Upravni postopki na CSD

Iz Wikiknjig
Jump to navigation Jump to search

Na začetek

Opredelitev pojma[uredi]

V Sloveniji izvajajo Centri za socialno delo (v nadaljevanju CSD), na podlagi javnega pooblastila Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, številne predpisane naloge, pri izvajanju katerih morajo paziti na določene standarde in normative. Začetek upravnega postopka na Centru za socialno delo je mogoč na zahtevo stranke, največkrat za odločanje o pravici in pravnih koristi. Začne se lahko tudi po uradni dolžnosti, predvsem za določitev obveznosti v postopku. Pri vodenju postopka uradna oseba opravlja vsa dejanja v postopku, končna odločitev pa je prepuščena osebi, ki ima pooblastilo za odločanje (npr. direktor zavoda).

Področje dela[uredi]

Temeljni zakon, ki ureja pravice s področja socialnega varstva je Zakon o socialnem varstvu, posamezni postopki pa se vodijo po področni zakonodaji. Dejavnosti CSD kažejo na izjemen preplet socialno varstvenih storitev in javnih pooblastil.

Področje dela CSD je tako mogoče razdeliti na:

- socialno varstvene storitve (prva socialna pomoč, socialna preventiva, osebna pomoč, pomoč družini za dom);

- javna pooblastila (obravnave ogroženih otrok in mladostnikov, obravnava storilcev kaznivih dejanj, pravica gluhe osebe do tolmača, preprečevanje nasilja v družini, rejništvo, skrbništvo, razmerja med starši in otroki);

- pravice iz javnih sredstev (oprostitev plačil socialno varstvenih storitev, denarna socialna pomoč, državna štipendija, otroški dodatek, varstveni dodatek, subvencije in znižana plačila);

- starševsko varstvo in družinski prejemki.

Ugotovitveni in dokazni postopek[uredi]

CSD se pri odločanju o pravicah, družinskih prejemkih in oprostitev plačil socialnovarstvenih storitev, odloča na podlagi podatkov pridobljenih iz Informacijskega sistema centrov za socialno delo (v nadaljevanju ISCSD2), ki združuje 22 institucij in 37 podatkovnih virov. Ta uradnim osebam omogoča izdajo že oblikovanih aktov, vendar brez večjih možnosti vsebinskih popravkov pri prvem odločanju o zahtevku stranke. Uradna oseba je izključno vezana na podatke iz ISCSD2 in je tako narejen poseg v načelo samostojnosti, kar nemalokrat privede do nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

Organ navadno izda upravni akt v skrajšanem ugotovitvenem postopku, v kolikor je stranka v svoji zahtevi predložila vsa dokazila in dejstva oziroma v kolikor so dejstva razvidna iz uradnih evidenc. CSD pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja upošteva vse povezane osebe in lahko izvede poseben ugotovitveni postopek za zagotavljanje načela materialne resnice. Če prikažemo še skozi primer. 10. člen ZUPJS določa, da mora CSD po uradni dolžnosti ugotavljati obstoj zunajzakonske skupnosti in sam rešiti predhodno vprašanje. Neobstoj zunajzakonske skupnosti je potrebno dokazovati, kljub sklepu sodišča o določitvi višine preživnine in dodelitvi mladoletnih otrok, ter različnemu stalnem prebivališču staršev otroka. Stranko je potrebno pisno pozvati k dopolnitvi vloge ali vabiti na ustno obravnavo. Pisno občevanje tekom upravnega postopka je potrebno zaradi seznanitve stranke s sankcijami in varstva pravic strank. Tako se v posebnem ugotovitvenem postopku izvede zaslišanje vlagatelja in prič, se opravi ogled ali se zaprosi za pravno pomoč drug organ v skladu z načelom ekonomičnosti. Ogled je lahko opravljen tudi nenapovedano z namenom ugotavljanja gotovih dejstev pomembnih za izdajo odločbe.

Upravni postopki, ki urejajo varstvo otrok in družine, ter varstvo odraslih pa zaradi zahtevnosti in individualne specifičnosti ni mogoče voditi zgolj na podlagi podatkov iz uradnih evidenc. Potrebni so ogledi in ustne obravnave z zaslišanjem strank, prič, stranskih udeležencev in izvedencev. Posamezne problemske položaje na CSD obravnavajo strokovni multidisciplionarni (krizni) timi, v katerih sodelujejo strokovnjaki različnih profilov in izkušenj, lahko v navzočnosti stranke in drugih povezanih oseb ali brez vednosti stranke. Na sami odločbi obravnava znotraj strokovnih timov ni razvidna, saj je potreben le podpis osebe, ki je postopek vodila, in osebe s pooblastilom za odločanje. Takšno odločanje znotraj strokovnih timov in izdaja odločbe, brez možnosti stranke da se izjavi, pomeni kršitev načela zaslišanja stranke in ustavnih pravic.

Odločanje v postopku[uredi]

Po končanem dokaznem postopku uradna oseba ki vodi postopek, izda upravni akt, torej odločbo ali sklep. Odločbe so lahko pozitivne, negativne, ukinitvene, delne, začasne, nadomestne in navadno pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. V kolikor pa zahtevka stranke ni mogoče obravnavati, zaradi nepopolne vloge v danem roku ali ker je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno ali zaradi neizpolnjevanja pogojev stranke v postopku, se izda sklep o zavrženju.

Pravna sredstva[uredi]

Zoper upravne akte 1. stopenjskega organa (CSD), je vedno dopustna pritožba, kot redno pravno sredstvo. Pritožba se vloži pri organu, ki je odločbo izdal, rok za pritožbo je opredeljen v ZUP, v kolikor področni zakon ne določa drugače. Organ 1. stopnje pritožbo preizkusi če je dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi, ter jo skupaj s spisovno dokumentacijo odstopi v nadaljnje reševanje 2. stopenjskemu organuMinistrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Odločba 2. stopenjskega organa je dokončna in zoper nje ni dopustna pritožba, možen pa je upravni spor, ki se lahko vloži v 30. dneh po vročitvi odločbe pri pristojnem sodišču. Poleg rednih pravnih sredstev pa so na voljo tudi 5 izrednih pravnih sredstev, katera se lahko uporabi po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke in so namenjena hujšim kršitvam. Primer izrednega pravnega sredstva je obnova postopka, ko lahko CSD po uradni dolžnosti v 3 letih po dokončnosti odločbe začne postopek ugotavljanja upravičenosti, če ugotovi, da so nastopile okoliščine zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo.

Literatura[uredi]

- Androjna, Kerševan. Upravno procesno pravo. GV Založba, Ljubljana 2006

- Kovač, Polonca, Rakar, Iztok, Remic, Matjaž. Upravno procesne dileme o rabi ZUP 2: 120 vprašanj iz prakse z odgovori in sodno prakso ter z uvodno študijo. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2012

Vir[uredi]

- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

- Ustava Republike Slovenije

- Zakon o socialnem varstvu

- Zakon o splošnem upravnem postopku

- Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev