884 na Zg. Dobravi, † 18. 1. 1972 v Zalošah

Rojen sem 18. avgusta 1884 na Zgornji Dobravi št. 17 sin kajžarja Bertoncelj Matevža. V družini nas je bilo šest otrok, ker zemlja kajžarja ni zadostovala za prehrano številne družine se je oče bavil poleti s tesarstvom, pozimi pa je klal prašiče. Obiskoval sem enorazredno osnovno šolo na Dobravi in ker sem bil skozi bolj rahlega zdravja, so starši rekli da bom krojač.

Ko sem bil star 13 let sem se šel učit za krojača v Donavitz pri Leobnu na Zgornjo Štajersko. Tam je bil naš sosed za mojstra. Vajence je imel večinoma iz Kranjskega, bil sem tri leta pri eni hiši imel sem pa tri mojstre, vsako leto druzega. Namreč prvo leto je bil sosed iz Dobrave potem je umrl, drugo leto je dobila gospa delovodjo in tretje leto se je poročila. Od začetka mi je bilo zelo dolgčas ker sem se moral učiti obrti in nemškega jezika tako da se je marsikedaj orosilo za kakim oglom oko ker sem bil samo doma in vse tri leta učne dobe nisem videl svojih domačih. Ko sem bil 24. aprila 1900 izučen nisem ostal pri tej hiši niti en dan več, kar sem sklenil za časa učne dobe, ko mi je večkrat priletela od strani gospe kaka za uho. Ko mojster zjutraj vstane grem k njemu in prosim za delavsko knjižico, on mi odsvetuje in naj bom še en čas pri njemu, ker še ne znam vsega ker tudi on ni znal vsega ko je bil izučen,da bom lažje njega vprašal in mi bo pokazal. Če pridem drugam in ne bo šlo me bodo na kratko odslovili. Kako rečeno storjeno se nisem dal pregovoriti, šel sem s trebuhom za kruhom.

Tisti čas so bili po Avstriji in Nemčiji preskrbovalne postaje dobil si opoldne južino in zvečer večerjo in prenočišče zjutrej pa zajterk. Bilo je tako urejeno, da si moral iti po vrsti drugače te niso sprejeli, za kontrolo so ti žigosali delavsko knjižico. Po 22 dnevih brez posebnosti sem prišel v Modse[10] pri Salzburgu. Ker sem dobil delo sem bil zelo vesel ker sem se že naveličal rajže. Modse je lepo letoviščarsko mesto kakor Bled sam da je za časa sezone vozil parnik. Jaz sem se kmalu vživel v novo življenje. Vsak večer je bila pri jezeru godba kar mi je zelo ugajalo samo poletje je prehitro minilo.. Po končani seziji bi moral z mojstrom iti v štero ker nisem bil še nikoli sem rajši odpovedal službo. Napotil sem se proti Monakovem. Prva preskrbovalna postaja je bila Salzburg, tam sem dobil dosti drušne ki so imeli pred seboj mladega neizkušenega brezposelnega kar so tudi znali izkoristiti. Začeli so me nagovarjati naj zastavim žepno uro da bom imel denar za rajžo kar sem tudi storil nisem pa zahteval nobenega potrdila. Imel sem s seboj še en paket v katerem sem imel ta bolšo obleko, rekli so mi da naj dam še paket hranit ker bomo šli čez avstrijsko nemško mejo da mi bodo poslali vse skupaj z uro da ne bomo imeli neprilike na meji, seveda tudi brez potrdila.

Potem smo nadaljevali pot proti Monakovemu po dva in dva smo šli skozi vas vsak po eni strani. Začeli smo pritiskati na kljuke, marsikje je prišla odpirat kakšna stara ženica in je rekla ali vas ni sram da tako mladi prosjačite, zraven kako mlado dekle, najraje bi se bil udrl v tla od samega sramu. Pa to ni trajalo dolgo kmalu sem se privadil, Ko smo naprosjačili toliko da je bilo za eno pivo smo v prvi gostilni zapili.

Prišel sem v Monakovo in šel sem na borzo dela tam je bila velika tabla na eni strani je bilo napisano v delo se sprejmejo na drugi delo iščejo. Bil sem zelo vesel ko so iskali tudi krojače. Pri okencu kakor pri blagajni si dobil tiskovino katero si izpolnil koliko si star, kakšnega dela si izučen in koliko plače zahtevaš na teden. Ko oddam listek sem bil zelo razočaran ko mi pravi uslužbenec da mu je prav žal da za tako mladega nima dela najmlajši mora biti star 18 let jaz pa niti 16 let nisem bil star. Ako ravno sem mu zatrjeval da sem mogoče zmožen istega dela kakor z 18 leti samo ta napaka je pri meni da sem se šel mladi učit. Moje prizadevanje je bilo vse bob v steno. V Monakovem je bil mestni azil tam sem dobil tri dni po vrsti večerjo, prenočišče zjutraj pa zajtrg. Tam je šlo kar po vojaško, pri vstopnih vratih si že dobil številko od postelje, potem so nas popisali, šli smo v kopalnico, se preoblekli nato je bila večerja, potem so nas peljali v veliko dvorano tam je bila tako rekoč čitalnica, na razpolago je bilo mnogo knjig in časopisov seveda vse v nemškem jeziku. Bilo je vse v najlepšem redu. Ko je bil ura devet je prišel uslužbenec in zaklical: od številke ena do trideset za menoj, potem smo šli spat. Zjutraj ob petih pa smo vstali in uredili postelje se preoblekli, po zajtrku pa smo odšli. Tako si obiskal azil tri dni po vrsti. Vnovič si lahko obiskal pod tem pogojem da si bil med tem časom zaposlen šest tednov.

Dela nisem dobil denarja tudi nisem imel čevlje pa slabe. Izposodil sem si pri enem komaratu marko da sem brzojavil bratu Janezu ki je bil zaposlen v Št. Vidu na Koroškem, naj mi pošlje pet goldinarjev, kar je tudi takoj storil. Hodil sem po mestu, ogledoval izložbe z čevlji kakšne bom kupil ker za ta denar si dobil že primerne. Ko sem dobil denar sem naenkrat dobil tudi dosti tovarišev. Denar smo zapili potem pa ni bilo ne dela ne denarja in ne čevljev. Nato sem jo mahnil zopet s trebuhom za kruhom. Prva preskrbovalna postaja je bila Dachau. Tam sem prišel 10. decembra 1900.

V Ingolstatu blizu Nürnberga sem dobil delo, tam sem ostal čez zimo. V začetku sem še kar dobro zaslužil potem pa je bilo zmeraj slabše. Dosti naj bo povedano, da sem bil na stanovanju in hrani v gostilni. Delali smo samo uniforme kar mi je zelo dobro došlo ko sem prišel k vojakom. Po uro in obleko katero sem zastavil v Salzburg sem pisal naj mi jo pošlje pa niti odgovora nisem dobil, potem sem pisal priporočeno, nato dobim odgovor da nima nobenega paketa z obleko eno uro ima pa da jo moram natančno popisati in denar naprej poslati. Tako da nisem imel druge obleke kar sem imel na sebi. Ko so spomladi prvi ptički zapeli, sem jo mahnil nazaj v München. Oglasil sem se zopet na borzi dela. Ko sem videl da zopet iščejo krojače sem bil zelo srečen. Šel sem zopet po tiskovino kakor sem že prej omenil in napisal namesto šestnajst let osemnajst. Poslali so me v München-Laim tam sem stopil v delo dne 8. marca 1901 do 22. januarja 1905. Godilo se mi je zelo dobro. V moji stroki sem se naučil vse delati. Z mojstrom sva se zelo dobro razumela, otrok in vajencev ni imel prosil me je če hočem v nedeljah raznašati narejeno obleko kar sem rade volje ustregel. Obleko sem imel še zmeraj samo eno. Mojster je bil uvideven ko sem mu povedal moje razmere mi je preskrbel blago in urezal obleko, katero sem si delal v prostem času in ob nedeljah, da sem lahko šel med ljudi.

Od doma so mi zmeraj pisali, da naj pridem malo bliže, da naj nikar ne bom tako daleč od doma. Mojster je bil radoveden kadar sem dobil pismo kaj pišejo. Sem mu povedal da hočejo da pridem domov, bali so se namreč da ne bi zašel na kriva pota posebno če bi vedeli med kakšno druščino sem že bil. Pisal je sam staršem da naj ne bodo v skrbeh, da je pri dobrih pametnih ljudeh, da gleda name kakor na lastnega otroka. Potem me niso več tako nadlegovali, mislili so spomladi mora na nabor potem bo pa moral priti. Na to pa niso 3 računali, da sem se jaz že javil pri avstrijskem konzulatu na nabor v Salzburgu. Januarja 1905 sem dobil brzojavko, pridi takoj, oče so slabi. Nato sem se takoj odpravil domov. Mojster me je vprašal če bom prišel še nazaj in če kaj rabim denarja ako mi ga na rajži zmanjka mi ga ne bo nihče dal. Jaz sem mu rekel, da zaenkrat ne morem nič reči ker ne vem kako je doma in da bom moral na nabor, da mu bom že sporočil. Očeta sem dobil še pri polni zavesti dva dni potem je umrl, kakor da bi čakal na mene. Njegova želja je bila, naj ne hodim tako daleč od doma in naj si poiščem delo bolj blizu. Mojstru sem pisal da je Oče umrl, da je bila očetova želja na smrtni postelji da naj nikar ne hodim tako daleč od doma in da naj mi pošlje moje stvari. Nato mi odgovori ako me veseli priti nazaj naj mu pišem koliko stane vožnja da mi pošlje denar.

Po veliki noči je bil nabor, bil sem potrjen. Delo sem si poiskal pri Jožetu Pogačniku v Radovljici, tam sem dela do odhoda k vojakom. Dne 16. oktobra 1905 sem dobil poziv na odsluženje kadrovskega roka k 7. topničarskemu polku v Ljubljani. Nič mi ni bilo hudega, kmalu sem se znašel v delavnici, imel sem skozi sreči naj bolj mi je to ugajalo, ker sem jo lahko večkrat mahnil domov na črno koder sem imel svoje dekle. V jeseni smo šli na manever v Hajmašker na Ogrsko,[11] ko smo prišli nazaj je povelje da naj pošlje 7. topničarski polk na Dunaj v akademijo enega krojača z dobrimi dokumenti po možnosti vešč uniforme in nemškega jezika. Bil sem takoj jaz na vrsti. Predno sem se podal na novo službeno mesto sem šel še domov da se poslovim od svojih dragih. Tam je bilo vse lepo urejeno, delavnica moderna, hrana odlična, do 10. ure smo bili lahko brez dozvole zvečer od zunaj. Bili smo sami obrtniki, delali smo za akademikarje, tudi denarja nam ni manjkalo. Leninge sem imel 10 krajcarjev in 10 kron, delavske doklade 14 kron za komis ker ga nisem jemal tako da sem dobil vsakih 5 dni 1 goldinar in 14 krajcarjev, kar smo še zraven zaslužili je bilo več.

Pa vse to mi ni ugajalo, samo to sem mislil, kako bi prišel nazaj v Ljubljano. Poskusil sem, namreč malo so me začele boleti oči, šel sem na raport in prosil hauptmana da naj me pošlje nazaj k regimentu ker me bole oči in mi delo ne ugaja. Odredil je, da naj gre fojerverkar z menoj na vizit in da naj vpraša zdravnika če mi res izvrševanje moje obrti škoduje, da mi rade volje ustreže moji prošnji. Zdravnik je ugotovil malo vnetje, da bo to trajalo en par dni da bom potem lahko zopet nadaljeval z delom. Ker nisem s tem nič dosegel, sem se javail na akademi raport, imeli smo komandanta general. Prosil sem ga da me pošlje nazaj k regimentu, svojo prošnjo sem utemeljeval sledeče: Da sem obiskal šolo in da sem bil povišan za ober kanonirja tukaj pa nimam zgleda. Om me potolaži s tem če bom priden soldat bom šel na dopust kaprol. Rezultat nič. Za časa Avstrije smo imeli vsako leto inšpekcirengo postavljeni v eno vrsto. Tam si lahko prinesel svojo prošnjo brez da bi to prej javil. Višji oficir je zaklical: prošnje in pritožbe naprej . Bil sem tudi jaz med tistim ko sem se odzval. Ko pride do mene sem mu povedal moje želje on mi odgovori da se bo v zadevi informiral in po možnosti upošteval moje želje. Rezultat nič.

Nato sem poskusil s kaznijo, namreč tam je bilo tako, če si bil poslan od regimenta in si imel že en par kazni te niso sprejeli in so ga takoj poslali nazaj, če si pa takoj dobil en par kazni so te tudi poslali nazaj. V nedeljo sem šel po mestu brez dozvole in sem prišel v kasarno ob eni uri ponoči. Ob osmi uri na raport za nameček sem dobil 14 dni kasarn aresta. Ko odbijem teh 14 dni grem zopet in pridem v kasarno ob treh zjutraj. Ob osmi uri na raport, dobil sem 21 dni kasarn aresta. Poskusil sem še tretjič ker sem upal da bom le prodrl pa sem se zmotil. Prišel sem v kasarno ob sedmih zjutraj, ob osmi na raport. Hauptman me je prav dobro potolažil, z boleznijo nisi nič dosegel s prošnjo tudi nič sedaj si poskusil še s kaznijo. Nazaj te ne pošljem in če imaš vso službeno dobo kasaren arest, drugo boš zvedel zvečer. 24 dni kasarn aresta. Rezultat zopet nič. Po tem ni kazalo druzega kakor vdati se saj bi se dobro upekel če bi bile moje prošnje uslišane ker regiment ni bil niti senca proti tam.

Nato sem bil klican na raport. Hauptman mi naj prej naredi pridigo potem pa pravi da prevzamem vodstvo delavnice. Jaz sem se tega branil, rekel sem da sem najmlajši in da me bodo drugi grdo gledali. On pravi da naj rečem, da je to on odredil. Kar nismo imeli v magazinu in smo rabili poslali so me v trgovino. Ko mi je postregel me je vprašal koliko zapiše za mene. Jaz sem ga debelo gledal, rekel je da so zmeraj delali tako da so zapisali malo malice tudi jaz nisem oporekal. Denarja od doma nisem potreboval saj sem ga sam imel dosti, nikoli ne bom pozabil ko sem zaslužil veliko soboto dopoldan 5 kron, kar je bilo za tiste čase zelo veliko. Po tri ali štiri nedelje nismo šli nikamor in smo samo delali potem smo pa šli v Prater tam smo se prav dobro zabavali. Jaz sem plesal zelo rad kar še tudi danes ne odrečem. Vstopnina je bila 1 krono in si se vrtel od 4 ure popoldne do 4 ure zjutraj. Najbolj me je imelo ker sem šel vsako leto samo enkrat na dopust, tolažil sem se s tem ker sem bil prej v sedmih letih samo enkrat doma. Delal sem tudi civilne obleke za moje kamarate , blago sem naročal iz Gradca ko dobim prvo pošiljko ni bilo nič, ko dobim drugo sem bil klican na raport. Hauptman mi je dejal da delam kšefte kar pri vojakih, ni dopustno. Obljubil sem da ne bom delal več. Ampak jaz se nisem ustrašil, naročal sem na enega kamarat zunaj kasarne. Kakor sem že prej omeni, denarja sem imel dovolj, ko sem šel na dopust sem se oblekel od nog do glave, kupil harmoniko in zlato verižico. Krojaški mojster Pogačnik pri katerem sem delal v Radovljici je pisal moji materi, ko se vrne sin od vojakov naj se zglasi pri meni, ga sprejmem v trajno delo.

Meseca septembra 1908 sem odslužil kadrovski rok. Domači in drugi so me nagovarjali naj začnem na svoje kar sem tudi storil. Za doto sem si kupil šivalni stroj in poskusil svojo srečo. Pregovor pravi da je začetek težak in tudi pri meni ni bil z rožicami postlan. Dela mi ni manjkalo. Komaj sem se usedel meseca decembra, sem bil že prijavljen da izvršujem krojaško obrt brez dovoljenja. Za ta prekršek sem bil kaznovan za 3 krone. Naredil sem za enega odrašenega fanta obleko, računal sem 5 kron, račun mi pa naredi mati za hlače 45, za lajbč 45 krajcarjev in za reklc 90 krajcarjev, skupaj 180. Zato sem izgubil veselje do moje obrti.Začel sem misliti kam se bom obrnil. Neko nedeljo sem bil v gostilni v Globokem pri Globočniku, tam je bila včasih gostilna. Stara ženica me začne nagovarjati da naj pustim žnidarijo in naj grem k železnici pravi, moj sin bo sedaj nastavljen, dobil bo plačo, obleko in še stanovanje. Jaz ti preskrbim vse samo še reči da greš, posebno ker znaš dobro nemško ker takrat je bil službeni jezik nemšk. Nekaj časa sem premišleval potem sem pa le pristal. Čez par dni že dobim pošto naj se zglasim pri nadzorniku proge v Podnartu on me pošlje k zdravniku in ko pridem nazaj mi da takoj inštrukcije naj se učim za progovnega čuvaja. 14. maja 1909 sem začel delati kot progovni delavec v Podnartu, smo delali kvadre za tunel med Otočami in Radovljico. Od začetka je bilo bol težko ker med šivanko in lopato je velika razlika pa sem jo vseeno premagal. Po treh mesecih sem že položil izpit, potem sem nadomestoval čuvaje na dopusti ali med boleznijo.

Dne 6. novembra 1911 sem se poročil z Franco, hčerko Antona Pegama iz Mišač. Najprej sva stanovala pri mlinarju v Globokem 1 leto, ker je bilo preveč oddaljeno od mojega delovnega mesta na čuvajnici št. 52 v Zalošah, koder imam sedaj svojo hišo, sem se preselil v otoče k Jerneku. Tam sem stanoval 10 let. V družini sem imel 6 otrok, dva sta umrla v otroških letih, eden najmlajši je postal žrtev okupatorja tako da imam sedaj še tri. Med prvo svetovno vojno sem bil oproščen kot železničar. Ker pri progovni sekciji nisem mogel doseči nastavitve sem prosil za premestitev k prometni. Bil sem premeščen v Otoče kot kretnik. Po končani vojni so Otoče opustili kot prometno postajo in je bilo zopet samo postajališče. Nato sem bil zopet premeščen na prošnjo v Podnart kot kretnik. Hiša v Otočah v kateri sem stanoval je bila naprodaj za 12 tisoč dinarjev, vprašal sem mojega brata za nasvet on pravi da je hiša v zelo slabem stanju. Da naj prosim teto da mi da svet in da mi bodo pomagali napraviti novo. Rečeno storjeno. Bil sem v Podnartu kot kretnik 24 ur službe 24 ur prost. Začel sem pripravljati za hišo, vsak drugi dan sem hodil k tunelu med Otočami in Radovljici napravljat 5 opeko. Tunel je bil zgrajen z opeko, ko so ga obnovili s kvadri so opeko zvozili po bregu. Tam sem jo nabral za vso hišo, kupil sem samo 50 kom za krušno peč. Delo je bilo zelo naporno pa nisem obupal, brat mi je naredil vsa mizarska dela, vrata in okna brezplačno kar sem mu še danes hvaležen. Les sem napravil kakor pogorelc tako sem začel s pomočjo dobrih ljudi zidati hišo.. Hiša v Otočah je bila prodana stanovanje pa meni odpovedano, preselil sem s k teti, stanoval sem kar pod streho ta čas da je bila hiša narejena. Torek po veliki noči so prišli zidarji in hiša je bila kmalu pod streho. Ker denarja nisem imel za izdelavo, tistih 5000 din ki sva jih imela jih je že davno zmanjkalo. Zaprosil sem v hranilnici v Radovljici za posojilo za poroka sem navedel mojega brata in moža od moje sestre Kovoretarja. Zelo sem bil razočaran, ko dobim obvestilo da je bilo posojilo na sejo odklonjeno. Sedaj sem bil zopet v zadregi kam naj se obrnem. K sreči me rešila sestra od žene in mi posodila 7500 din da sem lahko izdela hišo za silo. Dne 26. julija 1923 sem se vselil z mojo družino v novo hišico takrat sem se prvič oddahnil.

Prišla je zopet redukcija in jaz sem moral zapustiti kretniško mesto in sem bil zopet delavec. Ker so bile vse moje pismene in ustmene prošnje brezuspešne sem se odločil da naredim prošnjo na Njegovo Veličanstvo Kralja Aleksandra ki se glasi:

Njega Veličanstvo ! Podpisani Matevž Bertoncelj postajni delavec na postaji Podnart-Kropa ponižno prosi Njega Veličanstvo da se mu ugodi sledeča prošnja.

Imenovani služi že sedemnajsto leto pri državni železnici in sem že neštetokrat prosil za ugodno rešitev da bi se me nastavilo kot kretnika. Imam za omenjeno stroko izpit. Doslej so se vse moje prošnje neugodno rešile ter zavrnile z najrazličnejšimi izgovori. Ker je bilo vse prizadevanje in vse nade da dosežem to zaman, sem primoran tem potom ponižno prositi Njega Veličanstvo za mogoče intervencije. Z globoko udanostjo beleži

Matevž Bertoncelj

Podnart, dne 8. avgust 1925

Potrdilo pošte

Nato ni minilo 14 dni ko pride dopis direkcije da v Podnartu ni nobenega praznega mesta, če se strinjam s premestitvijo v Lesce. Da sem jaz to zagrabil z obema rokama se samo zastopi, pred ni bilo mogoče potem je pa zavrelo. Marsikomu se je čudno zdelo kako sem prišel do nastavitve ker en par let pred in potem ni bil nobeden nastavljen. Bil sem premeščen in nastavljen vse obenem.

Dne 20. septembra 1925 sem nastopil v Lescah službo, turnus je bil 24 ur službe 24 ur prost, vozil sem se domov. Nato je bila ukinjena nočna služba ker ni bilo prometa, službo smo vršili od 4 ure zjutraj in do 10 ure zvečer dva dni po vrsti. Ker nisem imel nobenega vlaka za domov sem moral spati gori. Za časa sezije je bilo še slabše. Prvi dan si bil kretnik drugi dan vratar tretji dan kretnik in če je bil 4 dan dvorni vlak sem moral biti v službi ker sem bil določen za vratarja v dvorski čakalnici. Služba je bila zelo naporna posebno ko je prišel dvor. Bil sem dvakrat odlikovan leta 1927 sem dobil srebrno medaljo za usluge upravi dvora, leta 6 1929 od železnice srebrno medaljo za vestno vršenje službe. Ker je bila vsa družina raztresena, jaz na postaji, sin Janez v tovarni verig, hčerka Francka v tovarni pletenin v Radovljici in žena z otrokom pa doma. Dobil sem stanovanje v Lescah da je bila vsa družina skupaj, preselil sem se in hišo dal v najem. Stanovanje je bilo bolj slabo in mi je zdravnik svetoval naj poiščem drugo stanovanje ker ta ni priporočljiv za bolehno ženo kar sem tudi storil. Ženi se je zelo dopadlo v Lescah ker je bilo vse pri rokah trgovine, pekarna, mesnica in šola. Situacija se je zopet spremenila, prišla je redukcija in so bili normirani sam 3 kretniki tako da sem bil kot najmlajši nadštevilen. Od direkcije pride vprašanje kateri iz tukajšnjih kretnikov bi bil sposoben in bi se dal privaditi za transportno službo po našem mnenju bi bil zato najbolj sposoben kretnik Bertoncelj. Ker se nisem nič odzval pride čez nekaj časa zopet dopis da so tam normirani samo 3 kretniki naj se Bertoncelj izjavi izmed ene postaje koder so kretniška mesta prazna Ivankovci, Šmartno ob Paki in Ptuj. Tudi zato se nisem zmenil nato pride dopis v zelo ostrem tonu, naj se imenovani izjavi izmed en navedenih postaj drugače bomo z njim svobodno razpolagali. Nato sem šel osebno na direkcijo in sem prosil naj me puste na tem mestu dokler se ne naredi v bližini prostor. Jaz sem mu pojasnil moje težave, da imam sina zaposlenega v tovarni verig, hčerko v tovarni pletenin v Radovljici. Ako jih vzamem s seboj imam dva brezposelna če jih pustim sama tukaj saj se otroci še pod nadzorstvom staršev izpridijo ne pa še sami. On je upošteval moje težnje in začel gledat po seznamu uslužbencev. Nato reče da v Podnartu ni nobenega starega za v pokoj pač pa bomo upokojili podajalca voznih kart v Otočah če upam položiti za to svrho izpit. Ko mu povem da sem še ko sem bil v Podnartu hodil nadomestovat v Otoče je rekel da naj naredim prošnjo čisto na kratko in povedal naslov kamor naj jo pošljem. Kmalu pride dopis da naj se imenovani začne takoj pripravljati za izpit da ga bo položil še pred premestitvijo.

Po položitvi izpita sem bil premeščen 20. maja 1935, začetek je bil težak, ker nisem imel prakse in v računstvu sem bil bolj slabo podkovan pa sem se kmalu privadil. Preselil sem se zopet iz Lesc na čuvajnico št. 51 v Otoče. Tam sem stanoval dve leti ko so začeli delati novo postajo so čuvajnico podrli in sem se preselil v Zaloše v svojo hišo. Selil sem se samo osem krat:

  1. ko sem se oženil iz Mišač v Globoko
  2. iz Globokega v Otoče
  3. iz Otoč v Zaloše k teti
  4. v svojo novo hišo
  5. iz svoje hiše v Lesce
  6. enkrat v Lescah
  7. iz Lesc na čuvajnico št. 51 v Otočah
  8. iz Otoč zopet v svojo hišo v Zaloše

Sedaj pa mislim da je moje selitve konec. Ko je bila odprta nova postaja v Otočah za promet sem bil zopet kretnik do moje upokojitve.

Prišel je preobrat in začelo se je novo presenečenje. 27. septembra 1941 sem bil od gestapa aretiran in prepeljan v Begunje. Dva dni sem bil v bunkerju potem pa zaslišan. Obtožnica me je dolžila da sem nesel nahrbtnik in en zavojček čokolade iz Otoč v Zaloše za Kupovega Oskarja, da sem hodil Globoko po moko in zakladal partizane, da sem prejemal od potnikov na postaji Otoče razne pakete in jih izročal partizanom. Ne gre mi pa še danes v glavo kako je to mogoče da smo se znašli vsi trije v Begunjah, ki smo nosili nahrbtnik. Namreč eden ga je prinesel z Bleda v Lesce, drugi iz Lesc v Otoče in tretji sem bil jaz ko sem ga nesel v Zaloše. Bil sem že med tistimi na hodniku, ki so bili drugi dan ustreljeni, bil sem še enkrat zaslišan pa sem se še srečno izmazal ker sem obvladal dobro nemški jezik. Leta 1941 ni bilo še tako strogo, imeli smo uradne ure za kajenje dopoldan od 9 do 11, popoldan od 3 do 5, dobivali smo pakete in kajenje v redu, drugače je pa bilo pozneje. 1. novembra 1941 7 sem bil izpuščen na svobodo. Pripomniti moram da sta bila moja tovariša, ki sta nosila nahrbtnik z menoj zaprta štiri tedne, jaz pa ko sem nesel še čokolado pa pet tednov. Ko sem prišel domov sem se malo odpočil potem sem nastopil službo. Nato mi je zbolela žena, ki je umrla 20. junija 1943. Najbolj sem bil v skrbeh, ko sem peljal nemškega železničarja v partizane. Namreč moj brat je bil preseljen, pisal mi je da se bo v kratkem oglasil pri meni železničar ki bo v nemški železniški uniformi in me prosil naj ga peljem k Jožu, ni se ti treba bati, je taprav človek, za izkaz bo imel od mene lastnoročno pisano pismo. Ko pridem nekega dne zjutraj iz službe je bil že doma, nisem se niti usedel niti zajtrkoval, mahnila sva jo po Štapnicah skozi gozd na Dobravo na bratov dom, tam je bila samo Angela. Ona je šla po Gabrsko Slavko, nato sta prišli obe in ga odpeljali naprej, jaz sem se pa oddahnil. Ker nobeden izdajalec zato ni zvedel nisem imel nobenih posledic.

Dne 2. decembra 1944 smo bili aretirani vsi železničarji, namreč okupator je napovedoval obvezno šolo tako je imel vse železničarje v mreži. Tisti ki so bili v službi in tisti ki so bili prosti pa v šoli. Jaz sem imel službo ko zagledam patrolo se mi je zdelo takoj sumljivo da bom gotovo povabljen. Vodja patrole pride k meni in zahteva ausvais, vpraša me kje je Lotrič, jaz sem mu povedal da je šel v šolo. Nato vpraša mene zakaj še jaz nisem šel nato mu odgovorim da vsi ne moremo iti, ker moramo biti v službi. Najprej pretakne vse kote v službenem prostoru, potem pravi boste šli z nami. Jaz mu odgovorim da po mojih predpisih ne smem zapustiti mojega službenega mesta brez namestnika in če tudi žrtvujem življenje. On mi odgovori da je že govoril s prometnikom in je rekel da lahko grem jaz pa vztrajam pri prejšnji izjavi. Ker se nisem vdal so pripeljali železniškega policista kateremu sem dal službo pismeno in ustmeno in mu izročil ključe kretnice in izvoznega signala. Jaz nisem bil prav nič presenečen, ker druzega nisem pričakoval, pozabil pa tudi nisem vzeti s seboj copate. Potem so me gnali v Radovljico koder jih je bilo že več in so nas zaprli do vlaka ob pol petih. Nato so nas natlačili na kamion kakor žveplenke v škatlici, bila je neprijetna vožnja meseca decembra. Ko so nas pripeljali v Begunje so nas postavili v vrsto, morali smo zložiti vse iz žepov in sezuti čevlje. Stati bos na betonu na hodniku ni bilo prav prijetno, potem je gestapovec še sam obrnil še vse žepe. Potem so nas peljali vse skupaj v eno sobo, tam smo počasi polegli po mizah po klopeh in po tleh. Kmalu zaropotajo ključi in vrata se odpro, bil je Brandl, v rokah je imel seznam in začne brati Puh, Javor, Bertoncelj, Lotrič, Ausenik z menoj. Pelje nas v bunker vsakega posebej. Da ni bilo prijetno se samo razume posebno meseca decembra, mraz je bilo pošteno, okna razbita, hodil sem gor in dol da sem se malo ogrel do dveh ponoči potem sem omagal, zaspanec me je opominjal, vlegel sem se na beton.

Zaspal sem in ko se zbudim so bile noge čisto trde tako da nisem mogel stopiti nanje, hodil sem kar po vseh štirih da sem se malo omel. To so bile posledice moje bolezni. Čez par dni je bilo zaslišanje, obtožnica me je dolžila da so dobili pri padlem partizanu seznam na katerem sem bil označen kot zanesljivi sodelavec z OF. Dne 26. decembra 1944 so bili ostali tovariši izpuščeni na svobodo, ostali smo še jaz, Puh, Javor, Lotrič in Ausenik. Odhajali so veseli mi pa gledali žalostno za njimi. Meseca januarja 1945 pride odlok od direkcije državnih železnic Villach da se ustavijo s takojšnjo veljavnostjo do nadalnjega vsi prejemki Bertoncelj Matevžu in Janezu Lotrič. Nato nisem dobil februarja, marca in aprila nobene plače pa še nisem klonil, kar ni bilo prijetno. Meseca marca je prišlo iz Bleda naj se mene in Lotriča zdravniško pregleda če sva sposobna za v logar. Doktor Šarc je bil fest možakar in je naredil da nisva sposobna, bila sva oba v bolniškem stanju, saj sva bila v bolniški sobi še več kakor dva meseca. Bolši ni bilo dosti kakor v belekšaft[12] samo da smo ležali v postelji. Bolha in uši ni manjkalo.

Dne 17. marca sva bila izpuščena na svobodo s tem pogojem ko ozdraviva da ne smeva delati tukaj službe, da se naju mora takoj poslati v logar. Sklenila sva, če bova še kedaj prišla na svobodo da ne bova šla peš. Kakor rečeno tako storjeno. Najela sva fijakarja in se peljala na prej v Radovljico k dr. Šarcu, zelo je bil vesel z nama vred. Poklical naju je v ordinacijo 8 tam smo se malo pogovorili. Ker sem spadal pod službeno edinico Podnart sem se tudi tam javil da sem prišel domov da pa službe ne morem nastopiti ker sem bolan, da sem bil že pri zdravniku v Radovljici. On mi odgovori da to ne drži da moram iti k našemu zdravniku na Jesenice. Jaz sem mu rekel, da sem še komaj v Podnart prišel, na Jesenice pa ne upam. On mi odgovori da naj počakam, ko se mi izboljša bolezen potem pa naj grem. Jaz sem si mislil to boste še čakali.

Nazadnje naj še pripomnim, da sem imel smolo, namreč kadar so partizani minirali postajo Otoče sem bil v službi.

  • dne 23. februarja 1944 so šprengali postajo ob 11 15
  • 20. marca 1944 so šprengali kretnico ob 11 30
  • 29. aprila 1944 so vzeli meni in prometniku bluzo ob 12 00
  • 1. maja 1944 so šprengali kretnico ob 11 30
  • 19. maja 1944 so šprengali ob 19 50

Učinek miniranja je bil kakor sledi. Ko so kretnico prvikrat minirali jim še danes zamerim ker me niso obvestili. Mina je bila položena komaj tri metre od službenega prostora. Jaz sedim notri kar naenkrat zagrmi, baraka se je stresla mene je vrglo s stola na tla, vrata je s panti vred vrglo ven iz barake in mnogo ometa je ležalo po tleh. Kot brez glave sem begal sem in tja. Pred drugim miniranjem sem slišal brskanje gramoza, odprem vrata in grem ven, pravi eden kakor se zganeš te ustrelim. Jaz mu odgovorim da tukaj ne ostanem in naj naredi kar hoče saj sem imel že dobro skušnjo. Komaj pridem dobrih deset metrov stran že zagrmi pa še močneje kakor prvikrat. Vrata so ostala na mestu ker so bile odprta, okno je vrglo daleč po bregu, opeka na strehi je stala pokonci, ometa sem pa nabral pol samokolnice. Saj čuda ni bilo ker je bila mina položena nasproti službenega prostora oddaljena komaj dva metra. Ko so tretjič šprengali na obeh koncih postaje pa ni bilo učinka, bilo je precej daleč od mene. Nazadnje sem srečno dočakal svobodo in se takoj javil v službo katero sem opravljal do 25. decembra 1945 nato sem zaprosil za upokojitev. Odlikovan sem bil dvakrat: z Medaljo za zasluge za narod in Ordenom za zasluge za narod III. reda.

Bolezen katero sem si nakopal v bunkerju begunjskega zapora se je skozi bol oglašala. Na desnem kolenu, to je tista stran na kateri sem ležal. Leta 1953 sem bil poslan v Čateške toplice za 21 dni pa se ni dosti zboljšalo. Naslednje leto je bila noga vedno slabša in je začela v koleni zatekati, zdravil me je dr. Šarc. Poslal me je v bolnico na Jesenice na pregled, tam so mi dali nogo v gips za dva meseca, nato so mi ga odstranili bolečine pa niso prenehale. Nato me pošlje dr. Šarc na ortopedsko kliniko tam je bil pregled in rentgen. Poslali so me v bolnico za kostno tuberkulozo v Šempeter pri Gorici kamor me je peljal rešilni avto iz Radovljice. 26. novembra 1954 sem bil operiran na kolenu, imel sem oba sklepa načeta, tako da so mi morali oba odžagati in nadomestiti z umetno kostjo. 13. februarja 1955 sem imel še operacij na pruhu in slepiču. Bil sem v bolnici 5 mesecev in pet dni, nato sem prišel domov, seveda z berglami katere sem uporabljal še dva meseca. Nogo sem imel vsega skupaj devet mesecev v gipsu. Zahvaliti se moram zdravniškemu osebju za uspešne operacije, ker ne čutim nobenih bolečin sam da je noga v kolenu trda.

Sedaj je končan moj življenepis, kakor je razvidno ni bilo z rožicami postlano. Sedaj preživljam jesenske dni mojega življenja s svojo hčerko v Zalošah v svoji hišici

Matevž Bertoncelj, Zaloše št. 2, pošta Podnart

Matevž je umrl na domu, pokopali so ga v Otočah. Grob je bil ob zvoniku. Leta 2008 je grob odkupila druga družina, spomenika Bertoncljevim ni več. -- Zvezek z rokopisom svojega življenepisa na 37 straneh je Matevž Bertoncelj izročil leta 1970 Roku Gašperšiču, možu njegove nečakinje Marjete, rojene Pegam, ki je rokopis leta 2012 prepisal in dal na razpolago. Matevževa žena Francka je bila Marjetina teta, sestra Marjetinega očeta Antona Pegama.

Pri Fajfarju[uredi]

Pər Fájfarjə, gospodar Fájfar, Fájfarjov, Zgornja Dobrava 21, stara št. 18, zapis v katastru 1827 Feifer, lastnik Pfeifer, zapis v SA 1865 Fejfer, priimek Benedičič.

Status animarum Zgornja Dobrava 18 Fejfer
Pfeifer Helena (roj. 19. 8. 1828). Poroka z Matevžem Benedičičem iz Lipnice (roj. 13. 9. 1830).

Matija (roj. 17. 8. 1829)

Grobovi na Srednji Dobravi: Miran Gašperin (Fajfarjevi z Zg. Dobrave 21 )
Grobovi na Srednji Dobravi: Pfajfar (Fajfarjevi z Zg. Dobrave)
Hiše na Zgornji Dobravi: Fajfar
Tončka Šolar (Fajfarjeva)

Pri Črvičku[uredi]

Pər Čərvíčk, gospodar Čərvíčək, Čərvíčkov, Zgornja Dobrava 22, stara št. 19, zapis v katastru 1827 Zhervezh, lastnik Touzin, zapis v SA 1865 Červičik, priimek Ovsenik.

Status animarum Zgornja Dobrava 19 Červičik
Ovsenik Frančišek (roj. 9. 10. 1813 / um. 1886). Poroka z Margareto Kristan iz Begunj (roj. 4. 7. 1814 / um. 18. 11. 1880).
Jakob (roj. 26. 4. 1840 / um. 1883)
Marija (roj. 14. 4. 1842)
Rozalija (roj. 2. 9. 1880 / um. 1888). Nezakonska hči.
Jožef (roj. 21. 3. 1844)

Matevž (roj. 18. 9. 1846). Leta 1880 poroka z Marijano Papler s Spodnje Dobrave št. 3 (roj. 11. 7. 1851).

Marija (roj. 5. 8. 1881)
Antonija (roj. 10. 6. 1883)
Frančišek (roj. 12. 1. 1886)
Marijana (roj. 23. 7. 1854 / um. 1864)
Mina (roj. 13. 5. 1857)

Frančišek (roj. 18. 3. 1860 / um. 1863)

Grobovi na Srednji Dobravi: Vidic (Črvičkovi z Zg. Dobrave 25)
Hiše na Zgornji Dobravi
Hiše na Zgornji Dobravi: Črvičk
Hiše na Zgornji Dobravi: Črvičk
Hiše na Zgornji Dobravi: Črvičk

Pri Kajžu[uredi]

Pər Kájž, gospodar Kájžov, Kájžov, Zgornja Dobrava 28, stara št. 20, zapis v katastru 1827 Kaischouz, lastnik Kossel, zapis v SA 1865 Kajžovc, priimek Kosel.

Status animarum Zgornja Dobrava 20 Kajžovc
Kosel Janez (roj. 21. 6. 1791 / um. 1868). Poroka z Marijo Špendov z Zgornje Dobrave (roj. 12. 12. 1804 / um. 1868).
Helena (roj. 18. 4. 1828)
Jakob (roj. 19. 4. 1834)

Matevž (roj. 21. 8. 1838). Leta 1862 poroka z Gertrudo Resman iz Mošenj / Mošnje (roj. 14. 3. 1836).

Marija (roj. 22. 8. 1863)
Janez (roj. 16. 5. 1865)
Katarina (roj. 13. 4. 1867)
Matevž (roj. 6. 8. 1869)
Lovrenc (roj. 6. 8. 1869)
Jožef (roj. 17. 3. 1872)
Jakob (roj. 28. 7. 1874)
Tereza (roj. 13. 10. 1841)
Neža (roj. 28. 12. 1865). Nezakonska hči.
Katarina (roj. 28. 4. 1844)
Grobovi na Srednji Dobravi: Bergantovi (Kajžovi z Zg. Dobrave)
Hiše na Zgornji Dobravi: Kajž
Hiše na Zgornji Dobravi: Kajž
Hiše na Zgornji Dobravi

Janko Bergant (Kajžov) je bil brez roke, po vojni je imel funkcijo v krajevnem odboru, njegovega brata so med vojno ustrelili kot talca v Begunjah.

Pri Kožarju[uredi]

Pər Kóžarjə, gospodar Kóžar, Kóžarjov, Zgornja Dobrava 27, stara št. 21, zapis v katastru 1827 Koschar, priimek Spendou, zapis v SA 1865 Kožar, lastnik Bertoncel.

Status animarum Zgornja Dobrava 21 Kožar
Špendov Marija (roj. 30. 1. 1814 / um. 1883). Poroka z Lukom Bertoncljem iz Selc (roj. 17. 10. 1816).

Bertoncel Jernej (roj. 15. 8. 1849). Vojak. Leta 1883 poroka z Marijo Benedičič Zgornje Dobrave št. 12 (3. 2. 1862).

Janez (roj. 3. 4. 1884)
Marija (roj. 29. 1. 1886)
Filip (roj. 17. 4. 1887)
Ivana (roj. 20. 8. 1888 / um. 1888)
Anton (roj. 24. 4. 1890)
Matevž (roj. 24. 9. 1851)
Janez (roj. 21. 6. 1854)
Nagrobnik Kožarjevih na Srednji Dobravi
Pri Kožarju, Zgornja Dobrava. Arhiv Štular
Hiše na Zgornji Dobravi: Kožar
Hiše na Zgornji Dobravi: Kožar

Pri Očaku[uredi]

Pər Očák, gospodar Očԑk, Očákov, Zgornja Dobrava 26, stara št. 22, zapis v katastru 1827 Otschak, priimek Spendou, zapis v SA 1865 Očak, lastnik Spendov. Priimer naj bi prihajal iz ovčerejske dejavnosti.

Status animarum Zgornja Dobrava 22 Očak
Špendov Marija (roj. 19. 1. 1796 / um. 1871)

Simon (roj. 24. 10. 1821). Poroka s Heleno Ovsenik iz Kajer [?] (roj. 23. 4. 1823 / um. 1883)

Štefan (roj. 24. 12. 1851)
Marija (roj. 15. 11. 1853). Leta 1885 poroka z Antonom Gajgerjem iz Selc (roj. 28. 12. 1860 / um. 1886).
Marija (roj. 12. 2. 1887)

Martin (roj. 10. 11. 1855)

Tomaž (roj. 14. 12. 1825)
Matevž (roj. 9. 9. 1832)
Mina (roj. 23. 3. 1835)
Štefan (roj. 19. 12. 1858 / um. 1865)
Očakovi: družina Koselj z Zgornje Dobrave
Hiše na Zgornji Dobravi: Očak
Hiše na Zgornji Dobravi: Očak
Hiše na Zgornji Dobravi: Očak
Hiše na Zgornji Dobravi: Očak
Alojzija Lazar (Očakova Lojzka) z Zgornje Dobrave (1925--2016)
Azira Kozjek (Očakova)

Alojzija Lazar (Očakova Lojzka) se je rodila 5. marca 1925 pri Sv. Duhu na Notranjskem v družini z desetimi otroki. Na Gorenjskem (Radovljica, Kamna Gorica, Kropa) je živela od 17. leta, nazadnje pri Očakovih na Zg. Dobravi. Poročena je bila s Stankom Koseljem, iz tega zakona je hči Metoda, ki je pri 16 letih umrla v prometni nesreči. Izdelovala je zobotrebce, nadvse rada je v javnosti recitirala (Šopek za babico, Brinovček), bila je dejavna pri invalidih, borcih, upokojencih, izseljencih, športnih krožkih. Umrla je konec sept. 2016. -- Marko Kozjek, Alojzija Lazar. Svobodna beseda 3/19 (maj 2017). 34.

Pri Bohinčku[uredi]

Pər Bohínčkə, gospodar Bohínčək, Bohínčkov, Zgornja Dobrava 25, stara št. 23, zapis v katastru 1827 Wohinzhek, lastnik Lapainer, zapis v SA 1865 Bohinčik, lastnik Lapajner.

Status animarum Zgornja Dobrava 23 Bohinčik
Hojak Štefan (roj. 26. 12. 1787 / um. 1866). Rojen v Čepovanu (občina Kanal).

Lapajner Urša roj. Dežman (roj. 1. 10. 1805). 9. 2. 1835 poroka z ???

Matija (roj. 6. 2. 1836 / um. 1869)

Lapajner Gertruda (roj. 5. 3. 1838). Leta 1864 poroka z Matevžem Pretnarjem z Zgornje Dobrave (roj. 15. 9. 1833).

Pretnar Valentin (roj. 13. 2. 1865 / um. 1866?)
Janez (roj. 29. 12. 1866)
Lucija (roj. 13. 12. 1868 / um. 1889?)
Gertruda (roj. 3. 3. 1871)
Anton (roj. 2. 1. 1874 / um. 1874)
Marija (roj. 9. 6. 1875 / um. 1876)
Johana (roj. 26. 6. 1877)

Pegam Simon (roj. 31. 10. 1843). Poroka z Marijo Rozman iz Otoč (roj. 28. 10. 1850 / um. 1888).

Simon (roj. 13. 8. 1874 / um. 29. 5. 1921)
Marija (roj. 11. 8. 1876)
Francka (roj. 26. 1. 1879)
Janez (roj. 15. 7. 1881)
Valentina (roj. 9. 2. 1884)
Anton (roj. 13. 6. 1886)
Franc (roj. 22. 8. 1888 / um. 1888)
Bohinčkovi
Štibelj
Milan Štibelj (Bohinček)
Hiše na Zgornji Dobravi: Bohinček
Milan Štibelj (Bohinček)
Ober Dobrawa 23 med drugo svetovno vojno. Arhiv Rok Gašperšič
Stara Bohinčkova hiša na Zgornji Dobravi. Arhiv Rok Gašperšič

Včasih so imeli kamnoseštvo.

Pri Cimpermanu[uredi]

Pər Címpərman, gospodar Címpərman, Címpərmanov, Zgornja Dobrava 23, stara št. 24, zapis v katastru 1827 Zimpermann, lastnik Aussenitz, zapis v SA 1865 Cimperman, priimek Ovsenik.

Status animarum Zgornja Dobrava 24 Cimperman
Ovsenik Valentin (roj. 14. 2. 1786 / um. 1869)

Luka (roj. 9. 10. 1818). Poroka z Marijo Sparovic (roj. 3. 4. 1821 / um. 1869).

Marija (roj. 20. 2. 1844)
Matevž (roj. 4. 9. 1845)
Gregor (roj. 7. 4. 1848 / um. 1869)
Helena (roj. 22. 7. 1852)
Ovsenik Terezija (roj. 28. 9. 1854)
Ovsenik Marija (roj. 24. 10. 1881). Nezakonska hči.
Ovsenik Frančiška (roj. 29. 9. 1856)
Ovsenik Janez (roj. 2. 1. 1859)
Ovsenik Jožef (roj. 10. 3. 1861)
Ovsenik Margareta (roj. 27. 3. 1864)
Cimpermanovi
Hiše na Zgornji Dobravi: Cimperman
Hiše na Zgornji Dobravi: Cimperman
Hiše na Zgornji Dobravi: Cimperman
Hiše na Zgornji Dobrav: Cimperman
Hiše na Zgornji Dobrav: Cimperman
Andrej in Marica Frelih (Cimpermanova)

Pri Pisancu[uredi]

Pr Písanc (pridevnik Pisančov). Hišna št. Zgornja Dobrava 31, stara hišna št. 25. Kataster 1827: Pisanz (lastnik Paulitsch), zapis v SA 1865 Pisanca, lastnik Pavlič.

Status animarum Zgornja Dobrava 25 Pisanc

SA 1865–1890

  • Casparus Pavlič pf. cas. 3. Febr. 1803, mortuus 1876
  • Maria Meršol 3. Febr. 1809, mortuus 1874
  • Carolina Pavlič ux filia fratris pf [žena, hči gospodarjevega brata] 17 Janua 1840, matrimon junc [poročena] 1873
  • Antonius Hrovat pf Dobrava sup 1. Junii 1839, [poročen] 1873
  • Franciscus fil 29 Novb 1873
  • Antonius fil 22 Octob 1876
  • Maria filia 30 Nov 1880
  • Georg Papler inqulinus [stanovalec]
Grob Pisancev na Srednji Dobravi: Hrovat Milka, Jože, Anton, Frančiška / Štular: Janez in Helena

Zaporedje gospodarjev

  • Thomas Hrobath * 1719 (kajžar), žena Anna * 1729, otroci Joannes * 1733, Jacob * 1750, Casper * 1754
  •  ??
  • Jakob Hrovat * 1813 † 12. 2. 1888, Zg. Dobrava 7, žena Helena, roj. Kodras (vulgo Komar) 1807
  • Anton Hrovat * 1. 6. 1839 † 21. 6. 1912, roj. na Zg. Dobravi 7 (Komaričkov), se je 1873 priženil h Karolini, roj. Pavlič (vulgo Pisanc) na Zg. Dobravi 25
  • Anton Hrovat * 22. 10. 1876 † 3. 5. 1951, žena Frančiška, roj. Pogačnik s Prezrenj 5 (13. 3. 1877 - 13. 6. 1951). Otroci:
    • Viktor, natakar, živel in umrl v Ljubljani
    • Jože (1912–1997), železar, ostal na Pisančiji, med okupacijo bival v Ljubljani
    • Ciril, čevljar, živel in umrl v Ljubljani
    • Anton, mesar, živel in umrl v Ljubljani (1. 2. 1906 † 23. 12. 1955), žena Ana, roj. Gruden 7. 11. 1912 v Jurki vasi. Sin:
      • Anton, gradbeni inženir (* 5. 12. 1934 v Ljubljani, žena Zofija, roj. Derganc 20. 12. 1934 v Soteski)
    • Frančiška, gospodinja, poročena Oblak, živela v Lescah
    • Alojzija, gospodinja, poročena Pogačnik, živela in umrla na Jesenicah
  • Jože Hrovat (22. 8. 1912 - 20. 3. 1997), žena Milka (15. 6. 1917 - 8. 5. 2008); na Dobravi so pokopani tudi Milkini starši Helena Štular (1894-1982) in Janez Štular (1882-1950) iz Podnarta, ki so živeli pri Pisancih; Jože in Milka nista imela otrok; gospodar je bil dolžan brate izplačati s "po dvema smrekama".
  • 2008 Jelka Polončič, nečakinja Milke Hrovat, podeduje domačijo in okoliška zemljišča.
  • 30. 7. 2009 kupi domačijo z zraven ležečo vrtačo Mojca Hladnik
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1775. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1775. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1775 (3). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1775 (4). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1778. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1778 (2). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1780. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1780 (2). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1786. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1786. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1786 (3). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1788. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1793. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1793 (2). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1798. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1800. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1800 (2). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1802. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1813. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1813 (2). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1813 (3). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1814. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1814 (2). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1814 (3). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1814 (4). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1822. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1822 (2). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1822 (3). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1822 (4). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1822 (5). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1823. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1823 (2). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1823 (3). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1823 (4). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1823 (5). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1823 (6). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1823 (7). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1823 (8). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1832. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1832 (2). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1832 (3). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1835. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1835 (2). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1835 (3). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1837. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1840. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1840 (2). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1840 (3). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1841]. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1846
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1846 (2)
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1869 (1)
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1869 (2)
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1869 (3)
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1869 (4)
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1869 (5)
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1873. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1873 (2). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1873 (3). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, ženitna pogodba iz leta 1873 (1). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, ženitna pogodba iz leta 1873 (2). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, ženitna pogodba iz leta 1873 (3). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, ženitna pogodba iz leta 1873 (4). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, ženitna pogodba iz leta 1873 (5). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, ženitna pogodba iz leta 1873 (6). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1874. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1888. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1894. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1903. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1903 (2). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1903 (3). Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1906. Arhiv Antona Hrovata
Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1913. Arhiv Antona Hrovata
Anton Hrovat (* 1839 na Zg. Dobravi 7, Komaričkov) se je 1873 priženil h Karolini, roj. Pavlič. Arhiv Hladnik
Frančiška Hrovat (Pisanka), Zgornja Dobrava (1877-1951), okrog 1900. Arhiv Tone Hrovat
Na Dobravi 1900–1918, arhiv M. Hladnik[13]
Birma? na Zgornji Dobravi pred 1930. 2 Anton Hrovat (Pisanc; 1876–1951), 3 Joža Hrovat?; dečki: 1 Viktor , 3 Joža (pozneje gospodar). Foto Vengar Radovljica, arhiv M. Hladnik
Pisančija: Poroka tete Francke okrog 1930. Arhiv Toneta Hrovata. Sedijo: 1 2 Vilkova mama 3 Vilko, 4 teta Francka, 5 mama 6 teta Lojzka 7 Ciril. Stojijo: 1 2 3 4 5 6 ata Anton Hrovat (* 1876) 8 9 Anton Hrovat (* 1906), na vrhu sta Kosmova
Bratje Hrovat, Pisančevi z Zgornje Dobrave: Viktor, Jože, Ciril, Anton Hrovat, okrog 1925. Arhiv Tone Hrovat
Bratje Hrovat (Pisančevi) z Zgornje Dobrave - Anton, Ciril, Joža, Viktor Hrovat (okrog 1925). Arhiv Hladnik
Ana in Tone Hrovat, poroka leta 1932. Arhiv Hladnik
Helena Štular, mama Milke Hrovat (Pisanke), Zgornja Dobrava. Arhiv Hladnik
Smučarji na Zelenici, fotografija v Pisančevi veži; Jože Hrovat (tretji) je bil pred vojno turni smučar
Milka Štular, šolsko spričevalo, Ovsiše 1923/24
Ciril Hrovat (Pisančev z Zgornje Dobrave). Arhiv Hladnik
Ciril Hrovat (Pisančev z Zgornje Dobrave). Arhiv Hladnik
Ciril Hrovat (Pisančev z Zgornje Dobrave). Arhiv Hladnik
Poroka Pepce in Cirila Hrovata (Pisančevega z Zgornje Dobrave)
Anton Hrovat (* 1934)[14]
Pisančija. Arhiv Toneta Hrovata
Domačija Pisanc na Zgornji Dobravi
Domačija Pisanc na Zgornji Dobravi
Domačija Pisanc na Zgornji Dobravi
Zgornja Dobrava 31a in 31
Zgornja Dobrava (Pisanc) leta 2007
Pri Pisancu na Zgornji Dobravi: Borut Škarja, Mojca Hladnik, Jože Hladnik

Več fotografij.

Pri Švelcu[uredi]

Pər Švêlc, gospodar Švêlc, Švêlčov, Zgornja Dobrava 50, stara št. 26, zapis v katastru 1827 Schwelz, priimek Bohinz, zapis v SA 1865 Švelc, lastnik Bohinc.

Anica Zupan (Sr. Dobrava, 1908–1945). Rojena Šoberl (p. d. Švelc) na Srednji Dobravi št. 3. slika

Status animarum Zgornja Dobrava 26 Švelc
Bohinc Marija (roj. 28. 10. 1788 / um. 1863). Rojena Princ. Poroka s Sparovic Tomaž iz Zaloš (roj. 21. 12. 1791 / um. 1864).

Anton (roj. 14. 1. 1823 / um. 1872). Poroka s Heleno Pogačnik z Zgornje Dobrave (roj. 6. 4. 1822).

Valentin (roj. 11. 2. 1856 / um. 13. 7. 1878)

Matevž (roj. 21. 9. 1859). Leta 1883 poroka z Marijano Boštjančič z Mišač (roj. 22. 8. 1858).

Frančišek (roj. 6. 10. 1861 / um. 1866)
Marija (roj. 16. 12. 1864)
Marija (roj. 13. 12. 1887). Nezakonska hči.
Marijana (roj. 30. 6. 1871)
Frančišek (roj. 6. 10. 1879). Posvojen?
Frančiška (roj. 29. 9. 1881 / um. 1887). Posvojena?
Marija (roj. 1. 9. 1883)
Antonija (roj. 9. 5. 1885 / um. 1887)
Johana (roj. 7. 5. 1887)
Alojz (roj. 4. 1. 1889)
Grobovi na Srednji Dobravi: Bogomil Šoberl (Švelc z Zg. Dobrave)
Grobovi na Srednji Dobravi: Jožko Šoberl (p. d. Švelc z Zg. Dobrave, rod je iz Besnice)
Grobovi na Srednji Dobravi: Šoberl (Švelčevi z Zg. Dobrave)
Pri Švelcu, Srednja Dobrava. Arhiv Bavconovih
Hiše na Zgornji Dobravi: Švelc
Hiše na Zgornji Dobravi: Švelc

Pri Jožu[uredi]

Pər Jóž, gospodar Jóžovc, Jóžov, Zgornja Dobrava 9, stara št. 27, zapis v katastru 1827 Debellak, priimek Debellack, zapis v SA 1865 Jož, lastnik Debelak.

Status animarum Zgornja Dobrava 27 Jož
Debelak Uršula (roj. 27. 12. 1801 / um. 1875).

Janez (roj. 6. 12. 1830 / um. 13. 9. 1888). Leta 1858 poroka z Gertrudo Golmajer iz Zgornje Lipnice (roj. 23. 3. 1824).

Marija (roj. 26. 3. 1859)
Barbara (roj. 3. 12. 1861)
Helena (roj. 20. 4. 1864)

Anton (roj. 27. 5. 1867). Leta 1889 poroka z Ivano Zupan iz Zaloš (roj. 11. 8. 1867).

Jožef (roj. 29. 3. 1889). Posvojen.
Katarina (roj. 1. 4. 1833)
Frančišek (roj. 3. 12. 1860). Nezakonski sin.
Gertruda (roj. 2. 3. 1836)
Tereza (roj. 5. 10. 1838)
Marija (roj. 21. 5. 1841)
Rodbina Vovk s Črnivca, staršev Jane Štular, roj. Vovk, žene Cveta Štularja, sedanjega gospodarja. Arhiv Štular
Grobovi na Srednji Dobravi: Debeljak, Brce, Ažman
Lovrenc Debelak, padel v NOB
Hiše na Zgornji Dobravi: pri Jožu
Hiše na Zgornji Dobravi: pri Jožu
Hiše na Zgornji Dobravi: pri Jožu
Hiše na Zgornji Dobravi: pri Jožu
Hiše na Zgornji Dobravi: pri Jožu
Hiše na Zgornji Dobravi: pri Jožu
Hiše na Zgornji Dobravi: 34a, 9, 9a (pri Jožu)
Zgornja Dobrava 9, pri Jožu
Jana in Cveto Štular
Boštjan Štular

Pri Šimencu[uredi]

Pər Šímənc, gospodar Šímənca, Šímənčov, Zgornja Dobrava 29, stara št. 28, zapisa v katastru 1827 še ni, zapis v SA 1865 Šimenc, lastnik Kosem.

Status animarum Zgornja Dobrava 28 Šimenc
Golmajer Simon (roj. 22. 10. 1788 / um. 1864).

Tereza (roj. 29. 9. 1821) Marija (roj. 12. 6. 1824 / um. 12. 2. 1890). Poroka s Sebastjanom Kosmom iz Ljubnega (roj. 18. 1. 1836).

Kosem Marija (roj. 12. 12. 1860)
Frančiška (roj. 12. 2. 1863)
Jakob (roj. 12. 7. 1866)
Golmajer Neža (roj. 22. 10. 1830)
Golmajer Jakob (roj. 9. 4. 1863)
Šimenčovi: Pfajfar
Janez Pfajfar, Šimenčev

Pri Frticu[uredi]

Pər Fərtíc, gospodar Fərtíčnik, Fərtíčnikov, Zgornja Dobrava 30, stara št. 29, zapisa v katastru 1827 še ni, zapis v SA 1865 Fertičnik, priimek Bohinc.

Status animarum Zgornja Dobrava 29 Fertičnik
Lapajnar Mina (roj. 18. 3. 1803 / um. 1868), soror ux [sestra gospodinje]

Urša (roj. 29. 10. 1818 / um. 1886). Poroka s Frančiškom Bohincem (roj. 4. 10. 1825).

Bohinc Marijana (roj. 26. 6. 1861)
Bohinc Janez (roj. 20. 10. 1863)
Grobovi na Srednji Dobravi: Koselj (Frtic z Zg. Dobrave)
Hiše na Zgornji Dobravi: Frtic

Pri Merteljnu[uredi]

Pər Mêrtəlnə, gospodar Mêrtəl, Mêrtəlnov, Zgornja Dobrava 32. Hiše ni ne v katastru ne v Statusu animarum, tudi zdaj je prazna.

Merteljevi
Grobovi na Srednji Dobravi: Jankovič, roj. Mertelj, Bertoncelj (Zg. Dobrava)
Hiše na Zgornji Dobravi: Šimenc
Hiše na Zgornji Dobravi: Šimenc

Anton Mertelj (roj. 1878 / um. 1944) se je poročil z Marijo Bertoncelj (roj. 1886 / um. 1969). Imela sta šest otrok: Mihael, Marija-Mimi, Vida (por. Jankovič) … -- myheritage.si

Hiše na Zgornji Dobravi: Mertelj
Hiše na Zgornji Dobravi: Mertelj
Hiše na Zgornji Dobravi: Mertelj
Hiše na Zgornji Dobravi: Mertelj
Nuša Kolman, 32a
Milan Kolman, 32a

Kozjekovi[uredi]

Zgornja Dobrava 1. V Statusu animarum hiše še ni, tudi v katastru še ne, niti ni registrirana med hišnimi imeni na Dobravah.

Kozjekovi
Hiše na Zgornji Dobravi: Kozjek
Hiše na Zgornji Dobravi: Kozjek
Hiše na Zgornji Dobravi: Kozjek
Hiše na Zgornji Dobravi: Čebelnjak
Kozjekov Janez z Zgornje Dobrave

Druge hiše[uredi]

Zgornja Dobrava 1b, vikend

Zgornja Dobrava 1b
Zgornja Dobrava, vikend

Zgornja Dobrava 4

Hiše na Zgornji Dobravi, št. 4
Hiše na Zgornji Dobravi, št. 4
Hiše na Zgornji Dobravi, št. 4
Brane Bertoncelj (Zdevčev Brane)
Špela Bertoncelj
Jernej Bertoncelj

4a

Hiše na Zgornji Dobravi: 4 in 4a
Hiše na Zgornji Dobravi: 4a
Hiše na Zgornji Dobravi: 4a
Hiše na Zgornji Dobravi
Albert Krnc (Bertl, Mihovčev)
Mira Krnc

Novogradnji na Pozinovem

Hiše na Zgornji Dobravi: Pozin
Hiše na Zgornji Dobravi, nova hiša
Zgornja Dobrava

Zgornja Dobrava 11a, 11b, 16

Hiše na Zgornji Dobravi: 11a
Zgornja Dobrava 11a
Zgornja Dobrava 16
Brane Debeljak, št. 16

Novogradnji pri Šuštarjevem

Hiše na Zgornji Dobravi: novogradnja
Hiše na Zgornji Dobravi
Zgornja Dobrava

Zgornja Dobrava 28a

Zgornja Dobrava 28a
Zgornja Dobrava 28a

Zgornja Dobrava 30a, 31a

Zgornja Dobrava 30a
Zgornja Dobrava 30a
Zgornja Dobrava 31a


Zgornja Dobrava 32a, 33

Hiše na Zgornji Dobravi: 32a
Hiše na Zgornji Dobravi: 32a
Zgornja Dobrava 33
Zgornja Dobrava 33

Zgornja Dobrava 34, 34a

Hiše na Zgornji Dobravi: 34, 35 idr.
Hiše na Zgornji Dobravi: 34a
Hiše na Zgornji Dobravi: 34a

Zgornja Dobrava 35, 35a, 36, 36a, 37

Hiše na Zgornji Dobravi: 35, 36, 44
Zgornja Dobrava 35 in 35a
Zgornja Dobrava 35a in 42
Zgornja Dobrava 36a in 37
Zgornja Dobrava 37

Zgornja Dobrava 38, 39, 39b, 40, 42, 44

Zgornja Dobrava b. š, 40, 33
Zgornja Dobrava 38 in 40
Zgornja Dobrava 39
Zgornja Dobrava 39
Zgornja Dobrava 39b
Zgornja Dobrava
Zgornja Dobrava 42 in 44
Barbara in Milan Lavtar, št. 44
Iva in Katarina Lavtar

Zgornja Dobrava 45

Hiše na Zgornji Dobravi: 45 in brez št.
Hiše na Zgornji Dobravi
Hiše na Zgornji Dobravi: 45

Drugo

Grobovi na Srednji Dobravi: Jože Debelak (Zg. Dobrava 34, pri Marjani)
Grobovi na Srednji Dobravi: Maja Kaltenekar (Zg. Dobrava 34)
Grobovi na Srednji Dobravi: Debeljakovi (Zg. Dobrava 16)
Grobovi na Srednji Dobravi: Toplišek (Zg. Dobrava, nova hiša)
Grobovi na Srednji Dobravi: Ivanka Bogataj, (hči gostačev na Zg. Dobravi in drugje), sestra skakalca Vinka Bogataja
Grobovi na Srednji Dobravi: Jožef Pogorelec (Zg. Dobrava 1b

Spodnja Dobrava[uredi]

Dobrava inferior

Spodnja Dobrava s hišnimi številkami in domačimi hišnimi imeni

V Statusu animarum so šle hišne številke od spodnjega konca vasi navzgor, današnje pa gredo v obratni smeri.

Spodnja Dobrava
Spodnja Dobrava
Spodnja Dobrava

Pri Pšcu[uredi]

Pər Pšcԑ, gospodar Pšԑc, Pščóv, hišna številka Spodnja Dobrava 4, stara hišna številka 1, v katastru 1827 ni imena hiše, lastnik pa je bil Pessiak, zapis v SA 1865 Pšec, priimek Pesjak.

Spodnja Dobrava 1 Pšec
Fortunat Pesjak (roj. 2. 7. 1823). Poroka z ??? Agnes Debelak (roj. 27. 12. 1832 / um. 1865) ali z Gertruda Zupanec.

Tereza Pesjak (roj. 15. 9. 1827)
Marija Pesjak (roj. 12. 8. 1830)

Grobovi na Srednji Dobravi: Albinini
Hiše na Spodnji Dobravi: pri Pšcu, stara hiša
Hiše na Spodnji Dobravi (pri Pšcu), stara hiša
Hiše na Spodnji Dobravi, pri Pšcu, nova hiša
Hiše na Spodnji Dobravi, pri Pšcu, nova hiša
Spodnja Dobrava: pri Pšcu
Miro Albinini
Miro Albinini in Erazem
Primož Janc (Pšc)

Pri Jarcu[uredi]

Pər Járc, gospodar Járc, Járčov, hišna št. Spodnja Dobrava 3, stara hišna številka 2, zapis v katastru 1827 Jarz, lastnik Grilz, zapis v SA 1865 Jarc, lastnik Kapus.

Spodnja Dobrava 2 Jarc
Marija Grilc, (roj. 30. 10. 1789 / um. 1870)

Terezija Grilc (roj. 29. 9. 1819 / um. 1889). Poroka s Tomaž Kapus iz Lesc (roj. 9. 12. 1824 / um. 1885).
Florijan Kapus (roj. 5. 5. 1854)
Mina Kapus (roj. 1. 1. 1856)
Barbara Kapus (roj. 19. 11. 1856)
Helena Kapus (roj. 15. 4. 1858)
Janez Kapus (roj. 6. 8. 1862 / um. 1862)

[gostač] Janez Mulej (roj. 11. 4. 1813). Poroka z Nežo Frakel iz Lipnice (roj. 17. 1. 1810).
Janez Mulej (roj. 14. 7. 1849).

Grobovi na Srednji Dobravi: Jarčevi: Dobre, Kapus (Sp. Dobrava 3)
Peter Dobre (Jarc)
Spodnja Dobrava 15 in 3
Hiše na Spodnji Dobravi: pri Jarcu
Hiše na Spodnji Dobravi: pri Jarcu
Hiše na Spodnji Dobravi: pri Jarcu
Hiše na Spodnji Dobravi: pri Jarcu
Hiše na Spodnji Dobravi: pri Jarcu

Pri Petrovcu[uredi]

Pər Pétrovc, gospodar Pétrovc, Pétrovčov, hišna številka Spodnja Dobrava 5, stara hišna številka 3, zapis v katastru 1827 Petrouz, lastnik Pristautz, zapis v SA 1865 Petrovc, lastnik Papler.

Spodnja Dobrava 3 Petrovc
Gertruda Pristavec (roj. 11. 2. 1816). Poroka z Matevž Papler z Brezovice (roj. 11. 9. 1817).

Margareta Papler (roj. 13. 7. 1841)
Marija Papler (roj. 8. 1. 1844)
Gašper Papler (roj. 6. 1. 1846). Poroka z Marija Debelak (roj. 4. 4. 1849).
Marija Papler (roj. 26. 2. 1875)
Cilka Papler (roj. 29. 10. 1876 / um. 4. 10. 1886)
Johana Papler (roj. 14. 11. 1878)
Gertruda Papler (roj. 21. 3. 1881)
Janez Papler (roj. 5. 5. 1883 / um. 1887)
Frančišek (roj. 2. 4. 1885)
Janez Papler (roj. 15. 5. 1887)
Frančiška Papler (roj. 29. 10. 1889?)
Frančišek Papler (roj. 28. 7. 1848)
Marijana Papler (roj. 11. 7. 1851)
Mina Papler (roj. 1. 12. 1853)

Petrovčevi: Paplar
Hiše na Spodnji Dobravi: pri Petrovcu
Hiše na Spodnji Dobravi: pri Petrovcu
Hiše na Spodnji Dobravi: pri Petrovcu
Hiše na Spodnji Dobravi: pri Petrovcu
Hiše na Spodnji Dobravi: pri Petrovcu

Hišna št. 10 je pri Šimnovcu, pər Šímnovc, gospodar Šímnovc, Šímnovčov. Hišno ime je novo, saj ga ne v katastru 1827 ne v SA 1865 še ni.

Hiše na Spodnji Dobravi: Šimnovec
Hiše na Spodnji Dobravi: Šimnovec
Grobovi na Srednji Dobravi: Šimnovec (Petrovčevi s Sp. Dobrave)

Pri Matevžovcu[uredi]

Pər Matévžovc, gospodar Matévžovc, Matévžovčov, hišna številka Spodnja Dobrava 6, stara hišna številka 4, zapis v katastru 1827 Matheuschouz, lastnik Justin, zapis v SA 1865 Matevžovc, lastnik Justin.

Jurij Justin (roj. 1718) 36 let: žena Marija 36, hčerki Magdalena 6, Marija 3.
Valentin Justin (roj. 1714), kajžar 40 let, žena Marija 35, sinova Jožef 16, Valentin 5, hčere Urša 13, Helena 8 in Margareta 2.[15]
-- Popis prebivalstva 1754

Spodnja Dobrava 4 Matevžovc
Mina Justin (roj. 18. 3. 1808).

Bartolomej Justin (roj. 17. 8. 1808). Poroka z Marija Vurnik (roj. 6. 9. 1816).
Urša Justin (roj. 13. 10. 1837)
Martin Justin (roj. 7. 11. 1839)
Anton Justin (roj. 12. 6. 1847)
Marija Justin (roj. 31. 10. 1849)
Janez Justin (roj. 1. 6. 1853). Poroka z Marija Ambrožič iz Zaloš (roj. 3. 12. 1850).
Marija Justin (roj. 14. 5. 1883 / um. 1883)
Marija Justin (roj. 19. 9. 1884)
Franc Justin (roj. 8. 10. 1886 / um. 1955)
Frančiška Justin (roj. 15. 11. 1888)
Frančišek Justin (roj. 2. 10. 1859)
Jurij Justin (roj. 17. 3. 1810)

Matevžovčevi
Grobovi na Srednji Dobravi: Justinovi (Matevžovčev s Sp. Dobrave)
Justinova družina s Spodnje Dobrave 1944 v Straubingu
Spodnja Dobrava 6; lopa je še Šimnovčeva
Hiše na Spodnji Dobravi: 6a in 6
Franci Justin (Matevžovčev)

Pri Ještinu[uredi]

Pər Jəštín, gospodar Jəštínovc, Jəštínovčov, hišna številka Spodnja Dobrava 7, stara hišna številka 5, zapis v katastru 1827 Jestin, lastnik Scholler, zapis v SA 1865 Jštin, lastnik Šoler.

Spodnja Dobrava 5 Jštin
Jurij Kavčič (roj. 3. 4. 1799). Poročen z Margareta (roj. 7. 7. 1806).

Valentin Kavčič (roj. 11. 2. 1834)
Marija Kavčič (roj. 12. 11. 1838)
Janez Kavčič (roj. 27. 3. 1843)[16]
Jurij Šoler (roj. 5. 4. 1812 / um. 1869). Poroka z Uršo Benedik z Nemilj (roj. 16. 10. 1809 / um. 1871).
Tereza Šoler (roj. 25. 9. 1841)
Matevž Šolar (roj. 21. 9. 1844)
Fortunat Šolar (roj. 13. 7. 1847). Poroka z Marija Lukan z Hribov/Rovt? (roj. 23. 11. 1849).
Janez Šolar (roj. 25. 12. 1872 / um. 1872)
Frančišek Šolar (roj. 7. 12. 1873 / um. 1874)
Janez Šolar (roj. 16. 5. 1875)
Frančišek Šolar (roj. 14. 5. 1877)
Jakob Šolar (roj. 25. 7. 1879)
Johan Šolar (roj. 27. 10. 1880)
Valentin Šolar (roj. 14. 2. 1883)
Anton Šolar (roj. 7. 6. 1885)
Marija Šolar (roj. 7. 1. 1888)

Grobovi na Srednji Dobravi: Šolar (Ještinovi, Sp. Dobrava 7)
Grobovi na Srednji Dobravi: Šolar (Ještinov s Sp. Dobrave)
Hiše na Spodnji Dobravi: pri Ještinu
Hiše na Spodnji Dobravi: pri Ještinu
Hiše na Spodnji Dobravi: pri Ještinu
Hiše na Spodnji Dobravi: pri Ještinu
Anton Šolar, Sp. Dobrava (Ještinov)
Zora Šolar (Ještinova)

Pri Bendeljnu[uredi]

Pər Béndəlnə, gospodar Béndəl, Béndəlnov, hišna številka Spodnja Dobrava 2, stara hišna številka 6, zapis v katastru 1827 Wendel, lastnik Pogatschnig, zapis v Statusu animarum 1865 Bendel, lastnik Pogačnik.

Spodnja Dobrava 6 Bendel
Helena Pogačnik (roj. 11. 9. 1817)

Marko Pogačnik (roj. 23. 4. 1820)
Janez Pogačnik (roj. 8. 4. 1822)

Bendelnovi: Špendov
Mirko Špendov (Bendelj)
Mirko Špendov (Bendelj)
Toni Špendov s sinom

Ko je lastnik Pogačnik umrl, so dediči leta 1891 domačijo prodali Francu Špendovu (Šlibrovemu s Srednje Dobrave), ki je svojo domačijo prodal nekemu Bohinjcu, od njega pa so jo kupili Bertonclji s Podblice. Iz te hiše sta dva dobravska župana: Franc Špendov 1886-1892 in Anton Špendov 1921-1932 in 1936-1941. Uradovali so kar doma, uradno pa je bil sedež na Ovsišah. Anton Špendov je bil hkrati tudi organist. 1941 je bil izgnan v Nemčijo. Zaporedje zadnjih lastnikov: France Špendov, Anton Špendov, Mirko Špendov, Tone Špendov. Iz te hiše je Franci Špendov, p. Vendelin (tudi na Wikipediji). Za Mirka Špendova gl. članek Ivanka Korošec, Mirko Špendov, devetdesetletnik, Deželne novice 30. dec. 2016.

Hiše na Spodnji Dobravi: Bendelj
Hiše na Spodnji Dobravi: Bendelj, stara hiša
Hiše na Spodnji Dobravi: Bendelj, stara hiša
Hiše na Spodnji Dobravi: Bendelj, stara hiša
Hiše na Spodnji Dobravi: Bendelj, nova hiša
Hiše na Spodnji Dobravi: Bendelj
Hiše na Spodnji Dobravi: Bendelj, gospodarsko poslopje

Pri Pecarju[uredi]

Pər Pécarjə, gospodar Pécar, Pécarjov, hišna številka Spodnja Dobrava 1, stara hišna številka 7, zapis v katastru 1827 Petschar, lastnik Strittich, zapis v SA 1865 Pecar, lastnik Štritih. Po pripovedovanju Janeza Ješeta naj bi hiša dobila ime po prvemu gospodarju, ki je na domačijo prišel izpod Pece na Koroškem. Bil je tesar. V Radovljiškem urbarju iz leta 1579 piše, da je Jurij Pecar za svojo posest radovljiški gospodi plačal takratnih 20 krajcarjev. Zgodovinar Šmitek iz Krope je našel zapis v fužinarski knjigi iz leta 1860, da so toporišče za kladivo norec izdelali pri Pecarju na Dobravi. V hiši so hranili diplomo prednika, ki je pred državno komisijo naredil izpit za izprašanega tesarskega mojstra. -- Hišna imena na Gorenjskem

Spodnja Dobrava 7 Pecar
Pecarjevi: družine Ješe, Šolar, Varl
Grobovi na Srednji Dobravi: Janez Ješe, Pecarjev s Sp. Dobrave 9
Grobovi na Srednji Dobravi: Ješe Samo, Sp. Dobrava 8, Pecarjev po rodu
Hiše na Spodnji Dobravi: Pecar
Hiše na Spodnji Dobravi: Pecar
Hiše na Spodnji Dobravi: Pecar
Hiše na Spodnji Dobravi: Pecar
Hiše na Spodnji Dobravi: Pecar
Hiše na Spodnji Dobravi: Pecar
Hiše na Spodnji Dobravi: Pecar
Hiše na Spodnji Dobravi: Pecar
Hiše na Spodnji Dobravi: Pecar
Hiše na Spodnji Dobravi: nekdanja Pecarjeva lopa
Franci Šolar, Pecarjev

Nove hiše[uredi]

Hiše na Spodnji Dobravi, št. 1
Hiše na Spodnji Dobravi: 4b
Spodnja Dobrava 7, 11 in 8
Spodnja Dobrava 7 in 12
Spodnja Dobrava 8
Spodnja Dobrava 9
Spodnja Dobrava 9
Spodnja Dobrava 11
Hiše na Spodnji Dobravi: 12
Spodnja Dobrava 15

Lipnica[uredi]

Lipnica z vzhodne strani
Lipnica, Hišna imena na Dobravah, Geopedija
Vogar, Mežnar, Benk, Rok in Zotlar, Lipnica, Hišna imena na Dobravah, Geopedija
Lipnica

Pri Benku[uredi]

Pər Bênk, Pri Benku, gospodarju se reče Bênka, Bênkov, izvor neugotovljen. 1827 je ime zapisano kot Wenk, lastnik se je takrat pisal Fister, 1890 pa je bil lastnik Justin. Hišna št. Lipnica 3, stara hišna št. je bila 1. Danes so lastniki Božič, Šolar, Šparovec in Špik (glej Luka Špik).

Status animarum 1862: Lipenca 1 Benk
Franciscus (roj. 24. 1. 1821). Poroka z Agnes Pretnar z Dobrave (roj. 16. 1. 1822 / um. 26. 2. 1880).

Marija (roj. 4. 8. 1857)
Neža (roj. 14. 1. 1880 / um. 28. 7. 1880). Nezakonska hči.
Jernej (roj. 21. 8. 1880). Nezakonski sin.
Franc (roj. 15. 12. 1883). Nezakonski sin Marijane Justin.
Neža (roj. 9. 1. 1860)
[za hčere v SA piše "omožene"]

Simon (roj. 1. 11. 1881 / um. 12. 11. 1881). Nezakonski sin Agnetis Justin.
Marija (roj. 12. 7. 1883). Nezakonska hči Marijane Justin
Franciscus * 15. 12. 1883, filius illeg. Mariae Justin
Francisca (roj. 5. 4. 1885). Nezakonska hči Mariane Justin
Joanes Justin pater, Dobrava media, * 13. Apr. 1791, + 1877 [stari oče]
Mariana filia illeg Marianae Justin (roj. 11. 8. 1886).
Agnes (roj. 9. 10. 1887). Nezakonska hči (Papler?) Anton fil. leg. Antona in Marjane Papler (roj. 8. 5. 1890)

Nicolaus Fischter keuschler und millner 20. sein weib Elizabeth 14. ihr schwester Maria 5. die alte mutter Ursula 45. kneht Alexius 14.
[Nikolaj Fister kajžar in mlinar 20. njegova žena Elizabeta 14. njena sestra Marija 5. stara mati Uršula 45. hlapec Aleksej 14.]

  • + sin Fister Andrej (roj. 1759). Trgovec. Leta 1880 se je v Radovljici poročil …
  • + sin Fister Martin (roj. 1769) Trgovec. Leta 1793 se je v Radovljici poročil … -- Nadja Gartner Lenac: Radovljiške družine
  • Martin Šparovec (roj. Lipnica, 1865 / um. Kamna Gorica, 21. 1. 1910). Poroka ok. 1890 z Marijo Bohinc.
  • Franc Šparovec (roj. Kamna Gorica, 21. 9. 1890 / um. Kamna Gorica, 15. 1. 1941). Ključavničarski mojster. -- gedbas.genealogy.

France Sparovec, roj. 27. 2. 1893 / um. Lipnica pri Kropi 17. 2. 1955). Tesarski mojster.
Fuksova brv [...] in to je izvedel imenitno naš domačin, tesarski mojster France Šparovec, čigar ime je znano že po mnogih velikih zgradbah ne samo v Sloveniji, nego tudi po ostalih delih Jugoslavije. -- Radovljiški zbornik

Fuksova brv. S pripravljalnimi deli so začeli leta 1931 v isti sapi v Kamni Gorici in v savskem koritu pod zaselkom Mošnja. Les za brv, ki so ga posekali v kamnogoriških srenjskih gozdovih, so obdelali Šparovčevi tesarji (Franc Šparovec - Benka z Lipnice, pooblaščeni tesarski mojster), medtem ko je pripravil kovinske dele za brv Benkov bratranec, ključavničarski mojster Franc Šparovec, Krajčkov iz Kamne Gorice. -- Kamna Gorica na nakovalu časa

Nacionalizacija 1948 in njeno izvajanje na območju Radovljice, Bleda in Bohinja. Franc Sparovec iz Lipnice, Žaga na Lipnici, 136.131 din - 15. 4. 1949. -- Prispevki za novejšo zgodovino (1994)

... in FrancŠparovec. Arhiv Mitja Kapus
Družina Franca Šparovca (Benka). Arhiv Mitja Kapus
Benkovi (Šparovic), Selca 1904: Franc, Ana, dojenček Mici, mama Ivana, Janez
Franc Šparovec (Benka). Arhiv Šparovčevih
Franc Šparovec (1893--1955), tesarski mojster. Arhiv Šparovčevih
Franc Šparovec na Dobravi. Arhiv Šparovčevih
Delavska knjižica Franca Šparovca 1907. Arhiv Šparovčevih
Delavska knjižica Franca Šparovca iz Selc 1907. Arhiv Šparovčevih
Franc Šparovic, tesarski mojster. Arhiv Šparovčevih
Franc Šparovec, tesarski mojster. Arhiv Šparovčevih

Gradnje Franca Šparovca

Antonova žaga v Kamni Gorici, šesti z leve je Benka. Arhiv Šparovčevih
Rake nad vodnim kolesom. Arhiv Šparovčevih
Šport hotel Pokljuka. Arhiv Šparovčevih
Začetek gradnje in opaženja mosta Zidani Most. Arhiv Šparovčevih
Konec opaženja za zidavo mosta Zidani Most. Arhiv Šparovčevih
Kranjska Gora, oven za zabijanje pilotov v tla, Benka je prvi na mostu. Arhiv Šparovčevih
Benkov Vinko in birmanski boter Pirc. Arhiv Šparovčevih
Lipnica 1926: Benkove Mari, Francelj, Ivanči, Anica (umrla zaradi vboda). Arhiv Šparovčevih
Lipnica 1933: Franc Ceferin iz Zalega Loga, Francelj, ?. Ivanči, Anica s Tonči, Vinko in Mari. Arhiv Šparovčevih
Lipnica 1940 na atovem 1l Puchu: Tonči, Ciril, mama Tona, Benka. Arhiv Šparovčevih
Lipnica: mama Tona, mlinar Simon in Benkov ata, srednja vrsta: Rokov Zdravko, Cena, ?, Stanko, Ciril, Ivanči, Francelj, zadaj žagar Janez (Abesinc), Mari, ? ? Arhiv Šparovčevih
Lipnica 1946: Benkovi: Tonči, Leon z ženo iz Essna, mama Ivana, Benka, Tona, Ciril, zadaj: Vinko, Mari, Gusteljnova žena, Julka, Ivanči, Gustelj iz Podnarta. Arhiv Šparovčevih
Benkovi 1947: Anica, Ivana, Franc (Benka), Ciril, Tona, Mici, Julka, zadaj: Ivanči, Francelj, Tonči, Vinko, Mari. Arhiv Šparovčevih
Benkovi v Lipnici: Mari, Cena, ?, stojijo kmet, mama Tona, Tonči, Ivanči, Ciril, Francelj, Benka, ?. Arhiv Šparovčevih
Lipnica: Benkove sestre Tonči, Ivanči, Mari. Arhiv Šparovčevih
Lipnica 1950: Benkovi bratje Vinko (Cena), Ciril, Francelj. Arhiv Šparovčevih
Tona in Franc Šparovec (Benka), stojijo: Ciril, Ivanči, Francelj, Tonči, Vinko, Ivanči. Arhiv Šparovčevih
Lipnica, Benkovi z Ajfeld Fordom: Ciril, Tonči, Francelj, Mari, Vinko, Ivanči. Arhiv Šparovčevih
Lipnica 1950: Benkovi: Tona, Dušo, Benka, stojijo: Mari, Francelj, Ivanči, Ciril, Maca, Cena, Tonči. Arhiv Šparovčevih
Lipnica 1952: Cvetko (Tati), Maca, Vinko, Tona, Benka, zadaj: Francelj, Mici, Ciril, Ivanči, Tonči, Taci, Mari, lesni trgovec z Ljubnega. Arhiv Šparovčevih
Poroka Benkovega Cene in Mace 16. 8. 1952, priči Taci in Francelj. Arhiv Šparovčevih
Maca in Benkov Cena, poroka 16. 8. 1952. Arhiv Šparovčevih
Maca in Cena, poroka 16. 8. 1952. Arhiv Šparovčevih
Maca in Cena, poroka 16. 8. 1952. Arhiv Šparovčevih
Nagrobnik Šparovčevih (Benkovih) na Srednji Dobravi
Nagrobnik Šparovčevih (Benkovih) na Srednji Dobravi
Benkova domačija v Lipnici 1951. Arhiv Šparovčevih
Pri Benku, Lipnica
Pri Benku, Lipnica
Pri Benku, Lipnica
Pri Benku, Lipnica
Pri Benku, Lipnica
Pri Benku, Lipnica
Pri Benku, Lipnica
Pri Benku, Lipnica, gospodarsko poslopje
Lipnica 4, nova hiša na drugi strani ceste, poleg kmetije pri Roku, dom Špikovih
Nuša Božič (Benkova)
Irena Špik (Benkova) z možem Slavcem
Janez in Nuša Božič (Benkova), desno
Luka Špik in njegov brat Jan Špik sta sinova Irene in Slavca

Pri Vogarju[uredi]

Pər Vógarjə, Pri Vogarju, Vógar, Vógarjov, izvor imena ni poznan. Stara hišna št. je bila Lipnica 2. 1827 hiša še ni imela imena, 1890 je ime Voglar. Gospodarji: 1827 Mickel, 1890 Mikel. Danes se lastnik piše Sušnik.

Status animarum 1862: Lipenca 2 Voglar
Mikel Matija (roj. 28. 1. 1831). Poroka z Barbaro Vidic, Podbrezje (roj. 1. 12. 1827 / um. 1887).
Anton (6. 6. 1857)

Barbara (roj. 27. 11. 1833) Lovrenc (roj. 1. 8. 1844)

Pri Vogarju, Lipnica, s kroparske strani
Pri Vogarju, Lipnica, s ceste na Dobravo
Poroka Antona Rakovca (Vogarjevega), banovinskega cestarja iz Lipnice, ki se je vršila 31. prosinca 1938. Stojijo zgoraj: 3 Krvina 4 Angela Grošelj, 5 Jože Grošelj, 2 vrsta: Antonija Pogačnik (Valentinova), 6 župnik Rogelj, 8 Janez Ješe, 9 Slavka Pirc, 10 Vinko Pirc, 11 Milena Žagar, sedijo: 5 nevesta Sušnik (Vogarjeva), ženin Vogarjev, 8 Šparovec (Benkov), 10 Alojzija Pogačnik; muzikontarji 1. Colar (Goračev).
Pri Vogarju, Lipnica, arhiv Gorenjskega muzeja
Grobovi na Srednji Dobravi: Rakovec, Sušnik (Vogarjevi iz Lipnice)
Peter in Marinka Sušnik (Vogarjeva) z vnukom
Peter Sušnik z družino (Vogarjevi)

Pri Vazarju[uredi]

Pər Vázarjə / Pər Kocjánčič. Stara hišna št. je bila Lipnica 3, danes 7. 1827 je bila hiša zapisana kot Wasar, 1890 Lazar. Pomen besede lazar 'kdor živi v lazu'; laz je 's travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem, navadno z njivo' (SSKJ). Lastniki so bili 1827 Novak, 1890 Vidic, danes pa Kocijančič (glej Boris Kocijančič, Janez Kocijančič, Andreja Kocijančič, Gorazd Kocijančič, Nike Kocijančič Pokorn). Prvi Kocijančič, ki je bil lastnik hiše, je bil kamnosek Janez Kocijančič (1824–1889). Hišo sta potem podedovala starša Borisa Kocijančiča, ki sta bila učitelja iz Lipnice. Borisova sestra Slavka, pozneje učiteljica in častna članica Planinske zveze Slovenije, je bila v letih 1931–1953 poročena s sosedom, tovarnarjem Vinkom Pircem, in je med drugo svetovno vojno, ko je bil on v partizanih, vodila tovarno v Lipnici. Hiša Kocijančičevih od sedemdesetih let služi rodbini kot počitniško bivališče.

Status animarum 1862: Lipenca 3 Lazar
Vidic Matevž (roj. 29. 8. 1820). Prišel s Selc.
Rozalija (roj. 11. 9. 1857)

Kocijančič Janez (roj. 17. 12. 1824). Prišel z Otoč. Poroka z Marijo Kavčič z Jamnika (roj. 31. 8. 1842). Drugič poročen z Marijo Varl iz Češnjice (roj. 4. 7. 1834 / um. 5. 8. 1877).

Marija (roj. 17. 9. 1862 / um. 25. 1. 1864).
Franc (roj. 12. 11. 1864 / um. 1917)
Marija (roj. 23. 5. 1866 / um. 1. 12. 1866)
Marijana (roj. 28. 10. 1867 / um. 22. 9. 1903? Nečitljivo)
Jožef (roj. 21. 3. 1869 / um. 1905)
Marija (roj. 6. 9. 1870 / um. 1871)
Agata (roj. 24. 1. 1872 / um. 25. 1. 1872)
Marija (roj. 29. 6. 1873 / um. 1874)
Neža (roj. 27. 12. 1875 / um. 4. 9. 1887)
Janez (roj. 20. 12. 1878 / um. 1971)
Boris (roj. 1909 / um. 1968)
Filip (roj. 17. 4. 1882 / um. 16. 7. 1884)
Pri Vazarju (pri Kocjančiču), Lipnica, od vzhoda
Pri Vazarju (pri Kocjančiču), Lipnica, od zahoda
Pri Vazarju (pri Kocjančiču), Lipnica

Kocijančiči so gospodarstvo prevzeli od vdovca Mattheusa Vidica (roj. 1820 v Selcah) in njegove hčere Rosalie (roj. 11. sept. 1857). Družina Kocijančič je imela kamnoseško delavnico na Črnivcu pri Brezjah. Po izročilu naj bi prišli s Primorskega. Njihova delavnica je bila v 17. stoletju najpomembnejša v okrožju: Kocijančiči so sodelovali pri opremi nekaterih cerkva (npr. Sveta Lucija pod Dobrčo, Bitnje v Bohinju), v drugi polovici 17. stoletja so izdelali celotno kamnoseško opremo graščine Katzenstein v Begunjah, stopnišče v radovljiški graščini (prva polovica 18. stoletja) (Sinobad 1999: 207), v 19. stoletju so sooblikovali meščansko arhitekturo v Tržiču in fužinarsko stavbarstvo v Kamni Gorici. Največ naročil so imeli na Kranjskem, delali pa so tudi na Koroškem (Sinobad 1999: 99).

Najstarejši poznani prednik prvega lastnika Lipnice 7 je bil Janez Kocijančič, ki je živel pri Kocjanu na Otočah št. 7. Njegov sin je bil Simon Kocijančič (roj. 1791), ki se je poročil 1824 z Margareto Pogačnik (1800) s Prezrenj 6, imela sta 5 otrok; med njimi je bil prvi Janez Kocijančič (Otoče, 17. dec. 1824–1889). Postal je gospodar hiše pri Lazarju v Lipnici št. 7. (Slika z ženo in puško v roki na vrtu pred Lipnico 7). Bil je kamnosek in je klesal mlinske kamne iz krajevnega materiala – ledenodobnega savskega konglomerata in stavbne elemente iz konglomerata in terciarnega peračiškega tufa, umrl je za silikozo. Pri hiši so imeli listino o zemljiški odvezi od radovljiške graščine iz leta 1849; dokument je njegov sin Ivan (1878–1971) začasno izročil zbiralcu Sadnikarju, ki mu je ni več vrnil. Janez se je leta 1861 poročil z Marijano Varl s Češnjice 3 (roj. 4. jul. 1834, umrla 5. 8. 1877), imela sta 8 otrok (Marija (17. 9. 1862 – 25. 1. 1864), sledili so Franciscus, Maria, Mariana, Josephus, Maria, Agatha, Maria in Agnes (glej Status Animarum). Vdrugič se je poročil 1878 z Marijo Kavčič z Jamnika 5 (31. avg. 1842, urmla 1905), imela sta 2 otroka, Janeza (Joannes) in Filipa (Philippus). Gospodarstvo je prevzel Janez (Ivan) Kocijančič (1878–1971). SA navaja družino Janeza Kocijančiča najprej kot gostaško oz. najemniško.

Janez (pozneje Ivan) Kocijančič je bil učitelj, poročen 27. 9. 1905 z Albino Ažman, Kropa (188?-1957), učiteljico. Ivan Kocijančič je kot mladenič prijateljeval z leto dni mlajšim pesnikom Josipom Murnom, ki mu je podaril knjižico Goethejevih pesmi, od katerih je nekaterim pripisal slovenske prevode. Učiteljeval je na Homcu pri Mengšu in v Bohinju, kjer se je seznanil in poročil z Albino, v Bušeči vasi pri Brežicah in po 1. svetovni vojni v Ljubljani. Vso prvo vojno je preživel pod orožjem, napredoval od nadporočnika do stotnika in dogajanje od dneva do dneva dokumentiral v ohranjenem dnevniku. Deloval je v stanovskih organizacijah. Po prvi vojni je z dediščino za sorodnikom v tujini temeljito posodobil domačijo, sadovnjak in vrt. Prenovo je opravil stavbarski mojster Franc Šparovec – Benka iz Lipnice št. 4. V tridesetih letih 20. stoletja se je predčasno upokojil, kot je dejal zato, da so v tedanji brezposelnosti mlajši kolegi lahko prišli do kruha. Med vojno je sodeloval z OF. V Lipnici je imel obsežno knjižnico predvsem slovenskih in nemških knjig. Soproga Albina je imela med drugo vojno v Lipnici partizansko šolo, v kateri je sodelovala tudi hči Slavka. Kocijančeva sta imela tri otroke, Vido, Borisa in Slavko. Slavka (1911–2014) se je poročila s sosedom Vinkom Pircem iz Lipnice št. 8. Ivan in Albina sta umrla na domačiji, pokopana pa sta v Ljubljani na Žalah – zemlja z družinskega groba, ki se je prvotno nahajal na dobravskem pokopališču, je bila simbolno prenesena na novi grob na Žalah.

Borisov sin Janez Kocijančič (1941-), trenutni lastnik hiše, je hišo prenovil v osemdesetih letih. -- Viri: Marjana Ahačič: Vse najboljše, gospa učiteljica! (ob 100-letnici Slavke Kocijančič Pirc). Gorenjski glas 13. maja 2011; Nike Kocijančič Pokorn in Simon Kocijančič; Jure Sinobad: Dežela: Kulturnozgodovinski oris Radovljiške ravnine. Begunje, 1999; Cene Avguštin: Meščanska hiša v Radovljici, Radovljiški zbornik 1992

Franc Ažman (1849-1925) in Elizabeta (1852-1924) Ažman, roj. Žmitek, iz Krope, tast in tašča Ivana Kocijančiča (1878-1971) na vrtu domačije v Lipnici; zadaj je Paplerjeva domačija na Brezovici. Posneto okrog 1924. Arhiv družine Kocijančič
Ivan Kocijančič (1878-1971) z ženo in sinom Borisom Kocijančičem (1909-1968) pred vhodom v hišo
Lipnica 7 pred prenovo med obema vojnama
Podpis Ivana Kocijančiča na naslovni strani njegovega izvoda literarne revije Ljubljanski zvon 1897

Pri Miklavžovcu[uredi]

Pər Məkvávžovc, Məkvávžovc, Məkvávžovčov, hišno ime iz moškega imena. Stara hišna št. je bila Lipnica 4. Hišno ime je bilo 1827 zapisano Maklauschouz, 1890 Miklavžovc. Gospodar je bil 1827 zapisan Beneditschitsch, 1865 pa Benedičič. Še danes je lastnik Benedičič. V 19. sto. je Benedičičeva domačija označena kot kajža. vPriimek Benedičič je v najstarejših zapisih zapisan kot Wenedizcizc.

Rodovi Benedičičevih

  • Nikolaj[17] in Lucija (otroci Martin * 8. 11. 1693, Joannes * 27. 12. 1689, Udalricus * 30. 6. 1688), župnija Mošnje
  • Joannis (* 27. 12. 1689) in Margareta (otroci Bartholomai * 18. 8. 1719, Elizabeta * 18. 11. 1716, Joannes * 17. 5. 1713, Nikolaj * 3. 12. 1711)
  • Andrej in Marija
  • Bartolomej (18. 8. 1719 – 9. 4. 1792) in Lucija; v krstni knjigi župnije Mošnje piše, da so z Dobrave
  • Johan (* 15. 5. 1769) in Uršula Pretnerin (* 15. 9. 1865), poročena 17. 5. 1790; on je bil star 21, ona pa 25 let.
  • Johan (13. 5. 1797 – 16. 11. 1833) in Marija (Mica) Papler. Otroci: Johan (7. 5. 1834 – 10. 9. 1893; 59-leten se je smrtno ponesrečil), Jakob (*22. 7. 1832) in Matthaus (* 7. 9. 1830).
Krstna knjiga župnije Mošnje 1610-1730; Joannis Benedičič, roj. 27. 12. 1689
Krstna knjiga župnije Mošnje 1754-1770: Johann Benedičič, roj. 15. 5. 1769
Lipenca 4 Miklavžovc
Miklavžovc 4

Joanes Benedičič pf. cas. 7 Maji 1834
Marija Lotrič ux. Jamnik 29 Janua 1841

Josephus fil. 12 Mart. 1861 birma 1867
Joanes fil. 11 Maji 1862 birma 1873
Maria filia 14 Nov. 1863 birma 1873, Mortuus 16/1 1890
Rohus fil. 14 Aug. 1865 birma 1873 Mortuus 26/11 1889 v Gorjah umrl
Mariana filia 23 Julii 1867 birma 1878
Catharina fil 21 Novb 1869 birma 1878
Franciscus fil 17 April 1872
Johana filia 16 Julii 1876
† Antonia filia 2 Junii 1879, Mort. [18. 3.]1883
Michael filius 3. Sept. 1882

Zadnji od sinov, Mihael (3. 9. 1882 – 19. 3. 1942), se je 11. 4. 1928 poročil z Urško Oblak (roj. Košir, že enkrat poročeno) in se preselil k njej v Gozd nad Križami. 1918–1920 je bil vojak jugoslovanskega polka Matija Gubec v Tomsku. Njegov sin Štefan (25. 12. 1921–16. 2. 1975) se je 5. 7. 1947 poročil z Marijo, roj. Jesenko.

Prvi jugoslovanski pok Matije Gubca, Tomsk, v njem je služil Mihael Benedičič 1918–1920
Otroci Jožefa (Štefana) Benedičiča (Miklavžovca): sedita Jože in Feliks, stojijo Lovro in njegova žena Ana, Micka in Jaka. Arhiv Miklavžovčevih
Miklavžovčevi: Lovrenc Benedičič in Ana (roj. Alič) in otroci Micka, Marjanca, Franc, Jože. Arhiv Miklavžovčevih
Poroka Marjance Benedičič, por. Žun: njeni starši Lovrenc in Ana, zadaj Jaka Šlibar in njegova sestra Minka, por. Smrekar. Arhiv Miklavžovčevih
Ljudmila Benedičič, por. Bohinc, mož Valentin, zadaj njena otroka Anica in Janez. Arhiv Miklavžovčevih

Franc (17. 4. 1872 – 1942) je bil hlapec v Grapčah 24 in se je 20. 8. 1899 poročil z Margareto Koselj. Družina se je preselila na Javornik pri Jesenicah. Njun otrok Frančišek (22. 9. 1899 Spodnja Lipnica 24 – 13. 4. 1942), krojač po poklicu, je bil prvoborec, padel je v dražgoški bitki pri Maticu, njegovo truplo so našli šele spomladi. Na hiši, od koder je odšel v partizane, je spominska plošča. Prvoborec in član KPS je bil tudi železar Ludvik Benedičič (19. 8. 1903 – 27. 3. 1942) in je imel na Javorniku svojčas spominsko ploščo. Mirko Benedičič (1911–1983) iz te veje, zaposlen v železarni, je bil atlet, maratonec in smučar. Drugi otroci so bili Minka, Jože in Angela.

Na domačiji pri Miklavžovcu je ostal prvi sin Joanes, ki so ga zapisovali tudi z njegovim drugim imenom Štefan. Ta se je 29. 1. 1896, pri svojih 34 letih, poročil z Marijo Grošelj iz Koritnega 21, ki je bila ob poroki stara 26 let. Njuni otroci so:

  • Feliks * 20. 11. 1896 (Feliksov oče je bil gospodarjev brat Josef)
  • Marija * 18. 9. 1899
  • Lovrenc (9. 8. 1901 – 10. 7. 1976), žena Ana Alič, otroci Micka, Marjanca, Franc, Jože (slika)
  • Gabrijel * 4. 9. 1903
  • Ljudmila * 25. 9. 1904, poročena z Valentinom Bohincem, otroka Anica (por. Žun, 18. 5. 1934 – 13. 2. 1996) in Janez
  • dvojčici Ana in Angela * 4. in 5. 7. 1906
  • Jakob (20. 7. 1908 – 6. 2. 1909)

Vir: Darko Benedičič: Družinsko drevo Benedičič Miklavžovc. Tipkopis.

Na domačiji je ostal Lovrenc, ki je imel z ženo Ano (10. 9. 1897 – 2. 7. 1993) štiri otroke. Marijo (), Marjanco (), Franca (29. 11. 1930 – 26. 7. 2005; ta je imel leta 1954 hčer Nado, ki pa je po treh nmesecih umrla) in Jožeta (1932–1985). Od teh je na domačiji ostal Jože??xxx. Poročil se je z Marijo (1930–2004) in imel naslednje otroke: xxxxx.

Grob Miklavževčevih na Srednji Dobravi
Grobovi na Srednji Dobravi: Benedičič (Miklavžovec)
Grobovi na Srednji Dobravi: Benedičič (Miklavžovčev)
Grobovi na Srednji Dobravi: Benedičičevi (Miklavžovec)
Pri Miklavžovcu, Lipnica
Miklavžovec, Lipnica, Geopedija
Janez Benedičič (Miklavžovec)