Dobrave 1900–1918

Iz Wikiknjig
Jump to navigation Jump to search
Dobrave 1900–1918  
Valentinova gostilna 1900
Avtor Goran Lavrenčak (DAR – Digitalni arhiv Radovljica) in Miran Hladnik
Naslov Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945
Jezik slovenski
Datum izida zasnutek 2014, na Wikiknjige preseljeno 2017, vpis objave v Cobiss predviden 2018
Subjekt lokalna zgodovina, domoznanstvo, Občina Radovljica
Žanr monografija vasi
Vrsta medija 2014 spletna knjiga
Knjiga je del zbirke/serije
Serija Dobrave: Gradivo za monografijo o vasi
Predhodnik Dobrave v 19. stoletju
Naslednik Dobrave med svetovnima vojnama
Klasifikacija
Dobrave: Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945 | Kronika Dobrav po 1945 | Dobravski kdojekdo | Dobravske domačije | Dobrave danes
Dobrave pred 1800
Dobrave v 19. stoletju
Dobrave 1900–1918
Dobrave med svetovnima vojnama
Dobrave med drugo svetovno vojno

Topografska karta 1914

Cerkev[uredi]

Dobravska kronika 1891--1908. Arhiv Očakovih

V spomin!

V letu 1891 je bil zvonik s ploščami pokrit, napravila so se glavna nova vrata, kar je stalo 120 gl.

Dne 14.–15. aprila 1895 je bilo silen potres čutiti tudi na Dobravi. Poškodoval je cerkev sv. Križa in zlasti župnišče. Župnik je stanoval tri mesece na podu. Vsa poprava je stala do 800 gl.

L. 1898 je bila župna cerkev temeljito prenovljena. Do tega časa je bila skrajno zanemarjena. To leto je bil lično prenovljen veliki oltar sv. Križa. Stranska oltarja, Matere božje in sv. Roka sta bila na novo postavljena od priznanega mojstra podobarja Janeza Vurnik iz Radovljice. Stroški so znašali okrog 110 gl. s tem, da se je tudi ozidje znotraj in zunaj pobelilo oziroma prebarvalo. Dne 16. avgusta, v dan sv. Roka 1898, ko je tu velik shod, je presvetli knez in škof Anton Bonaventura Dr. Jeglič blagoslovil stranska oltarja in delil zakrament sv. birme ob nešteti množici ljudstva domačih in romarjev.

Od 7.–16. oktobra 1899 se je vršil prvi sv. misijon za Dobravsko župnijo, kojega so vodili očetje frančiškani domače provincije. Vdeležba navdušena. Bog daj svoj sv. blagoslov!

V bratovščino sv. rožnega venca je vpisanih tukajšnih župljanov v letu 1903 na novo 420.

V »sveto Družino« so vpisane vse družine razun dveh!

V Marijino družbo se je l. 1904 vpisalo 48 deklet in 52 žena. Vpeljal jih je dne 1. junija knezoškof Dr. A. B. Jeglič, ko je delil zakrament sv. birme.

L. 1905 se je na novo prekrila župna cerkev z »eternitom«, napravilo se je novo podstrešje na župnišču, nova povečana okna v pritličju idr., kar je vse stalo nekaj nad 4000 K.

Duhovne vaje so bile dne 31. decembra 1905 in 1. ter 2. januarja 1906. Vodila sta jih dva vč oo. frančiškana iz Brezjih: P. superprijor Avrelij Knafelj in P. Klemen Grampovčan. Vse dni je bila župna cerkev prenapolnjena.

L. 1906 je slikar Matija Bradaška preslikal na novo župno cerkev za 400 gold.; polovico stroškov je prevzel župnik V. Aljančič. [se nadaljuje]

L. 1907 je bila na novo slikana podružnica v Otočah -- delo slikarja M. Bradaške -- za 400 gl. Tega leta je bil tudi nov tlak položen po cerkvi, kar je stalo 150 gl. Ljudje niso nič prispevali.

Župnik V. Aljančič je oskrbel za župno cerkev na Dobravi osem (8) lepih mašnih plaščev, za Otoče pa tri.

Dne 30. aprila 1908 je šel župnik Val. Aljančič v zaslužen pokoj v svoje stanovanje na Černivcu pri Brezjah.

Dne 3. maja ob 3eh pop. je prišel novi župnik g. Jos. Vrankar na Dobravo. Bil je slovesno sprejet od obč. odbora in šolske mladeži kakor tudi od mnogobrojnega ljudstva.

-- Kroniko je verjetno pisal mežnar, rokopis je v hrambi Lovra in Julke Kozjek.

Razpis. Pri župni cerkvi na Dobrávi pri Kropi je treba nove strehe, ki se bo pokrila s ploščami. Delo se bo oddalo upravičenemu mojstru potom minuendo licitacije v četrtek dné 9. marca ob II. uri dopoldne na lici mesta. Proračun, kateri znaša 2284 K 54 h, je na ogled v župnišču na Dobrávi pri Kropi. -- Slovenec 2. 3. 1905 (33/50)

Razsodba 13. 6. 1905 (Stavbni odbor načelniku Francetu Resmanu), Sr. Dobrava 5. Arhiv Joška Resmana
Razsodba 13. 6. 1905. Arhiv Joška Resmana
Razsodba 13. 6. 1905. Arhiv Joška Resmana
Razsodba 13. 6. 1905. Arhiv Joška Resmana
Razsodba 13. 6. 1905. Arhiv Joška Resmana
Izjava župnika Valentina Aljančiča 1905. Arhiv Joška Resmana

Dobráva, S. Crucis Exalt. P. in D. c. et j. Radoljica. Patron. Fund. Rel. N. anim. 820. (*P. et stat. v. f. Podnart vel Otoče.) Parochus. Valentinus Ep. Aljančič, inspector schol. loc. n. 1853. o. 1876. Eccl. fil.: S. Antonii Abb. in Otoče (cum coem.) Schola: In 1. 1 cl. XIII. Decanates Radoljica (Radmannsdorf). -- Letopis ljubljanske nadškofije 1905 (86/1), Letopis ljubljanske nadškofije 1906 (87/1), Letopis ljubljanske nadškofije 1907 (88/1), Letopis ljubljanske nadškofije 1908 (89/1)

[...] Parochus Josephus Vrankar, n. 1865. o. 1894.
In orphanotrophio Lichtenthurnu Labaci. (Cum schola puellarum priv. 8 classium). (Dekl. sirotišnica, Mädchen-Waisenhaus). (Poljanska cesta, Polanastrasse, 28.): [...] S. Christa Beguš, C. Dobrava pri Kropi. -- Letopis ljubljanske nadškofije 1909 (90/1)

[...] Šlibar Gregorius, C. Dobrava 14. Mart. 843 9. Jul. 870 40 -- Letopis ljubljanske nadškofije 1910 (91/1)

Društvo za krščansko umetnost v Ljubljani. Načrti za poslikanje župnih cerkva: [...] na Dobravi pri Kropi (Mat. Bradaška) -- Dom in svet 1907 (20/5)

Nekaj najnovejših del naših domačih umetnikov. Slikar Matija Bradaška v Kranju, ki se je učil početkov slikarstva s slavnima bratoma Janezom in Jurjem v hiši njunega očeta Štefana Šubica v Poljanah in se pozneje povzpel po lastnem trudu do visoke stopinje umetniške dovršenosti, je v preteklem letu dovršil lepo število portretov, slik za cerkvene zastave in za altarje. Te mnogoštevilne slike pričajo o izredni plodovitosti njegovega čopiča. Tukaj hočemo našteti njegova glavna dela v minulem letu: [...] 3. za župno cerkev no Dobravi pri Kropi po naročilu župnika Valentina Aljančiča pet slik na presno: sv. Trojica v prezbiteriju; sv. Rok in povišanje sv. Križa na glavni ladiji; sv. Florjan in sv. Anton Puščavnik na stenah [...] -- Gorenjec 5. 1. 1907 (8/1)

O malem zvonu na Dobravi pri Kropi se na prim. trdi, da je vlit iz starih „cvaucgarc". O velikem zvonu v Smledniku isto trdijo. In tako še o marsikakeni drugem. Govorica o srebru izhaja odtod, ker imajo zvonovi tuintam jako čist in mil glas. Toda iz glasu še ne moremo sklepati, da se nahaja med bronovino res tudi srebro. Preiskovali so tvarino starih zvonov, pa se ni našla druga kovina v njih, nego baker in cin. [...] Vendar imamo dokaze, da ljudska govorica glede srebra v zvonovih ni baš brez podlage. Za francoske prekucije so iz razbitih zvonov kovali denar, ki so mu rekli sou. V tem drobižu so se nahajali tuintam srebrni ostanki. -- Josip Lavtižar, Kakšen je dober zvon? Cerkveni glasbenik 1907 (37/1)

Dobrava pri Kropi v decembru 1907. — Dolgo, dolgo se že nisem oglasil in Vi, g. urednik, porečete morda danes: „Vendar enkrat glas od znanega dopisnika iz prejšnih časov". Nisem vam pisal, ker nerad tožim svetu svoje boli, saj so lamentacije le za veliki teden. Kot vesel pevec in kolikor toliko muzik sem imel v preteklem času bridke izkušnje zlasti z organisti, ki so, bodi mimogrede povedano, skoro vsi delali nečast temu imenu. Eden izmed njih je pa odpovedal službo tisto popoldne, ko se je zjutraj raz lečo priporočal — »Domoljub!" Čast Bogu, da so to tempi passati. Danes je drugače in dobravski pevski zbor sme brez skrbi stopiti na plan! — Pred nekoliko leti je pisec teh vrstic poklical k sebi malega, a nadarjenega dečka ter ga vprašal, če bi se hotel učiti orglati. Kdo je bil bolj vesel, kot mali Tonček? Pridno je prihajal v župnišče ter se vadil na harmonij in ko je dobil prvo podlago, ga je pisec poslal na „visoko šolo" k znanemu skladatelju župniku J. Lavtižarju. Požrtvovalnost blagega prijatelja in nadarjenost pa vstrajna pridnost učenca — vse to je povzročilo, da danes naš organist Anton Špendov igra tako spretno, da bi čast delal vsaki še tako veliki župniji. V kratkem času je naučil pet latinskih maš, ki se vse izvajajo precizno. Slovenskih pesmi pa znajo nebroj, najraje pa pojejo P. Hugolinove in Angelikove. Pevski zbor naš ni velik; šteje namreč 2 soprana, 2 alta, 2 tenora in jednega basista, pa to število zadošča popolnoma za našo malo, toda jako akustično zidano cerkev. In kadar se raz kor oglasi krasni sopran, mogočen pa vendar tako mil, katerega spremlja mehki in topeči alt z mladeniško čvrstim tenorjem, katerega podpira močni bas — tedaj v sveti navdušenosti Dobravci pošiljajo svoje molitve do neba. Zapisal sem te vrstice, da pred javnostjo dam čast in hvalo našemu vrlemu pevskemu zboru in njega vnetemu vodju in pa zato, da jih stavim za zgled marsikateri večji župniji, kjer, kar zadeva pravo cerkveno petje, spe nevzdramno spanje. -č -- Cerkveni glasbenik 1907 (30/12)

Srednji zvon v Otočah, f. Dobrava pri Kropi — nekdanji zvon v Sp. Besnici, o katerega pravljici gl. Pokorn, „Besnica" str. 145. Več o tem zvonarju je pisal J. Lavtižar v svoji knjigi: „Cerkve in zvonovi v de-kaniji Kranj" str. 5. -- I. Šašelj: Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov po Kranjskem. Carniola 1912 (3/4)

Iz Otoč pri Podnartu. Omenili smo zadnjič v Vašem cenjenem listu, nekaj malega od naših ključarjev in pa našega nadepolnega župnega upravitelja Joža Vrankrja iz fare Dobrava pri Kropi. V naši vasi je podružnična cerkev, katera je posvečena sv. Antonu Puščavniku in je vsako leto na dan njegovega godu precej obiskovalcev te cerkve, kateri prinesejo kot darilo cerkvi navadno prešičevo krače, klobase in sploh prešičje meso. Tega mesa se marsikatero leto nabere celo na tri cente, katero se proda potem na dražbi, s tem na ta način pridobljenim zneskom pa bi se morala popravljati naša cerkev v Otočah.

Prejšnji župnik g. Aljančič je dal našo zapuščeno cerkev temeljito popraviti in preslikati, seveda ne na svoje, pa tudi ne na cerkvene stroške; zapustil je namreč v ta namen umrli gospodar Jakob Kocjančič iz Otoč, ki se je v oporoki spomnil naše cerkve mal znesek. Primanjkljaj pa je plačal prejšnji župnik iz cerkvenega denarja in sicer za tlak, cerkveno bandero, prenovljenje oltarjev in po njegovem odhodu je ostalo kljub temu še nekaj cerkvenega denarja v blagajni. Med tem časom t. j. v dobi zadnjih štirih let, pa se ni pri naši cerkvi sploh ničesar popravljalo in razun treh vrvi za zvonove ni menda ničesar kupilo.

Radi tega mi Otočani in Zalošani, ki spadamo pod to podružnico, vprašamo našega župnega upravitelja, kje je spravljen naš cerkveni denar? Predloži naj se natančno vsakoletne račune in naj se ta denar plodonosno naloži v mestni hranilnici v Radovljici, ne pa v prazni hranilnici na Dobravi. Prav bo, ako ne hodi po noči ob 11. uri agitirat in naj se prične že v pondeljek pridige učiti, da nam bo v nedeljah zjutraj vsaj nekaj malega povedal, kar bi bilo vredno slišati.

Ako pa ne dobimo v kratkem natančnih računov, pa gremo sami do g. škofa v Ljubljano in mu bomo lahko še marsikaj lepega povedali. Za danes naj pa zadostuje, ker upamo, da bo to pomagalo. Več radovednežev. -- Dan 9. 3. 1914 (3/800)

Layer je naslikal tudi mnogo križevih potov. Ker so bili bolj majhni in v neznatnih okvirih, jih je poznejši rod rad zamenjal z večjimi a slabšimi izdelki drugih slikarjev. Ohranilo se jih je pa še precejšnje število. Več smo jih že omenili [...] na Dobravi pri Kropi, na Otočah [...]

Gašpar Luka Götzl je bil rojen v Kranju št. 88 4. jan. 1782; poročil se je 14. maja 1805 s Terezijo Puhar in umrl v hiši štev. 23 30. julija 1857. [...] Na Dobravi pri Kropi se nahajata v župnišču: 1. Sv. Anton Pad., 2. sv. Florijan, prej v stranskih oltarjih. C. Goetzl. 1825. (Sporočil župnik Josip Vrankar.)

Poleg tega so znana še mnoga dela Goetzlove umetniške rodbine. Ker pa izvestitelji ne povedo imena, se dela ne morejo natančneje prisodili, na pr.: [...] na Dobravi pri Kropi slika Jezusovega in Marijinega srca (župnik J. Vrankar) -- Viktor Steska: Slikar Leopold Layer in njegova šola, Carniola 1914 (5/1-2)

Matija Bradaška. Dne 25. decembra je umrl v Kranju umetni slikar Matija Bradaška. Bolehal je le nekaj dnij. Cerkve na Slovenskem ga bodo zelo pogrešale. Bradaško lahko prištevamo boljšim našim cerkvenim slikarjem, posebno v figuralnem freskoslikarstvu je kazal izredno spretnost. Matija Bradaška je bil rojen 6. februvarja 1852 v Lučinah v Poljanski dolini. [...] Slikal je nadalje tudi [...] na Dobravi pri Kropi, na Otočah, v Begunjah, v Preddvoru, v Šmartinu pod Šmarno goro, v Zapogah in v Bovcu na Primorskem. -- Gorenjec 31. 12. 1915 (16/53)

Orglje. [E]den markantnejših, [...] Peter Rumpel, orgljarski mojster v Kamniku, [se] v organistovskih krogih tudi še dandanes pogosto imenuje. Peter Rumpel (Rumpl) je bil rojen 26. junija 1787 v Kamniku na Šutni št. 46; umrl je ravnotam 30. nov. 1861 za ostarelostjo. V ljubljanski škofiji imamo precejšnjo število od njega narejenih orgelj. Znane so sledeče: [...] na Dobravi pri Kropi, pri sv. Heleni [...] Kje se je orgljarstva izučil, ni znano. Rumpel je bil spreten, priljubljen izdelovatelj orgelj. Delal je dobro in po ceni. Dajal je dober cin in dober les. Njegova mehanika je bila preprosta. Orglje trpežne. Pri Rumpelnu sta se učila orgljarstva dva naša poznejša znana orgljarska mojstra: Mandlin in Goršič. Tudi dva Rumpelnova sinova, Martin in Avgust sta se v tej stroki jzučila pri svojem očetu. -- Stanko Premrl: Nekoliko statistike o orgljah v ljubljanski škofiji. Cerkveni glasbenik 1918 (41/7-8)

7. Dobrava pri Kropi. Parochus: Joannes Chrys. Klavžar, n. in Črni vrh nad Idr. 29. Jan. 1883. o. 12. Jul. 1906. -- Letopis ljubljanske nadškofije 1918 (99/1)

Župniki[uredi]

Nove maše obhajajo letos sledeči gg. bogoslovci: Iz tretjega leta: Jakob Kalan, 22. jul. na Dobravi pri Kropi. -- Slovenski list 7. 7. 1900 (5/27), Domoljub 5. 7. 1900 (13/13), Slovenec 2. 7. 1900, Zgodnja Danica 13. 7. 1900 (53/28)

Duhovske izpremembe v Ljubljanski nadškofiji. Na novo so bili nameščeni: čč. gg. semeniški duhovniki oziroma novomašniki: Jakob Kalan kot subsidiarij na Dobravi pri Kropi. -- Slovenski list 24. 8. 1901 (6/34); Amerikanski Slovenec 6. 9. 1901 (10/38); Domoljub 29. 8. 1901 (14/17); Slovenec 14. 8.1901 (29/185); Zgodnja Danica 6. 9. 1901 (54/36); Ljubljanski škofijski list 1901, št. 7; kot duhovni pomočnik na Dobravi pri Kropi -- Domoljub 5. 12. 1901 (14/24); Slovenec 18. 11. 1901 (29/265); Zgodnja Danica 29. 11. 1901 (54/48); Kmetijske in rokodelske novice 29. 11. 1901 (59/48); Ljubljanski škofijski list 1901, št. 9

Prestavljeni so kapelani gg.: Jak. Kalan iz Dobrave pri Kropi v Poljane. -- Gorenjec 22. 2. 1902 (3/8)

Osebne premembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so naslednji gospodje: subsidijarij Jakob Kalan z Dobrave pri Kropi kot kapelan v Poljane nad Loko; kapelan Janez Kramar iz Mirne Peči kot subsidijarij na Dobravo. -- Slovenec 18. 2. 1902 (30/40); Domoljub 6. 3. 1902 (15/5); Zgodnja Danica 4. 4. 1902 (55/14); Ljubljanski škofijski list 1902, št. 2;

Osebne premembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so gg.: subsidijarij Janez Kramar z Dobrave pri Kropi kot beneficijat na Vače. -- Slovenski list 3. 5. 1902 (7/18), Domoljub 15. 5. 1902, Domoljub 5. 6. 1902; Slovenec 1. 5. 1902 (30/99); 30. 5. 2002; Zgodnja Danica 6. 6. 1902 (55/23); Ljubljanski škofijski list 1902, št. 4

Jelenec Joannes, C. Dobrava p. Kropa Natus 5. Maii 1865 Ordinatus presbyter 23. Jul. 1892, Pagina 50
Stroj Aloisius, C. Dobrava p. Kropa Natus 15. Jun. 1868 Ordinatus presbyter 23. Jul. 1892, 30
-- Letopis ljubljanske nadškofije 1905 (86/1), + Jerše Valentinus, C. Dobrava pri Kropi 3. Mart. 882 12. Jul. 906 75
Kalan Jacobus, C. Dobrava 6. Apr. 877 14. Jul. 900 73 Letopis ljubljanske nadškofije 1907 (88/1)

Novomašniki. V zmislu in po določbah sv. Cerkve (Cone. Trident. Sess. XXIII. Cap. 5 de Reformatione) naj se po vseh župnijskih in redovniških cerkvah dne 1. ali 8. julija (IV. ali V. nedeljo po Binkoštih) razglasé letošnji novomašniki. Hkrati naj se vernikom toplo priporoči, da prav goreče molijo za novoposvečence, da postanejo prav vredni duhovniki. Posvečeni bodo v mašnike naslednji gg. bogoslovci: iz IV. leta: [...] Valentin Jerše z Dobrave pri Kropi. -- Ljubljanski škofijski list 1906 (št. 4)

Posvečeni bodo v mašnike naslednji gg. bogoslovci ljubljanske škofije: Iz IV. leta: [...] Valentin Jerše z Dobrave pri Kropi -- Domoljub 27. 6. 1906 (19/26)

Konkurzni razpis. Razpisuje se župnija: Dobrava pri Kropi v radoliški dekaniji, stoječa pod patronstvom verskega zaklada. Prosivci za to župnijo naj naslove svoje prošnje, na c. kr. deželno vlado. Kot zadnji rok za vlaganje prošenj je določen 14. september 1907.

Podeljeni sta župniji Preddvor čast. gosp. Valentinu Aljančiču, župniku na Dobravi pri Kropi [...] -- Ljubljanski škofijski list 1907 (št. 7)

Resigniral je na podeljeno mu župnijo Preddvor č. g. Valentin Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi. Zato se preklicuje razpis župnije Dobrave. -- Ljubljanski škofijski list 1907 (št. 8)

Iz škofijske kronike. Resigniral je na podeljeno mu župnijo Preddvor č. g. Val. Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi. -- Amerikanski Slovenec 11. 10. 1907 (16/44). Odpovedal se je župniji Preddvor č. g. Valentin Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi. -- Domoljub 19. 9. 1907 (20/38), Slovenec 14. 9. 1907 (35/212)

Podeljeni sta župniji [...] Dobrava pri Kropi č. g. Jožefu Vrankar, župniku na Koprivniku. -- Slovenec 15. 4. 1908 (36/87)

Kanonično umeščeni so bili naslednji čč. gg.: [...] Jožef Vrankar na župnijo Dobrava pri Kropi. -- Slovenec 2. 5. 1908 (36/101)

Novomašniki leta 1908. Posvečeni bodo v mašnike naslednji gg. bogoslovci: a) iz IV. leta: [...] Froelich Jožef iz Podnarta (župnija Dobrava). -- Slovenec 20. 6. 1908 (36/140)

Konkurzni razpis. Razpisane so sledeče župnije: [...] in Dobrava pri Kropi v radovljiški dekaniji. Prošnje naj se naslove [...] na c. kr. deželno vlado za Kranjsko. Kot zadnji rok za vlaganje prošenj se s tem določi 19. marec 1908.

Stalni pokoj je dovoljen čč. gg.: Valentinu Aljančič, župniku na Dobravi pri Kropi -- Ljubljanski škofijski list 1908, št. 2

Podeljene so bile župnije: [...] Dobrava pri Kropi č. g. Jožefu Vrankar, župniku na Koprivniku -- Ljubljanski škofijski list 1908, št. 4

Umeščeni so bili [...] dne 1. maja: Vrankar Josip, župnik na Koprivniku, na župnijo Dobrava pri Kropi -- Ljubljanski škofijski list 1908, št. 5

Studiorum theologicorum. Institutum Dioecesanum. Director spiritualis: Aloisius Stroj, examinator ordinandorum, praeses dioeces. consoc. cathol. opificum, docens eloquent. sacr. et Liturgiam eccl. n. in Dobrava pri Kropi, 15. Jun. 1868. o. 23. Jul. 1892. c. 1893.
Docent praeterea: Aloisius Stroj, director spiritualis Seminarii clericalis, ut infra, eloquentiam sacram et Liturgiam eccl.
Consiliarii Eppales in Spiritualibus: (Secundum tempus nominationis.) 43. Valentinus Aljančič, paroch. pens. don. 1910.
9. Rudnik, Ss. Simonis et judae Ap. P. in D. c. et j. Ljubljana. Parochus Gregorius Šlibar, praeses cons. schol. loc., inspector schol. loc., n. in Dobrava pri Kropi, 14. Mart. 1843. o. 9. Jul. 1870.¸
6. Ledine, S. Jacobi Maj. Apost. P. in D. c. Logatec, j. Idrija. Parochus Joannes Nep. Jelenec, n. in Dobrava pri. Kropi, 5. Maii 1865. o. 23. Jul. 1892.
8. Poljane (Polland), S. Martini Ep. P. in D. c. Kranj, j. Škofja Loka.Coop. Valentinus Jerše, n. in Dobrava pri Kropi, 3. Mart. 1882. o. 12. Jul. 1906. -- Letopis ljubljanske nadškofije 1913 (94/1), Letopis ljubljanske nadškofije 1914 (95/1)

In I. annum: Tonsurati: Valentinus Bertoncelj, n. in Zgornja Dobrava, p. Dobrava pri Kropi, 1. Februarii 1895. -- Letopis ljubljanske nadškofije 1915 (96/1)

Župnija Mirna na Dolenjskem je podeljena č. g Jožefu Vrankar, župniku na Dobravi pri Kropi -- Bogoljub 1916 (14/5), Domoljub 13. 4. 1916 (29/15)

Umeščen je bil na župnijo Mirno na Dolenjskem č. g. Jožef Vrankar, doslej župnik na Dobravi pri Kropi. -- Bogoljub 1916 (14/7), Slovenec 3. 6. 1916 (44/127), Dolenjske novice 8. 6. 1916, št. 11

Duhovniške zadeve. Župnija Dobrava pri Kropi je podeljena č. g. Ivanu Klavžar, kaplanu v Cerknici. -- Domoljub 10. 8. 1916 (29/32), Slovenec 1. 8. 1916 (44/174), Ljubljanski škofijski list 1916, št. 8

Kanonično umeščen je bil na župnijo Dobrava pri Kropi č. g. Janez Klavžar, kaplan v Cirknlci 31. t. m. Slovenec 4. 9. 1916 (44/202), Ljubljanski škofijski list 1916, št. 9

Gregorius Šlibar, parochus pens. don., n. in Dobrava pri Kropi, 14. Mart. 1843. o. 9. Jul. 1870. (Eli-zabetna cesta 7.)
Dobrava, S. Crucis Exalt. P. in D. c. et j. Radoljica. 503 m. Patron. Fund. Rel. — N. anim. 789.-- Letopis ljubljanske nadškofije 1916 (97/1)

Konkurzni razpis. Razpisani sta bili po okrožnici župniji: Dobrava pri Kropi do 3. julija 1916. Prošnje so nasloviti na c. kr. deželno vladoza Kranjsko.
Škofijska kronika. Imenovani so bili: za excurrendo-upravitelja na Dobravi pri Kropi g. Valentin Oblak, župnik v Kropi [...] Podeljena je bila [...] župnija Mirna g. Josipu Vrankarju, župniku na Dobravi pri Kropi. Umeščena sta bila: [...] g. Josip Vrankar, župnik na Dobravi pri Kropi, na. župnijo Mirno 31. maja 1916. -- Ljubljanski škofijski list 1916, št. 7

Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni brat in stric, velečastiti gospod Valentin Ep. Aljančič, knezoškofijski duhovni svetnik, župnik v p. in posestnik danes, dne 10. aprila ob 3. uri zjutraj, previden s svetimi zakramenti, po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika se bodo prenesli v četrtek, dne 12. aprila ob pol 11. uri dopoldne po slovesni sveti maši na tukajšnje pokopališče. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in prijazen spomin. Kranj, 10. aprila 1917. Globoko žalujoči sorodniki.

† Duhovni svetnik Valentin Aljančič. Umrl je danes v Kranju vpokojeni župnik, duhovni svetnik Valentin Aljančič. Pokojni župnik je bil rojen dne 7. januarja l. 1853. na Bistrici v župniji Križe pri Tržiču. V mašnika je bil posvečen dne 27. junija l. 1876. Kot kaplan je služboval dve leti v Veliki Dolini, potem eno leto v Št. Petru pri Novem mestu. Od leta 1879. do leta 1882. je bil kaplan v Preddvoru, potem pet let. (1882—1887) v Šmartnem pri Kranju. Samo en mesec je bil nato kaplan na Krki, odkoder je bil poklican kot mestni kaplan v šentpetersko župnijo v Ljubljani. Odtod je prišel leta 1889. kot župnik na Dobravo pri Kropi. Od 3. novembra leta 1896. do 1. aprila leta 1897. je bil župnik na Jesenicah, odkoder se je pa zopet vrnil na priljubljeno mu Dobravo. Njegovo delovanje je ostalo povsod v najboljšem spominu. Na Dobravi se je zlasti trudil za olepšavo župne in podružnične cerkve. L. 1891. je dal napraviti novo streho na zvonik župne cerkve, l. 1893. pa je na novo pokril zvonik otoške cerkve. Tudi je dal obe cerkvi poslikati. Po 32 letnem uspešnem delovanju je bil l. 1908. vpokojen. Najprej se je naselil pri Mariji Pomagaj na Brezjah, potem pa si je zopet želel več duhovskega delovanja in je sprejel nekatera dušnopastirska opravila v Hrastju in pozneje na Primskovem pri Kranju. Tu si je kupil tudi svojo hišo, ki jo je pa ob izbruhu laške vojske prepustil begunski goriški družini. Sam pa se je preselil v Kranj. — Pokojnik je bil delaven tudi na slovstvenem polju. V letih 1880.—1890. je priobčil v »Slovencu« več člankov in podlistkov, v katerih je opozarjal na velik pomen Družbe sv. Mohorja; s tremi spisi je veliko pripomogel za razširjanje prevažne slovstvene družbe. Slovel je tudi kot dober govornik. Nekaj njegovih govorov je objavil tudi »Duhovni Pastir«. Zlasti so se mu posrečile postne pridige o štirih poslednjih rečeh, ki jih je imel leta 1888, v šentpeterski cerkvi v Ljubljani. (»Duhovni Pastir« leta 1915.) Za svoje vsestransko uspešno delovanje je bil blagi pokojnik odlikovan z naslovom »knezoškofijski duhovni svetnik«. Pogreb bo v četrtek, 12. t. m., ob pol 11. uri v Kranju. Ugledni družini Aljančičevi izrekamo iskreno sožalje, blagega pokojnika pa priporočamo v molitev in blag spomin. -- Slovenec 10. 4. 1917 (45/81)

Umrl je v Kranju dne 10 t. m. po kratki bolezni, v starosti 64. let vpokojeni župnik, duhovni svetnik Valentin Aljančič. Pokojnik je bil rojen na Bistrici pri Tržiču. Nad deset let je bil župnik na Dobravi pri Kropi, kjer je ondotnemu prebivalstvu ostal v najboljšem spominu. Leta 1908. je šel v pokoj, katerega je z malimi presledki užival v Kranju, ki se mu je priljubil, ko je od leta 1882.—1887. kapelanoval v Šmartnem pri Kranju. Pokojni svetnik Aljančič je bil koncilijanten duhovnik ter ljubezniv družabnik in je užival vsestranske simpatije. Blag mu bodi spomin! -- Sava 14. 4. 1917 (5/15)

Umrl je v Kranju gospod duhovni svetnik, vpokojeni župnik in posestnik Valentin Aljančič. Pokojnik je doJga leta deloval kot župnik na Dobravi pri Kropi. Mnogo dobrega je storil za svojo župnijo. Poskrbel je, da so nadarjeni dečki šli v solo, revežem in sirotam poiskal je zavetja pri dobrih ljudeh in v dobrodelnih zavodih. Dijakom, bogoslovcem, prijateljem in duhovnim sobratom bil je vedno odprt njegov gostoljubni dom. Umrli je bil prijeten družabnik, nadarjen pevec, vedno je znal kako šaljivo razdreti. Naj počiva v miru! -- Slovenski narod 14. 4. 1917 (50/86)

Novomašniki leta 1918. V smislu in po določbah sv. Cerkve (Cone. Trident. Sess. XXIII., Cap. V. de Ref., et Constit. Apostol. Sediš ddo. 22. Octobris 1869, Art. II.) naj se po vseh župnijskih in redovniških cerkvah dne 7. aprila (belo nedeljo) 1918 razglase letošnji novomašniki. Hkrati naj se vernikom toplo priporoči, da naj prav goreče molijo za novoposvečence, da bi bili duhovniki po Srcu Gospodovem. Posvečeni bodo v mašnike naslednji gg. bogoslovci: a) Iz IV. leta: 1. Valentin Bertoncelj z Dobrave pri Kropi -- Ljubljanski škofijski list 1918, št. 4)

Semeniščniki[uredi]

V knezoškotijsko bogoslovno semenišče so sprejeti naslednji gospodje: Jerše Valentin z Dobrave pri Kropi. -- Ljubljanski škofijski list 1902, št. 7

Theologiae studiosi. In Seminario dioecesano Clericorum Labaci. [...] In III. annum: Acolythi: [...] Valentinus Jerše, C. Dobrava pri Kropi, n. 3. Mart. 1882. -- Letopis ljubljanske nadškofije 1905 (86/1)

In IV. annum: Acolythi: Valentinus Jerše, C. Dobrava pri Kropi, n. 3. Mart. 1882.
Jelenec Joannes, C. Dobrava p. Kropa
Stroj Aloisius, C. Dobrava p. Kropa 16. Jun. 868 23. Jul. 892 24
-- Letopis ljubljanske nadškofije 1906 (87/1)

Cerkveni dogodki[uredi]

Z Dobrave pri Kropi, 8. marca. Odkar smo imeli o priliki birmovanja prem. gospoda knezoškofa v svoji sredi, nismo imeli tako lepega dneva, kot je bila letošnja prva postna nedelja. Ta dan smo nadeli naši zdaj čisto prenovljeni farni cerkvi zadnji kinč — križev pot, katerega je ob navzočnosti sosednih gospodov duhovnikov slovesno blagoslovil vč. go. Avrelij z Brezij. Slike križevega pota so kaj lepo delo iz Leyerjevih rok iz leta 1803, a okvire je veleokusno napravil priznani veščak gosp. Ivan Vurnik. Tako je naša farna cerkev zdaj res od vitkega zvonika do zadnjih vrat skoro vsa nova in kar je posebnost: brez obravnav, brez pritiska, brez hrupa, vse tako tiho in mirno! Mi farani pa vso zaslugo dajemo našemu velespoštovanemu gospodu župniku V. Aljančiču, ki vspešno in požrtvovalno skrbi za nas že nad deset let. Pa ne samo cerkvi, ampak tudi naši šoli je največji podpornik, kateri je poleg mnogo druzega napravil lep harmonij na svoje stroške. Naša dolžnost je, da se potom javnosti iskreno zahvalimo vč. gosp. župniku za velikodušne njegove darove, proseč Boga, naj mu on povrne, kar mu mi ne moremo. -- Slovenec 9. 3. 1900 (28/56)

Iz Dobrave pri Kropi. Slovesno so peli naši zvonovi tri dni: 31. decembra, 1. in 2. januarja. Pa tudi doslej še nismo tako lepo končali leta in tudi nobenega še ne tako slovesno pričeli! Imeli smo omenjene tri dni duhovne vaje, katere sta vodila priznano izvrstna govornika: P. superijor Avrelij in P. Klement z Brezij. Da je bila taka pobožnost potrebna, je pričala vedno natlačeno polna cerkev pri vseh govorih, ki so res globoko segali v srce, saj so s prav neznatnimi izjemami prejeli vsi sv. zakramente. — Pobožnost se je zaključila 2. januarja, ko je pri nas celi dan izpostavljeno Najsvetejše. Ob 10. uri je bila slovesna maša z asistenco, pri kateri so domači pevci kaj lepo peli po cerkvenih določbah. Popoldne ob 4 uri je bil sklepni govor, pete litanije Jezusovega Srca in zahvalna pesem, pri kateri je bilo navzočih sedem duhovnikov, med njimi ljubeznivi, po vsem slovenskem svetu znani P. Angelik, mojster skladatelj, ki se ni mogel načuditi navdušenju, ki je vladalo. Prav je imel mož, ki je rekel ob sklepu: Mnogo črnila se bo še porabilo, predno se bo odtrgalo ljudstvo od cerkve in duhovščine. Hvala prisrčna blagima gospodoma z Brezij za ves trud in naporno delo! -- Bogoljub 1906 (4/1)

Na Dobravi pri Kropi bo, kakor vsako leto, 16. avgusta, na dan sv. Roka, navaden shod. Letos bodo sv. Roka počastili v krasno preslikani cerkvi. Sv. maše bodo od 6. ure naprej; ob 10. uri pa bo imel slovesno opravilo znani govornik P. Klement Grampovčan. -- Domoljub 9. 8. 1906 (19/32)

Kanonična vizitacija in birmovanje v letu 1907. 26. Dobrava pri Kropi > Dobrava pri Bledu 13. maja. -- Ljubljanski škofijski list 1907 (št. 1), Ljubljanski škofijski list 1907 (št. 2)

Z Dobrave pri Kropi. Od 13. do 20. svečana t. l. se je obhajal sv. misijon. Vodila sta ga čč. gg. lazarista superior Eržen in Klančnik. Imela sta zelo lepe, v srce segajoče govore. Ljudje so se pridno udeleževali govorov in sploh vseh pobožnosti. Marsikaterega moža smo slišali, ko je rekel: »Celi dan bi poslušal, da bi nič ne šel iz cerkve«. Bolj blagih in ljubeznivih misijonarjev bi si pač ne mogli želeti, kakor sta bila ravno imenovana gospoda. Zdaj pa pride »Gorenjec« in v svoji zlobnosti pravi, da sta gg. misijonarja tako klafala na prižnici, da so se ljudje kar zgražali. To je laž! ostudna laž! Vsi farani — razun pol tucata »rdečih« — ki so se udeležili te pobožnosti, in prav mnogi so slišali vse pridige, vsi ti lahko pričajo, da so bile pridige vse brez izjeme globoko zamišljene in tako nedolžne, da se more nad tem pohujšati le »Gorenjec«, ki se pohujšuje nad vsem, kar je dobrega, in hvali, kar je slabega. Kar pa se tiče »Gorenjčevih« napadov na gospoda župnika, pa niti ne omenjamo ne. Gospod župnik se za njegovo bevskanje ravno toliko zmenijo, kakor mesec za psa, ki celo noč nanj laja. -- Bogoljub 1910 (8/4)

V radovljiški dekaniji bode birma v majniku in juniju, in sicer: na Jesenicah 12 maja, v Radovljici 16., na Bledu 19., na Bohinjski Beli 20., na Bohinjski Bistrici 21., v Srednji Vasi 22., na Koprivniku 23 maja, v Begunjah 2. junija, v Lešah 3., v Lescah 4., v Mošnjah 5., na Ovšah 8., v Kropi 9., na Dobravi 10., v Kamni Gorici 11., v Ljubnem 12., na Breznici 14, na Koroški Beli 16., pri sv. Križu 17., na Dovjem 18., v Ratečah 19., v Beli Peči 20., v Kranjski Gori 21., v Gorjah 23., v Zasipu 24. in v Ribnem 25 junija. -- Gorenjec 27. 1. 1912

K pregledu cerkvene glasbe v ljubljanski škofiji. Poročila o izvajanju cerkvene glasbe v letošnjem postu in Veliki noči deloma o izvajanju cerkvene glasbe sploh so tekom zadnjega meseca poslale sledeče cerkve: [...] Dobrava pri Kropi, -- Cerkveni glasbenik 1913 (36/11)

Birma? na Zgornji Dobravi 1918? 2 Anton Hrovat (Pisanc; 1876-1918), 3 Joža Hrovat?; dečki: 1 Viktor , 3 Joža. Foto Vengar Radovljica, arhiv M. Hladnik
V spomin sv. birme na Dobravi dne 19. junija 1918, arhiv M. Hladnik
Spomin prvega obhajila 12. junija 1918; Hrovat Alojzija (Pisančeva), župnik Janez Klavžar

Darovi[uredi]

Pogorelcem na Boh. Beli in v Ribnem so še darovali naslednji p. n. gg.:
Vič. farni urad na Dobravi pri Kropi za Belane K 14 —
Vič. farni urad na Dobravi pri Kropi za Ribnjane K 11 —
Vič. farni urad na Dobravi pri Kropi za Podbrezje K 10 —
Mat. Mrak. Slovenec 19. 12. 1900 (28/290)

Dobrotni darovi. Za bratovščino presv. Rešnjega Telesa: Dobrava pri Kropi 24-40 K. -- Venec cerkvenih bratovščin 1901 (5/7)

Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1. do 20. avgusta poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: župnik V. Aljančič na Dobravi pri Kropi, ker se radi bolezni ni mogel udeležiti vel. skupščine v Mariboru 10 K. --Edinost 31. 8. 1901 (26/199); Slovenec 22. 8. 1901 (29/191); Slovenski narod 23. 8. 1901 (34/192)

Darovi. G. Val. Aljančič, župnik na Dobravi 5 K, na mesto venca na grob pok. župnika Debeljaka. — Bog plačaj! -- Slovenec 9. 3. 1901 (29/57)

Za pogorelce v Kropi. Župljani z Dobrave pri Kropi 47 K. -- Slovenec 21. 6. 1901 (29/140)

Triinštirideseto letno poročilo bratovščine vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa v ljubljanski škofiji. Vsa oprava se je razdelila 158 cerkvam. Obdarovane so bile nastopne cerkve: Dobrava pri Kropi: albo, 2 humerala, pas, 5 korporalov, 5 purifikat. -- Venec cerkvenih bratovščin 1902 (6/10)

Darovi. Za pogorelca v Ribnem. Župnija Dobrava pri Podnartu 20 K. [...] Bog povrni usmiljenim dobrotnikom -- Slovenec 6. 12. 1902

Darila. Upravništvo našega lista je prejelo: Gospod Filip Pogačnik z Dobrave pri Podnartu daruje dijaški kuhinji v Kranju 4 krone. -- Gorenjec 10. 1. 1903

Dijaški kuhinji v Kranju so došli od 1. septembra do 15. novembra 1903 sledeči darovi, oziroma prispevki: [...] župnik V. Aljančič na Dobravi pri Podnartu 5 K [...] -- Gorenjec 21. 11. 1903

Večno češčenje v ljubljanski škofiji. Tukaj pa se je na vsako posamezno faro oziralo, in sicer, če je bilo mogoče takó, da molitveni dan pride na dan farnega patrona. Ker ima pa več far enega in istega patrona, zato ni bilo mogoče vsem faram odločiti ravno dneva farnega patrona, ampak se suče tam okoli: nekaj dni prej ali poznej. Januar: [...] 2. Dobrava pri Kropi; [...] V radoljiški dekaniji je bilo doslej že vedno češčenje v ovšiški, dobravski, begunjski in lešanski cerkvi. Ljudje so za tak praznik zelo hvaležni škofu. Kar skušajo se, kdo bo večkrat in dalje pri Jezusu. -- Bogoljub 23. 3. 1905 (3/6)

Za bratovščino sv. Rešnjega Telesa. Župnije: [...] Dobrava pri Kropi 30 K. -- Bogoljub 13. 7. 1905 (3/13)

Drugi izkaz darov za pogorelce v Ratečah na Gorenjskem. [...] Župljani na Dobravi pri Kropi 54 K. Župnik Valentin Alijančič na Dobravi pri Kropi 16 K. -- Slovenec 20. 11. 1905 (33/266)

Drugi Izkaz darov za pogorelce v Ratečah na Gorenjskem. [...] Ant. Špendov, Dobrava-Podnart [...] župljani na Dobravi pri Kropi 54 K; župnik Val. Alijančič na Dobravi pri Kropi 16 K - Slovenski narod 11. 11. 1905 (38/259)

Darovi za bratovščino presv. R. Telesa od 12. dec. 1906 do 10. junija 1907. [...] Dobrava pri Kropi 2S-60 K -- Bogoljub 1907 (5/7)

Za jubilejni izprevod so prispevali: [...] gg. Josip Vrankar, župnik na Dobravi pri Kropi [...] po 2 K -- Slovenec 9. 7. 1908 (36/155)

II. izkaz darov za pogorelce na Bledu, poslanih župniku J. Oblaku: [...] Dobrava pri Kropi 38 K 64 vin. -- Slovenec 31. 8. 1908 (36/199)

Za bratovščino presv. Rešnjega Telesa od 1. decembra 1908. do 8. majnika 1909.: [...] Dobrava pri Kropi 100 K -- Bogoljub 1909 (7/6)

Za Rokodelski dom v Ljubljani so darovali p. n. preč. gg.: J. Vrankar, župnik na Dobravi pri Kropi, 2 K 50 vin. — Bog plačaj! -- Slovenec 2. 4. 1909 (37/74)

Za afrik. misijone: z Dobrave pri Kropi 10 K -- Bogoljub 1911 (9/7)

Darovi za bratovščino presv. Rešnjega Telesa od 7. januarja do 15. avgusta 1914: [...] Dobrava pri Kropi 65 K 20 vin -- Bogoljub 1914 (12/11)

Za božščnico vdov in sirot naših kranjskih junakov so darovali: Dobrava pri Kropi 16 K 25 vin. -- Slovenski narod 18. 12. 1915 (48/290)

Darovi za goriške begunce. Ordinarijat ljubljanski od sledečih: [...] Dobrava pri Kropi 7 K -- Slovenec 1. 9. 1916 (44/200), Slovenski narod 2. 9. 1916 (49/201)

Za poškodovance na Kor. Beli so darovale župnije: Dobrava pri Kropi 80'64 -- Domoljub 4. 10. 1917 (30/40), Slovenec 26. 9. 1917 (45/220)

Za afriške misijone: Župni urad Dobrava pri Kropi, 10 K -- Bogoljub 1918 (16/1)

Za odkup poganskih otrok: Neimenovan, Dobrava pri Kropi, 240 K za odkup štirih zamorčkov: Mihael, Frančišek Pavlanski, Barbara in Ivanka. -- Bogoljub 1918 (16/12)

Šola[uredi]

Prej: Šola v 19. stoletju

Ljudska šola na Dobravi, ko je bil razrednik Anton Kadunc 30. 1. 1913
Dobravska Osnovna šola Srednja Dobrava pred prvo svetovno vojno

Iz Selške doline. Pri zidanju šol se navadno premalo pazi, kako se tiste zidajo in to glede na to, kakšen materijal se rabi in kako se dela. Na Dobravi pri Kropi so mogli letos, pred nedavnim časom na pol prezidati zidano šolo ker je bila nevarnost, da se na enem koncu podere. Gorenjec 14. 12. 1901 (2/50)

Razglas. Pri šolskem poslopju na Dobravi pri Kropi se bodo oddajala razna dela, kakor podzidava tega poslopja pri jednem traktu in druge manjše poprave potom minuendo licitacije. dné 20. marca t. 1. ob 9. uri na lici mesta upravičenemu stavbeniku ali pa zidarskemu mojstru. Proračun 1200 K ima na ogled podpisani krajni šolski svet. Varščine treba položiti 5 %. Krajni šolski svet na Dobravi pri Kropi dne 5. marca 1901. Predsednik: V. Aljančič. -- Slovenec 9. 3. 1901 (29/57), 16. 3. 1901

Dvojna mera. Naše šolske oblasti se kaj rade poslužujejo dvojne mere, posebno pri razpisavanju učiteljskih služb. Milost merodajnih gospodov že dobi kak vzrok, da ne razpišejo mesta, kakor je zakonita zahteva (§ 24. zakona z dne 29. aprila 1873, dež. zak. št. 22). Na Kranjskem niso bile v pretečenem letu razpisane mnoge enorazrednice; n. pr. Dobrava pri Kropi in pri Bledu, Kamna gorica, Sora i. t. d., dvorazrednica v Kropi in več drugih. V take in enake kraje bi radi prosili tudi učitelji, ki jim pa doslej še ni bila dana prilika prositi. Želeti bi bilo torej, da bi tudi šolske oblasti ravnale pri razpisovanju učiteljskih služb »pflichtgemäß, sinngemäß, strengstens« i. t. d., kakor hoče to jasna zakonita določba. -- Učiteljski tovariš 10. 3. 1905

Iz seje c. kr. okr. Šolskega sveta v Radovljici. Na znanje se vzameta nadzorniki poročili o ponavljalnih šolah v Ovsišah in Mošnjah, ter potrdijo računi krajnih šolskih svetov v Dobravi pri Kropi, Gorjah, Kranjski gori, Dovjem, Mošnjah, Ovsišah, Kamni gorici in Begunjah za l. 1905. -- Gorenjec 24. 3. 2006 (7/12), Učiteljski tovariš 16. 3. 1906 (46/11)

Na znanje se vzame poročilo o nadzorovanju šol v Dobravi pri Kropi in Lescah. -- Učiteljski tovariš 5. 1. 1906 (46/1)

Handwerk und Gewerbe. Kleine geschnitzte und mit Perlmutter eingelegte Zündholzschachtel aus Holz. Messingzange zum Zahnziehen, aus der zweiten Hälfte des 18. Jahrh.; Geschenk des Herrn Pfarrers Valentin Aljančič in Dobrava bei Podnart. -- Bericht des Landesmuseums Rudolfinum in Laibach für das Jahr 1907, Carniola: Mitteilungen des Musealvereins für Krain 1908 (1/1), 9

Živinozdravstveni tečaj. Od 18. novembra 1912 do 13. marca 1913 se je vršil na zavodu tečaj za prvo pomoč pri porodih in nezgodah živine, katerega je vodil dež. veterinar Franc Černe iz Ljubljane. V tečaj je vstopilo 13 prosilcev, in sicer: [...] Ješe Franc iz Sp. Dobrave pri Radovljici. -- Letno poročilo kranjske kmetijske šole na Grmu v Novem mestu 1912/13

Učitelji[uredi]

1896–1906 Marija (Minka) Hacin (* 1871, † 1910 na Dobravi, pokopana v Velesovem, prva služba 1896)
1906 Josipina Revelant, nadomestna učiteljica
1906 –1908 Marija Medič, nadomestna učiteljica
1908, 1909 Ivan Žagar; 1910 nadučitelj v Kamni Gorici
1909–1911 Ivana Valenčič, začasna učiteljica
1910 Anton Kadunc (med 1. svetovno vojno je bil že šolski upravitelj pri Sv. Gregorju nad Ortnekom)
1911 Minka Habiter nadomešča bolnega Antona Kadunca
1913 provizorična učiteljica Marija Sajovic, leta 1913/14 gre v Preddvor in potem na Šenturško Goro
1913 provizorična učiteljico je bila krajši čas tudi Marija Jeglič, ki je tega leta odšla k sv. Petru v Ljubljani
1913–1922 Peter Jocif; učitelj, Dobrava pri Kropi 24. jan. 1913 -- Personal status, 1918; na Dobravo je prišel na lastno prošnjo in s prekinitvami (1914 je odšel na fronto) učil tu skoraj 10 let
1914–1916 Marija Vilman
1916 11. 9. 1916 imenovana za suplentinjo bivša suplentinja v Dražgošah Valentina Tepina, vendar že 29. 11. imenovana drugam
1916–1918 Ana Tavčar. Pouk na Dobravi je bil med vojno moten, ker otroci na kmetijah nadomeščajo mobilizirane gospodarje; nabirajo malinovo listje za čaj in ga pošiljajo na fronto
1918–1919 Melita Šivic

Na enorazrednici na Dobravi pri Kropi se razpisuje služba učitelja-voditelja z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potom do 10 sušca tu-sem vlagajo. G. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 13. svečna 1900. -- Učiteljski tovariš 20. 2. 1900 (40/6)

Na enorazrednici na Dobravi pri Kropi je razpisana služba učitelja voditelja v stalno nameščenje. Prošnje do 10. marca na c. kr. okrajni šolski svet v Radolici. -- Slovenski učitelj 1. 3. 1900 (1/5)

Concurs-Ausschreibung. An der einclassigen Volksschule in Dobrawa bei Kropp wird die provisorisch besetzte Lehrstelle, nachdem die betreffende Lehrkraft die Lehrbefähigung erlangt hat, zur definitiven Besetzung mit den gesetzmäßigen Bezügen und dem Genusse der Naturalwohnung ausgeschrieben. Die gehörig belegten Gesuche sind im vorgeschriebenen Wege bis zum 10. März 1900 hieramts einzubringen. K. k. Bezirkschulrath Radmannsdorf am 13. Februar 1900. -- Anzeigeblatt zur Laibacher Zeitung 17. 2. 1900 (39), 306; Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 20. 2. 1900 (41)[1]

Osebna vest. Začasna učiteljica na ljudski šoli na Dobravi pri Kropi, gospica Marija Hacin, je imenovana stalnim istotam. -- Gorenjec 9. 6. 1900 (1/22)

Krajni šolski svet na Dobravi pri Podnartu je v seji z dne 27. m. m. izvolil predsednikom g. Antona Pogačnika, posestnika in župana v Podnartu. -- Gorenjec 1. 6. 1901

† Ignacij Rozman. Dne 3. decembra je umrl v Podlogu pri Krškem nadučitelj g. Ignacij Rozman, ki je bil zlasti gorenjskemu učiteljstvu in duhovstvu izza svojega službovanja v Dobravi in v Mošnjah dobro znan. Rajnik se je rodil v župniji Ljubno l. 1860 iz premožne kmečke rodbine. Obiskoval je gimnazije v Novem mestu, Gorici in Pazinu, kjer je dovršil sedmi gimnazijski razred. Pridobil si je obširno znanje in temeljito izobrazbo zlasti v glasbi, za katero je kazal največ nadarjenosti in veselja. Posvetivši se učiteljskemu stanu je nastopil prvo službo na Dobravi pri Kropi, kjer je deloval zajedno s poznatim glasbenikom, župnikom Jak. Aljažem. Odtod se je preselil v Mošnje pri Radolici, kjer je ostal celo vrsto let. Ta je vse svoje proste ure posvetil cerkveni glasbi. Pokojni Rozman ni bil mnenja, da sodelovanje na cerkvenem koru ponižuje učiteljski ugled. Njemu je bila orgljarska služba veselje in ponos. Poleg orgljanja v domači župni cerkvi je še prevzel orgljarsko službo v romarski cerkvi na Brezjah, kjer je poveličeval cerkvene slovesnosti s svojo spretnostjo. -- Slovenski učitelj 15. 12. 1904

Pomaknitev kranjskega učiteljstva v višji plačilni razred. Deželni šolski svet kranjski je v svoji seji dne 14. t. m. pomaknil več učnih moči v višji plačilni razred. Iz IV. v III. razred pridejo: gdč. Marija Hacin, učiteljica na Dobravi pri Kropi. Ta pomaknitev stopi v veljavo s 1. januarjem 1906. -- Učiteljski tovariš 29. 12. 1905

Pomaknitev učnih moči v višji plačilni razred. Deželni šolski svet kranjski je v svoji seji dne 14. t. m. pomaknil več učnih moči v višji plačilni razred. [...] iz IV. v III. razred: [...] gdč. Marija Hacin, učiteljica na Dobravi pri Kropi -- Slovenski narod 23. 12. 1905 (38/293), Učiteljski tovariš 29. 12. 1905 (45/52)

† Marija Hacin. Umrla je dne 24. decembra t. l. po dolgem bolehanju na učiteljski bolezni — jetiki — Marija Hacinova , učiteljica na Dobravi pri Kropi. -- Učiteljski tovariš 16. 12. 1906

V Velesovem pri Cerkljah je umrla po daljšem bolehanju gospica Marija Hacin, učiteljica na Dobravi pri Kropi. -- Gorenjec 29. 12. 1906 (7/52), Slovenec 28. 12. 1906 (34/296), Slovenski narod 29. 12. 1906 (39/296), Slovenski učitelj 15. 2. 1907 (8/2)

Razpisano je učiteljsko mesto na Dobravi pri Kropi. -- Slovenec 22. 2. 1907 (35/44)

Na enorazredni ljudski šoli na Dobravi pri Kropi se razpisuje učiteljsko in voditeljsko mesto v stalno nameščenje. -- Učiteljski tovariš 22. 2. 1907 (47/8)

C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici je imel t. m. sejo. Nekemu proviz. učitelju se je dovolila ženitev z neko učiteljico. [...] Učiteljsko mesto na Dobravi pri Kropi se je na novo razpisalo, ker se ni oglasil noben moški prosilec. -- Gorenjec 13. 7. 1907 (8/28)

Odlok dež. šol sveta, da naj se služba na Dobravi pri Kropi vnovič razpiše, ker se ni oglasil nobeden definitiven moški prosilec, se vzame na znanje. -- Učiteljski tovariš 19. 7. 1907 (47/29)

Učiteljska in voditeljska služba s postavnimi prejemki na enorazrednici na Dobravi pri Kropi, ki je bila že razpisana dne 25. februarja 1907. št. 295. se znova razpisuje, in sicer se namesti le moška učna oseba za stalno ter z dostavkom, da veljajo one prošnje, ki so bile že vložene, tudi za ta razpis. Prošnje, ki so zadostno opremljene, naj se pošiljajo po predpisani oblasti do 5. septembra 1907 podpisanemu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu. Prosilci, ki še ne službujejo stalno na kranjskih javnih ljudskih šolah, morajo dokazati z državno-zdravnišKim izpričevalom, da imajo vso sposobnost za šolsko službo. -- C. kr. okrajni šolski svet v Badovljici, dne 31. julija 1907 -- Učiteljski tovariš 23. 8. 1907 (47/34), Učiteljski tovariš 24. 4. 1908 (48/17)

Seja c. kr. okrajnega šolskega sveta v Radovljici dne 10. t. m. [...] Stavi se predlog zaradi nameščenja def. učne moči na Dobravi pri Kropi. -- Gorenjec 19. 10. 1907 (8/42)

Razpis službe. Na enorazredni ljudski šoli na Dobravi pri Kropi se razpisuje učno mesto v stalno nameščenje s pripombo, da se bode oziralo le na moške prosilce. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo predpisanim potom do 25. maja 1908 v Radovljico. -- Učiteljski tovariš 24. 4. 1908

Nov način razpisovanja učiteljskih služb. V srečni deželi Kranjski se vrši pod novim kurzom tudi razpisovanje služb na nov način. Na primer: Za Kamno gorico in Dobravo pri Kropi je bilo razpisano mesto nadučitelja, oziroma voditelja. Oglasili so se trije moški prosilci za Kamno gorico, dva za Dobravo. Krajna šol. sveta pa sta sklenila, naj ostanejo na teh mestih učiteljice ter sta tako zakonito veljavo razpisov postavila na glavo. Nekaj podobnega se je zgodilo v Št. Vidu pri Zatičini. Bilo je razpisano učno mesto in oglasil se je kompetent. Kaplan Gnidovec pa je pobiral proti njemu podpise, in na podlagi te nove klerikalne metode so službo še enkrat razpisali, ne da bi proti kompetentu uvedli disciplinarne preiskave. Ali nima dež. šol. svet nobene moči več proti dr. Lampetu, ki je voditelj novega krutega nasilja in protizakonitosti? -- Učiteljski dobrotniki. -- Učiteljski tovariš 24. 7. 1908 (48/30)

Iz seje c. kr. okrajnega šolskega sveta v Radovljici dne 19. julija 1908. [...] Dnevni red je obsegal skoraj izključno teme predloge za nadučiteljska mesta v Kropi, Kamnigorici in Dobravi pri Kropi [...] Popravek. Prejeli smo sledeči popravek: K odstavku v Vestniku cenj. lista „Učiteljski Tovariš" iz 24. julija t. l. št. 30 („Nov uačin razpisovanja učiteljskih služb" prosi podpisani krajni šolski svet sledeči popravek: Ni res da je krajni šolski svet v Kamni gorici sklenil, da ostane na tem mestu učiteljica, ter tako zakonito veljavo razpisa postavil na glavo. Res pa je, da krajni šol. svet v Kamni gorici dosedaj o zadevi še nič sklepal. -- Krajni šolski svet v Kamni gorici, dne 26. julija 1908. Kapus, predsednik. -- Učiteljski tovariš 31. 7. 1908 (48/31)

Ivan Žagar, učitelj na Dobravi leta 1908. Arhiv Zalke Svoljšak

Iz šolske službe. Za učitelja [...] pride [...] na Dobravo pri Kropi g. Ivan Žagar. -- Slovenec 6. 8. 1908 (36/179), Slovenski narod 6. 8. 1908 (41/181), Učiteljski tovariš 14. 8. 1908 (48/33), Slovenski učitelj 15. 9. 1908

Listnica uredništva. Ivan Žagar na Dobravi pri Kropi: Potrjujemo, da niste z notico »Kaj je z nadučiteljskim mestom v Kamni gorici« v nobeni zvezi, da je torej tudi niste pisali. -- Učiteljski tovariš 30. 10. 1908 (48/44)

Iz šolske službe. Deželni šolski svet je imenoval def. učitelja na Dobravi pri Kropi I. Žagarja za nadučitelja na dvorazrednici v Kamni gorici. -- Slovenski narod 7. 6. 1909

Učiteljske vesti. Voditeljsko mesto v stalno nameščenje na enorazrednici na Dobravi pri Kropi (okraj Radovljica) do 15. julija t. l. -- Gorenjec 3. 7. 1909 (10/27), Slovenec 30. 6. 1909 (37/145)

Predlagajo se sledeči učitelji oziroma nadučitelji za nagrado v poljedelskem pouku v šolskem letu 1908/9: J. Šemerl, Lesce, Jože Lampe, Ovsiše, Jos. Korošec, Mošnje, I. Žagar, Dobrava pri Kropi, Jos. Pleničar, Kropa. -- Gorenjec 31. 7. 1909

Redna seja c. kr. okrajnega Šolskega sveta v Radovljici dne 29. julija 1909. Predlagajo se sledeči učitelji oziroma nadučitelji za nagrado v poljedelskem pouku v šolskem letu 1908/9: [...] I. Žagar, Dobrava pri Kropi -- Gorenjec 31. 7. 1909 (10/31), Učiteljski tovariš 27. 8. 1909 (49/35)

Iz šolske službe. Začasna učiteljica v Škofji Loki, gospica Ivana Valenčič, je imenovana kot taka za ljudsko šolo na Dobravi pri Kropi. -- Gorenjec 14. 8. 1909 (10/33), Slovenski narod 10. 8. 1909 (42/180). Bivša začasna učiteljica v Škofji Loki Ivana Valenčič je imenovana za začasno učiteljico na Dobravi pri Kropi -- Slovenec 18. 8. 1909 (37/187). Ivana Valenčičeva, prov. učit. v Škofji Loki, pride kot taka na Dobravo pri Kropi. -- Učiteljski tovariš 13. 8. 1909 (49/33)

Iz šolske službe. Deželni šolski svet je imenoval def. učitelja na Dobravi pri Kropi I. Žagarja za nadučitelja na dvorazrednici v Kamni gorici -- Slovenski narod 7. 6. 1909 (42/127)

Razpis učiteljskih služb. [...] na Dobravi pri Kropi [je razpisana] služba učitelja in šolskega voditelja do 25. jul. -- Slovenski učitelj 15. 7. 1910 (11/7-8) Na enorazredni ljudski šoli na Dobravi pri Kropi se bo stalno namestila služba učitelja in šolskega voditelja s postavnimi prejemki in z naturalnim stanovanjem. Redno opremljene prošnje se naj vložijo predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu do 25. julija 1910. Moški prosilci imajo prednost. Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državnozdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 18. junija 1910. -- Učiteljski tovariš 24. 6. 1910 (50/25)

Redna seja c. kr. okraj. šol. sveta v Radovljici se je vršila dne 1. septembra t. l. ob 3. uri popoldne. Sestavijo se terno-predlogi za nadučiteljska mesta v Ovsišah in na Dobravi pri Kropi. -- Gorenjec 3. 9. 1910 (11/35)

Razpisane učiteljske službe. Na enorazrednici na Dobravi pri Kropi (okraj Radovljica) učiteljsko in voditeljsko mesto — prednost imajo moški prosilci — do 25. julija t. l. v stalno nameščenje. -- Slovenec 2. 7. 1910 (38/147), Slovenski učitelj 15. 7. 1910

Nagrobni spominek umrli učiteljici Hacin iz Dobrave pri Kropi odkrije radovljiško učiteljstvo dne 3. novembra t. l. v Velesovem pri Kranju. Podrobnosti se objavijo pravočasno. -- Gorenjec 15. 10. 1910

Zahvala. Podpisana se iskreno zahvaljujeva v imenu "Radovljiškega okrajnega učiteljskega društva" vsem onim, ki so pripomogli tako dostojno in lepo dovršiti zadnji čin pijetete in kolegijalnosti pokojni tovarišici Mariji Hacinovi, namreč odkritje nagrobnega spomenika.
V prvi vrsti iskrena hvala krajnemu šolskemu svetu na Dobravi pri Kropi za zdaten dar 25K, dalje velesovškemu župniku gosp. J. Brešarju za ganljiv zahvalni govor, gosp. Antonu Pogačniku, županu na Dobravi, za trud, ker se ni ustrašil dolge poti, pokazal je s svojo navzočnostjo, da ve ceniti delo slovenskega učiteljstva. Slednjič tovariška hvala tovarišu J. Kalanu in njegovi soprogi za vso prireditev.
Radovljica, dne 6. novembra 1910.
Predstojnišvo okr. radov. učiteljskega društva.
Fran Jaklič, t. č. tajnik
Iv. Šega, t. č. predsednik -- Gorenjec 12. 11. 1910, Učiteljski tovariš 9. 12. 1910 (50/49)

Iz deželnega šolskega sveta. Imenovani so: Karl Blažič za Ovšiše, [...] za definitivne učitelje, oziroma učiteljice; za nadučitelja [...] za Dobravo pri Kropi je imenovan Anton Kadunc. -- Gorenjec 10. 12. 1910, Slovenec 5. 12. 1910 (38/277), Učiteljski tovariš 16. 12. 1910 (50/50)

Učiteljske izpremembe. Deželni šolski svet je imenoval v zadnji seji sledeče gdč. učiteljice, oziroma gg. učitelje: [...] Antona Kadunc za Dobravo pri Kropi -- Slovenski učitelj 15. 12. 1910 (11/12), Gorenjec 10. 12. 1910 (11/49)

Učiteljska vest. Razpisano je mesto učitelja-voditelja na enorazrednici na Dobravi pri Kropi (10 minut odd. od žel. postaje Otoče.) — S to službo je združena tudi služba učitelja na obrtno-nadaljevalni šoli v Kropi, kar nudi lep postranski zaslužek. Termin do 10. februarja. -- Slovenec 22. 1. 1913 (41/17) -- Na enorazredni ljudski šoli na Dobravi pri Kropi se bo stalno namestila služba učitelja in voditelja s postavnimi prejemki. Redno opremljene prošnje je vložiti predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu do 10. februarja 1913. Prosilci, ki v kranjski učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državnozdravniškim izpričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 8. januarja 1913. -- Učiteljski tovariš 17. 1. 1913 (53/3)

Šolske vesti. Za provizorično učiteljico in voditeljico šole na Dobravi pri Kropi je imenovana gdč. Marija Sajovic, doslej provizorična učiteljica v Gorenjih Gorjah. -- Dan 19. 3. 1913 (2/442), Slovenec 18. 3. 1913, Slovenski narod 18. 3. 1913, Učiteljski tovariš 21. 3. 1913 (53/12)

Učiteljske vesti. Na lastno prošnjo so premeščeni: Učitelja gg. Viljem Zirkelbach iz Podbrezij na enorazrednico v Trebiji nad Škofjo Loko, Peter Jocif iz Cerkelj na enorazrednico na Dobravi pri Kropi -- Sava 6. 9. 1913 (1/36), Slovenski narod 29. 8. 1913, Učiteljski tovariš 5. 9. 1913 (53/36-37

Učiteljska imenovanja. V seji c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko dne 5. in 29. avgusta so bili imenovani gg. učitelji, odnosno gdčne učiteljice. Nastavljeni so dalje: Peter Jocif na Dobravi pri Kranju. -- Slovenski učitelj 15. 9. 1913

Iz ljudskošolske službe. Za prov. učiteljico na petrazrednici pri Sv. Petru v Ljubljani je imenovana namesto prostovoljno izstopivše Eme Schmidingerjeve Marija Jegličeva, prov. učiteljica na Dobravi pri Kropi -- Sava 20. 9. 1913 (1/38), Slovenski narod 16. 9. 1913, Učiteljski tovariš 19. 9. 1913 (53/38)

V vojno službo je bilo poklicanih 90 kranjskih učiteljev, nadučiteljev in dva nadzornika. Srednje šole na Kranjskem so poslale na bojišče 45 suplentov in profesorjev.

Nagrade iz premoženja nekdanjega društva za vzorno ureditev šolarskih vrtov so dobili gg.: [...] Jocif Peter, nadučitelj na Dobravi pri Kropi -- Slovenski učitelj 15. 11. 1914 (15/11) -- Denarne premije iz imetja svoječasnega društva za grajenje vrtov po 72 K 16 vin. so dobili nadučitelji [...] Peter Jocif, Dobrava pri Kropi -- Učiteljski tovariš 23. 10. 1914 (54/38), Slovenski narod 15. 10. 1914 (67/245), Slovenski učitelj 15. 11. 1914

Spremembe v okrajih. Radovljica. Valentina Tepina, supl., Dobrava pri Kropi.
Smrtna kosa. Umrla je gdčna. Minka Vilman, učiteljica-voditeljica na Dobravi pri Kropi. Pogreb je bil 29. julija na Jesenicah, kjer službuje njena sestra gospodična Cilka Vilman. -- Slovenski učitelj 15. 9. 1916 (17/9)

Izpremembe. Ana Tavčar, supl., Dobrava pri Kropi -- Slovenski učitelj 15. 11. 1916 (17/11)

Zahvala. Povodom prebridke smrti naše ljubljene hčerke, ozir. sestre, gospodične Vinke Vilmanove učiteljice-voditeljice na Dobravi pri Kropi, izrekamo tem potom prisrčno zahvalo vsem za vse dokaze ljubezni in sočutja. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, g. zdravniku dr. Kogoju, c. kr. okr. šol. nadzorniku Karolu Simon, slavnemu krajnemu šol. svetu na Dobravi pri Kropi, g. učitelju Šegi za nagrobni govor, cenjenemu učiteljstvu in vsem drugim, ki so izkazali dobri pokojnici zadnjo čast. Jesenice, dne 31. julija 1916. Žalujoča rodbina Vilmanova. -- Slovenec 2. 8. 1916 (44/175), Slovenski narod 1. 8. 1916 (49/174)

† Minka Vilmanova.

Ah, če te je v nebo poklical Bog:
Glej, vzklilo je telo v lepo zelenje,
ko rožica krasi dehteči log.

Dne 29. julija t. l. smo izročili materi zemlji telo izmučene tovarišice Minke Vilmanove, a njena čista duša se je dvignila visoko, visoko v kraje, kjer ni zavisti, ne sovraštva ...

Pokojnica je bila rojena 8. septembra 1887 na Savi pri Jesenicah — na divni Gorenjski. Tu je obiskovala 4. razrede ljudske šole, a na to peti razred ljudske šole in 1. ter 2. razred meščanske šole v samostanu v Škofji Loki. — Odločila se je za učiteljski stan, a ker ni imela upanja, da bi bila sprejeta na c. kr. učiteljišče v Ljubljani, je vstopila v Franca Jožefa višjo dekliško šolo v Ljubljani, kjer je dovršila vse tri letnike in tam je tudi prebila »pedagoški tečaj« ter naj to maturirala leta 1909. na ljubljanskem c. kr. učiteljišču s prav dobrim uspehom.

Prva njena služba je bila v Srednji vasi v znožju sivega Triglava. Nadvse je bila tu zadovoljna, zakaj naš starosta, njen šef Rihteršič, ji je bil pravi oče in oklenila se ga je s pravo otroško ljubeznijo. Toda le prekratek je bil ta njen sen! Zakaj že meseca junija naslednjega leta je bila imenovana za suplentinjo na težavni enorazrednici pri Sv. Križu nad Jesenicami, kjer je službovala skoro tri leta — seveda kot suplentinja. Pokojnica, že prej rahlega zdravja, si je tu nakopala pravzaprav smrt. Njena vestnost, njena marljivost ji ni dala počitka in vkljub svetu zdravnika je vztrajala na svojem težavnem poslu. V tretjem letu svojega tamkajšnjega službovanja, pri Sv. Križu namreč, se je koncem meseca oktobra zgrudila ob katedru, utrujena in izmučena do onemoglosti. Prestrašeni otroci so obvestili njeno dobro gospodinjo, znano Kopišarjevo mamo, ki jo je na to skoro prinesla domov. Posledica te utrujenosti je bilo vnetje rebrne mrene, in ta bolezen jo je priklenila poldrugo leto na dom. Ozdravela in čutila se je tako krepko, da je njena duša zopet zahrepenela po otroški okolici, zakaj prepričana je bila, da ji veseli otroški obrazi in ukaželjne otroške duše pridobe popolno zdravje. Z veseljem je sprejela suplenturo na vzorni šoli tovariša Ažmanca Josipa na Breznici, in njena edina želja je bila, postati tu definitivna — tako se ji je vse priljubilo. »Presrečna bi bila, če se mi izpolni ta želja,« je pisala večkrat domov. Toda ni našla milosti — in to jo je bolelo in ji tudi pospešilo razvoj njene bolezni. Na Breznici je službovala od Velike noči do konca šolskega leta. — Ob času splošne mobilizacije leta 1914. je sprejela suplenturo na enorazrednici na Dobravi pri Kropi, ker je bil tovariš Jocif poklican pod vojaško zastavo. Na Dobravi so jo kaj hitro vzljubili vsi, ki so le enkrat prišli v njeno bližino. In tudi ona se je vživela tako v to službovanje, da se je čutila vkljub svoji bolezni kakor preživljena.

Toda zavratna bolezen na pljučih ji je prečrtala vse račune. Skleniti je morala pouk že 21. junija. Še tisti večer je prišla domov v trdni nadeji, da ji doma odleže in da se odpočije. In res je našla doma — večen počitek ... Popoldne pred usodnim večerom je rekla svoji preskrbni materi: »Saj se ne bojim smrti, pripravljena sem, a vendar bi neizrečeno rada še živela. Ako pa moram umreti, bi pa najrajša takoj«.

Pogreb, ki se je vršil dne 29. julija dopoldne ob 10. uri na Jesenicah, je pač dovolj jasno pokazal, kako priljubljena je bila pokojnica. Kakor malo ji je bila življenska pot potresena s cvetjem, tako je bila njena zadnja pot skoro s cvetjem posuta. Soba, kjer je sanjala zadnji sen, je bila takorekoč izpremenjena v cvetičnjak — komaj, komaj si našel njen zadovoljni obraz iz opojno dišečih cvetk.

K zadnjemu spremstvu so prihitele učenke z Dobrave ter ji poklonile v znak hvaležnosti prekrasen venec — »svoji ljubljeni učiteljici«. Tudi krajni šol. svet, na čelu mu g. J. Bohinc z Dobrave, je prišel se še poslovit. — Na grobu se je v iskrenih besedah poslovil od drage pokojnice tov. Iv. Šega, poudarjajoč, da upa, da dobi tam v nebeških višavah ono plačilo, ki ga ji niso hoteli priznati na zemlji. Lahka ti bodi zemljica! -n -- Učiteljski tovariš 8. 9. 1916 (56/18)

Smrtna kosa. Umrla je gdčna. Minka Vilman, učiteljica-voditeljica na Dobravi pri Kropi. Pogreb je bil 29. julija na Jesenicah, kjer službuje njena sestra gospodična Cilka Vilman. -- Slovenski učitelj 15. 9. 1916

Radovljica. Valentina Tepina, supl., Dobrava pri Kropi. -- Slovenski učitelj 15. 9. 1916

Iz ljudskošolske službe. V Dobravi pri Kropi je imenovana za suplentinjo bivša suplentinja v Dražgošah Valentina Tepina, ker je odrinil v vojaško službo učitelj Peter Jocif. -- Slovenec 11. 9. 1916 (44/207), Učiteljski tovariš 22. 9. 1916 (56/19)

Učiteljske izpremembe. Za prov. učiteljico v Sv. Gothardu je imenovana Valentina Tepina, bivša suplentinja v Dobravi pri Kropi -- Slovenec 29. 9. 1916 (44/223), Učiteljski tovariš 6. 10. 1916 (56/20)

Iz ljudskošolske službe. Za suplentinje so nastavljene: [...] namesto vpoklicanega učitelja in šol. voditelja Petra Jocifa v Dobravi pri Kropi abs. učit. kancl. Ana Tavčar -- Slovenec 21. 10. 1916 (44/242), Učiteljski tovariš 3. 11. 1916 (56/22)

Seznam učiteljev (1918): Peter Jocif, učitelj ([zaposlen od] 24. jan. 1913) – Dobrava pri Kropi -- Personal status 1. 1. 1918

Spremembe. Ana Tavčar, prov. učit., Šmartno pri Kranju [...] Melita Šivic, supl., Dobrava pri Kropi -- Slovenski učitelj 15. 11. 1918 (19/11)

Dijaki[uredi]

Izpustnica (šolsko spričevalo 1908). Arhiv Joška Resmana
Ljudska šola na Dobravi, ko je bil razrednik Anton Kadunc 30. 1. 1913. Arhiv Joška Resmana

Gärtner Vladimir z Dobrave pri Kropi. 4. razred, 2. oddelek. -- Letno poročilo štirirazredne deške ljudske šole in obrtne nadaljevalne šole 1900/01

Gärtner Stanislava, Dobrava pri Kropi. 5.b razred. -- Letno poročilo mestne slovenske osemrazredne dekliške ljudske šole v Ljubljani 1901/1902

Gärtner Vladimir — Dobrava. VIII.
Umrla: Gärtner Stanislava — Dobrava pri Kropi. VIII. b razred. -- Poročilo o mestnih ljudskih šolah (1904/1905)

Zrelostni izpit na zasebnem učiteljišču pri uršulinkah v Ljubljani je delalo dné 19. in 21. junija t. l. pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika g. Fr. Levca 23 gojenk. Zrelostni izpit z odliko so napravile: [...] Brez odlike so napravile zrelostni izpit: [...] Nežika Beguš z Dobrave pri Kropi -- Slovenski učitelj 15. 7. 1905 (6/7–8)

Zrelostni izpiti na tukajšnjem uršulinskem učiteljišču so se pod predsedništvom deželnega šolskega nadzornika Fr. Levca vršili dne 19. in 21. t. m. Zrelostno spričevalo so dobile vse gospodične kandidatinje in sicer [...] Beguš Nežika z Dobrave pri Kropi -- Slovenec 28. 6. 1905 (33/146)

Usposobljenostni izpiti za ljudske in meščanske šole so se pred tukajšnjo izpraševalno komisijo včeraj končali. Izpite so napravili sledeči kandidati in kandidatinje, in sicer: [...] za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: [...] Ivana Valenčič v Dobravi pri Kropi -- Slovenski narod 18. 11. 1909 (42/265), Učiteljski tovariš 3. 12. 1909 (49/49)

Sprehodi in izleti. Prav pridno je učiteljstvo peljalo to leto svoje gojenke na sprehode in izlete. [...] Učenke IV. razreda so se vozile po železnici do Otoč, šle peš v Dobravo pri Kropi in se od tam podale v Kamnogorico. -- Letno poročilo petrazredne dekliške ljudske šole Kranj 1910/11

Zaznamek učencev in učenk. a) Deška šola. I. razred. Sušnik Rudolf, Dobrava pri Kropi. III. razred. Sušnik Franc, Dobrava pri Kropi. -- Letno poročilo štirirazredne deške in štirirazredne dekliške ljudske šole in obrtne nadaljevalne šole v Tržiču 1910/1911

II. razred Sušnik Rudolf, Dobrava pri Kropi, III. razred. — 1. oddelek. Sušnik Franc Dobrava pri Kropi -- Letno poročilo ljudske in k tej pripradajoče obrtno-nadaljevalne šole Tržič 1911/1912

Imenik učencev koncem šolskega leta 1912/13. I. a Hrovat Tomaž, Zgornja Dobrava pri Kropi. -- VIII. izvestje knezoškofijske privatne gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Ljubljani 1912/1913

[Klasična gimnazija v Ljubljani]. Bertoncelj Valentin aus Zgornja Dobrava bei Podnart: II a Klasse -- Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasiums 1908/09, 82; 1909/10 V a -- Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasiums 1911/12; VI a, 1912/13; VII a -- Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasiums, 13/14 VIII a.

Srečo (Felix) Gostinčar, Dobrava, prvi razred
Tomaž (Thomas) Horvat, Dobrava, tretji razred
Josef (Jože) Šoberl, Dobrava, tretji razred. -- Gimnazija Franc Jožefa v Kranju 1915/16

Matura 1914, razred 8a Klasične gimnazije v Ljubljani; med maturanti je tudi "Bertoncelj Valentin aus Dobrava bei Podnart"

Nadaljevanje: Šola med obema vojnama

Društva[uredi]

Naročniki Mohorjevih knjig na Dobravi[uredi]

Aljančič Valentin, župnik; Hacin Minka, učiteljica; Pogačnik Anton, župan; Pogačnik Josip, drž. poslanec; Golob Rajko, načel..postaje; Jereb Pavel, Negovetič Rih, Sušnik Fr, želez.uradniki; Šolar Fr, pravnik; Šolska knjižnica, Potočnik Mina, Aljančič Alfonz, Aljančič Minka, Albinini Alb, Avsenek Jan, Avsenek Mat, Avsenek Mar., Beguš Fr, Benedičič Jak, Bertoncelj Jernej, Bertoncelj Mat, Bohinec Hel, Bohinec Hel. (Jak.), Bohinec Jan, Bohinec Jož, Bohinec Reza, Boštijančič Mar, Debelak Ant, Debelak Micika, Debelak Rok, Fajfar Jurij, Finžgar Jos, Fister Micika, Frohlich Nikol, Gabrovšek Matej, Grilc Micika, Grabovšek Hel, Hrovat Micika, Javor Reza, Jerala Jan, Justin Micika, Ješe Marij, Kalan Ana, Kalan Fr, Kapus Angela, Kapus Fl, Kocijančič Jak, Knific Cilka, Koselj Jos, Kosmač Vikt.; Lappain Eliz, gospdična; Lukovšek Ivana, Marinšek Mina, Mihelič Roz, Mikel Ant, Miklavčič Jan, Papler Ivana, Pegam Ant, Pegam Šim, Perko Tom, Pezdič Anton, Pogačnik Fr, Pogačnik Francka, Pogačnik Jan, Pogačnik Tonček, Pretnar Barb, Botar Jož, Sitar Pet, Stroj Franc, Stroj Jan, Šlibar Jem, Šlibar Micika (Ferv.), Šlibar M. (Jurj.), Špendov And, Špendov Fr, Špendov Jožefa, Šoberl Andr., Šoberl Marij, Šolar Mar. (Ještin), Šolar Mar. (Zaj.), Štular Barba (Erj.), Štular Barba (Ben.), Vidic Val, Zupan Jan. — Družine: Benkova, Črvičkova, Blejčeva, Dermičeva, Fajfarjeva, Iletova, Jurčkova, Kajžnekova, Komaričkova, Pušavčeva, Špančeva, Štularjeva, Zdevčeva, Bohinec Mar, Vidic Mina (Val.), Šlibar Jan. – 102 -- Mohorjev koledar 1900

Aljančič Valentin, župnik; Hacin Minka, učiteljica; Pogačnik Anton, župan; Pogačnik Josip, drž. poslanec; Sušnik Fr., želez. uradnik; Šolar Fr., pravnik; Šolska knjižnica, Potočnik Mina, Aljančič Alfonz, Avsenek Jan., Avsenek Mar., Beguš Primož, Benedičič Jak., Bertoncelj Jer., Bertoncelj Mat.. Bohinec Jan., Bohinec Jože, Bostjančič Mar., Debelak Ant., Debelak Micka, Debelak Rok, Fajfar Jurij, Finžgar Jos., Frohlich Nik., Gabrovšek Matej, Gradišar Jan., Grobovšek Hel., Hrovat Micika, Jerala Jan., Ješe Marijana, Kalan Ana, Kalan Fr., Kapus Ang., Kocijančič Jak., Knific Cilka, Koselj Josip, Kosmač Vikt.; Lappain Eliza, gospdč.; Lukovšek Ivana, Mihelič Ant., Mikel Ant., Miklavčič Jan., Pegam Ant., Pegam Sim., Perko Tom., Pezdič Ant., Pogačnik Cilka, Pogačnik Francka, Pogačnik Jam, Pogačnik Tonček, Pretnar Miha, Sitar Pet., Stroj Fr., Stroj Jan., Šlibar Micika, Šlibar Ivana, Špendov Franc, Špendov Jan., Špendov Jožefa, Šoberl And., Šoberl Marijana, Šolar Mar., Štular Barba, Vidic Val., Zupan Jan. — Družine: Cervičkova, Blejčeva, Dermičeva, Fištrova, Iletova, Jurčkova, Kajžnjekova, Kupova, Mikova, Špančeva, Štularjeva; Hafner Jan., Špendov Andrej, Papler Ivana, Fajfar Mar., Šlibar Kat., Šolar Mar., Bohinec Marij., Komaričkova hiša, Albinini Albin, Justin Mici, Fister Micika, Rotar Jož., Šolar Roz., Benkova hiša, Javor Ter. – 92 -- Mohorjev koledar 1901

Aljančič Valentin, župnik; Hacin Minka, učiteljica; Pogačnik Anton, župan; Pogačnik Josip, drž. poslanec; Golob Rajko, nač. post.; Sušnik Fr, želez, uradnik; Šolar Fr, pravnik; Šolska knjižnica, Potočnih Mina, Aljančič Alfonz, Beguš Primož, Benedičič Jak, Bertoncelj Jernej, Bertoncelj Mat, Bohinec Jan, Bohinec Jožef, Boštjančič Mar, Debelak Ant, Fajfar Mat, Fister Micika, Frohlich Nik, Gabrovšek Mat, Grobovšek Helena, Hafner Jan, Javor Ter, Jerala Jan, Ješe Marijana, Kalan Ana, Kalan Fr, Kapus Ang, Kocijančič Jak, Koselj Jos, Kosmač Vikt, Lukovšek Ivana, Mihelič Ant, Mikel Ant, Miklavčič Jan, Pegam Franica, Perko Tom, Pezdič Ant, Pogačnik Cilka, Pogačnik Jer, Pogačnik Jan, Pogačnik Tonček, Sitar Pet., Stroj Fr., Stroj Jan., Slibar Kat, Slibar Micika, Špendov And, Špendov Fr., Špendov Jožefa, Šoberl And., Soberl Marijana, Šolar Mar, Šolar Rozalija, Zupan Janez. — Družine: Benkova, Dermičeva, Fištrova, Iletova, Jurekova, Kajžnjekova, Mikova, Špančeva, Štularjeva. – 66 -- Mohorjev koledar 1902

Aljančič Valentin, župnik; Pogačnik Anton, župan; Pogačnik Josip, drž. poslanec; Šolar Fr, c. kr. avsk.; Hacin M., učiteljica; Šušnik Fr, želez. urad.; Pogačnik Filip, trgovec; Šolska knjižnica, Potočnik Mina, Aljančič Alfonz, Avsenik Iv. Mar, Beguš Primož, Benedičič Jak, Bertoncelj Jern, Bertoncelj Mat, Bohinec Jan, Bohinec Jos, Boštjančič Micika, Debelak Ant, Debelak Micika, Fajfar Mat.; Finžgar Josip, c. kr. narednik voj. godbe; Fister Micika, Fröhlich Niko, Gabrovšek Matej, Grobovšek Helena, Hafner Janez, Hrovat Micika, Ješe Marij, Jerala Jan, Justin Ivana, Kalan Fr, Knific Cilka, Kocijančič Jak, Koselj Jos, Lukovšek Ivana, Mihelič Anton, Mikel Anton, Miklavčič Jan, Pegam Franica, Perne Miha, Perko Tom, Papier Franica, Pezdič Kat, Pogačnik Jan, Pogačnik Tonček, Povšin Jos, Sitar Pet, Stroj Franc, Šlibar Katar., Slibar Micika, Soberl And, Šoberl Julika, Šolar Mar, Špendov Fr, Špendov Jožefa, Spendov Mar., Valant Jan., Zupan Jan. — Hiše: Bodlajeva, Dermičeva, Iletova, Jurčkova, Kajžnjekova, Komaričkova, Mikova, Spančeva, Štularjeva, Zdevčeva; Albinini Albin. -- Mohorjev koledar 1904

Aljančič Valentin, župnik; Šolska knjižnica, Potočnik Mina, Albinini Albin, Aljančič Alfonz, Avsenek Janez, Beguš Primož, Benedičič Tak., Bertoncelj Mat., Bertoncelj Micika, Bohinec Jan. (l), Bohinec Jan. (9), Bohinec Jos., Bohinec Marij., Boštjančič Micika, Debelak Ant., Debelak Mar., Fajfar Mat., Finžgar Jos., Fister Micika, Gabrovšek Mat., Grobovšek Hel., Hacin Minka, Hartman Hel., Javor Janko, Ješe Marij., Jerala Tomaž, Justin Ivana, Kalan Fr., Knific Cilka, Kocijančič .Tak., Koselj Josip, Lukovšek Franc, Mikel Anton, Miklavčič Micika, Mohorič Martin, Pegam Franica, Pegam Sim., Papler Franica, Perne Mihael, Pezdič Kat., Pogačnik Anton, Pogačnik Filip, Pogačnik Jan., Pogačnik Jos., Pogačnik Jula, Povšin Tos., Sitar Pet., Stroj Fr., Šlibar Jern.,. Šlibar Kat., Šlibar Micika, Šušnik Fr., Šoberl And., Soberl Jula, Šoberl Micika, Šolar Marija, Špendov Fr., Špendov Jožefa, Špendov Mar., Vidic Ivana, Zupan Jan. – Hiše: Bodlajeva, Dermičeva. Jurčkova, Kajžnjekova, Komarčkova, Koširjeva, Mikova, Špančeva, Štularjeva. -- Mohorjev koledar 1905 [Pod Dobravo so vključeni tudi naročniki iz Podnarta.]

Potočnik Mina, Šolska knjižnica, Albinini Albin, Aljančič Alfonz, Aljančič Valentin, Avsenek Janez, Beguš Primož, Benedičič Jak., Bertoncelj Jan., Bertoncelj Micika, Bohinec Janez, Bohinec Josip, Bohinec Marij., Boštjančič Micika, Debelak Anton, Debelak Mar., Fajfar Mat., Fister Jan., Gačnik Anton, Grobovšek Helena, Javor Janko, Ješe Marija, Justin Ivana, Kalan Fr., Knific Cilka, Koselj Josip, Lukovšek Fr., Marinšek Mar., Mikel Ant., Miklavčič Micika, Mohorič Mart., Papler Franica, Pegam Franica, Pegam Sim., Pesjak Jan., Perko Tom., Pogačnik Anton, Pogačnik Filip, Pogačnik Fr., Pogačnik Jan., Pogačnik Jos., Pogačnik Jula, Povšin Jos., Sitar Pet., Stroj Fr., Šlibar Kat., Šlibar Micika, Šušnik Fr., Šoberl And., Šoberl Jos., Šoberl Julika, Šoberl Micika, Šolar Marija, Špendov Fr., Špendov Jožefa, Špendov Mar. (Kosem), Špendov Mar., Štular Marija, Vidic Ivana, Zupan Janez. Hiše: Bodlajeva, Dermičeva, Jernjekova, Jurčkova, Kajžnjekova, Mikova, Špančeva, Štularjeva; Kapus Angela, Perne Miha, Koničarjeva hiša, Koširjeva hiša. -- Mohorjev koledar 1906

Šolska knjižnica, Potočnik Mina, Albinini Albin, Aljančič Alfonz, Aljančič Valentin, Avsenek Janez, Balantič Jan., Beguš Primož, Benedičič Jak., Bertoncelj Jan., Bertoncelj Jan., Bertoncelj Micika, Bohinec Janez, Bohinec Josip, Bohinec Marij., Boštjančič Micika, Debelak Ant., Debelak Mar., Debelak Rok, Drol Leop., Fajfar Mat., Fister Jan., Frohlich Niko, Grobovšek Helena, Hacin Minka, Jelenec Fr., Teše Marij., Kalan Fran, Knific Cilka, Koselj Jos., Lotrič BI., Marinšek Mar., Mikel Ant., Miklavčič Micika, Mohorič Mart., Papler Franica, Pegam Franica, Pegam Sim., Perko Tom., Pogačnik Ant., Pogačnik Filip, Pogačnik Josip, Pogačnik Jula, Povšin Josip Praprotnik Mar., Sitar Pet., Stroj Fr., Šlibar Jernej, Šlibar Kat., Šoberl And.. Šoberl Jos., Šoberl Julika, Šoberl Micika, Šolar Marija. Špendov Fr., Špendov Jožefa, Špendov Mar., Štular Marija, Sušnik Fr., Vidic Ivana, Volk Ana, Volk Cilka, Zupan Jan., Zupan Micika. — Hiše: Bodlajeva, Dermičeva, Jurčkova. Kajžnjekova, Mikova, Špančeva, Štularjeva; Kapus Angela, Perne Miha, Koširjeva družina, Nagode Janez. -- Mohorjev koledar 1907

Albinini Franč., Aljančič Alfonz, Aljančič Val., Beguš Primož, Benedičič Jak., Bertoncelj Jan., Bertoncelj Marija, Bohinec Janez, Bohinec Josip, Bohinec Marij., Boštjančič Micika, Debelak Ant., Debelak Mar., Drol Leop., Fajfar Mat., Fister Jan., Frohlich Niko, Hartman Hel., Hrovat Franč., Jelenec Fr., Jerala Tom., Ješe Marij., Justin Jož., Kalan Fran, Kapus Angela, Knific Cilka, Koselj Jos., Kosmač Ivana. Kotnik Ana, Lotrič BI., Marinšek Mar., Medič Mar., Mikel Ant., Miklavčič Mar., Nagode Iv., Papler Franica, Pegam Franica, Pegam Sim., Perko Tom., Pogačnik Ant., Pogačnik MI., Pogačnik Jos.ip, Potočnik Mina, Povšin Jos., Praprotnik Mar., Pretnar Hel., Sitar Pet., Stroj Fr., Sušnik Fr., Šlibar Kat., Šoberl Andrej, Šoberl Jos., Šoberl Ivana, Šoberl Mar., Šolar Mar., Šolska knjižnica, Špendov Frančišek, Špendov Jožefa, Špendov Marija, Štular Ivana, Vidic Ivana, Volk Ana, Volk Cilka, Zupan Janez. — Družine: Bodlajeva, Dermičeva, Iletova, Jurčkova, Kajžnjekova, Koničarjeva, Koširjeva, Mikova, Špančeva, Štularjeva, Vazarjeva. -- Mohorjev koledar 1908

Aljančič Valentin, župnik; Pogačnik Jos., državni poslanec, Albinini Ivana, Alič Ana, Avsenik Jan., Benedičič Mih., Bertoncelj Janez, Bertoncelj Marija, Bohinec Janez, Bohinec Josip, Bohinec Marij., Boštjančič Mar., Breznik Val., Debelak Ant., Debelak Mar., Drol Leop., Fajfar Mat., Fister Jan., Fröhlich Niko, Grobovšek Hel., Hartman Hel., Hrovat Franč., Jerala Tom., Ješe Marij., Justin Jož., Kapus Angela, Knific Cilka, Koselj Jos., Kosmač Ivana, Kotnik Ana, Lotrič BI., Marinšek Mar., Mikel Ant., Miklavčič Mar., Nagode Iv., Papler Franica, Pegam Ant., Pegam Sim., Perko Mar., Pogačnik Ant., Pogačnik Filip, Pogačnik Mar., Potočnik Mina, Potočnik Ter., Povšin Jos., Praprotnik Mar., Pretnar Hel., Pretnar Franč., Sitar Pet., Stroj Fr., Sušnik Fr., Šlibar Jož., Šlibar Kat., Šoberl Andr., Šoberl Josip, Šoberl Ivana, Šoberl Mar., Šolar Mar., Šolar Marija, Šolska knjižnica, Špendov Fr., Špendov Jožefa. Špendov Marija, Štular Ivana, Vidic Ivana, Volk Cilka, Zupan Ant., Zupan Janez. — Družine: Bodlajeva, Dermičeva, Iletova, Jnrčkova, Mikova, Špančeva, Štularjeva, Vazarjeva. -- Mohorjev koledar 1909

Naročniki Mohorjevih knjig na Dobravi. Vrankar Jož., župnik; Pogačnik Jos., podpredsednik državnega zbora, Pogačnik Ant., župan; Šolska knjižnica, Pogačnik Ant., Potočnik Mina, Albinini Ivana, Avsenik Jan., Benedičič Mihael, Benedičič Mar., Berce Iv., Bertoncelj Jan., Bohinc Jan., Bohinc Jos., Bohinc Marj., Debelak Ant., Dobravec Uršula, Fajfar Mat., Fister Jan., Grobovšek Hel., Hrovat Franca, Jerala Tom., Ješe Marj., Justin Jož., Kalan Fr., Kapus Ang., Knific Cilka, Koselj Jož., Kosmač Ivana, Kotnik Ana, Lotrič BL, Marinšek M., Mikelj Eliz., Miklavčič Mar., Papler Franca, Pegam Ant., Pezdič Mica, Pegam Sim., Perné Mih., Perko Mar., Pogačnik Filip, Pogačnik Jul., Pogačnik Mar., Potočnik Terez., Povšin Jožef, Praprotnik M., Pretnar Hel., Pretnar Franca, Sitar Peter, Stroj Fr., Šlibar Katar., Šoberl Andr., Šoberl Jož., Šoberl Mar., Šolar Mar., Šolar Marija, Špendov Fr., Špendov Jan., Špendov Mar., Špendov Jožefa, Štular Fr., Štular Iv., Vidic Andr., Vrankar Roz., Zupan Ant., Zupan Jan. — Družine: Bodljajeva, Derničeva, Iletova, Jurčkova, Lenčeva, Špančeva, Štularjeva, Vazarjeva. Mohorjev koledar 1910

Poverjenik: Vrankar Josip, župnik. Novi udje: Bohinc Ant., Košir Mar., Šoberl Jan. -- Mohorjev koledar 1911

Poverjenik: Vrankar Josip, župnik. – Pogačnik Anton, Potočnik Mina, Šolska knjižnica. Novi ud: Rakovec Jožef. P. Podnart (68)-- Mohorjev koledar 1912

Vrankar Jožef, župnik; Pogačnik Jos., podpreds. drž. zb.; Pogačnik Anton, župan; Pogačnik Ant., Šolska knjižnica, Katoliško slovensko izobraževalno društvo, Ovsenik Franč., Benedičič Miha, Berce Ivana, Bertoncelj Jan., Bohinc Jan., Bohinc Jož., Debelak Ivana, Bohinc Marij., Boštijančič And., Dobravec Urš., Drol Ant., Fajfar Matevž, Grobovšek Helena, Ješč Marij., Justin Ivana, Justin Jož., Kapus Angela, Klemen Marij., Knific Cilka, Koselj Jož., Kosmač Ivana, Kofol Ivana, Mavrer Jož., Papler Franč., Pegam Ant., Perne Mih., Perko Mar., Pogačnik Filip, Pogačnik Mar., Pretnar Fl., Pretnar Franč., Pretnar Hel., Pogačnik Jernej, Rakovec Jože, Sitar Peter, Stroj Fr., Šiibar Kat., Šoberl And., Šolar Mar., Špendov Fr., Špendov .Tan., Spendov Jožefa, Stular Fr., Štular Ivana, Vidic And., Vidic Val., Vrankar Rozalija, Zupan Anton, Zupan Jan., Ovsenik Ivana, Miklavčič Mar., Praprotnik Mar.; družine: Bodljajeva, Derničeva, Jurčkova, Špančičeva, Štulaijeva, Vazarjeva. -- Mohorjev koledar 1913

Vrankar Jožef, župnik; vitez Pogačnik Josip, podpredsednik državnega zbora; Pogačnik Anton, župan; Pogačnik Anton, Šolska knjižnica, Katoliško slovensko izobraževalno društvo, Albinini Jan., Benedičič Miha, Berce Meta, Bertoncelj Jan., Bohinc Jan., Bohinc Jož., Boštijančič Andrej, Debelak Ivana, Drol Ant., Dobravec Urš., Javor Urš., Ješe Marij., Justin Ivana, Kapus Angela, Klemen Marij., Knific Cilka, Koselj Jožef, Kosmač Ivana, Kofol Ivana, Kotnik Ana, Markelj Marija, Papler Franč., Pfajfar Matevž, Perne Mih., Perko Mar., Pogačnik Anton.; Pogačnik Filip, gostilničar; Pogačnik Mar., Pretnar BI., Pretnar Franč., Pretnar Helena, Povšin Jož., Sitar Peter, Stroj Fr., Šlibar Kat., Šlibar Jož., Šoberl And., Šolar Mar., Šolar Mar., Šolar Ant., Špendov Fr., Špendov Janez, Špendov Jožefa, Štular Fr., Štular Ivana, Vidic And., Vidic Helena, Vidic Val., Vrankar Rozalija, Zupan Jan., Ovsenik Ivana, Miklavčič Jan., Praprotnik Mar. — Družine: Bodljajeva, Derničeva, Jurčkova, Stularjeva, Grobovšek Helena, Špančičeva. — Gradišar Jan. (Pošta Podnart.). -- Mohorjev koledar 1914

Vrankar Jožef, župnik; vitez Pogačnik Josip, podpreds. drž. zb.; Pogačnik Anton, župan; Pogačnik Anton, Šolska knjižnica, Katoliško slovensko izobraževalno društvo, Alič Ana, Benedičič Mar., Bertoncelj Jan., Bohinc Ant., Bohinc Ana, Bohinc Jož., Boštijančič And., Debelak Ivana, Drol Ant., Dobravec Urš., Fister Jan., Jerala Jan., Ješe Jak., Ješe Frančiška, Ješe Marija, Justin Ivana, Kapus Angela, Klemen Marij., Knific Cilka, Koselj Jožef, Kosmač Ivana, Kotnik Ana, Papler Franč., Pfajfar Matevž, Pfajfar Mar., Pogačnik Jernej; Pogačnik Filip, gost.; Pogačnik Franč., Pogačnik Marija, Pretnar Fl., Pretnar Frančiška, Pretnar Helena, Praprotnik Marija, Sitar Peter, Stroj Fr., Šlibar Ivana, Šlibar Kat., Šolar Mar., šolar Ant., Špendov Franc, špendov Janez, Špendov Jožefa, Štular Fr., Vidic Andr., Vidic Hel., Vidic Valent., Volk Fr., Vrankar Rozal., Zupan Fr., Zupan Jan., Ovsenik Ivana, Miklavčič Jan. — Družine: Bodljajeva, Derničeva, Jurčkova, Grobovšek Helena, Spančičeva, Gradišar Jan., Bohinc Alojzij, Povšin Jož., Perne Mihael, Papler Lucija. -- Mohorjev koledar 1915

Vrankar Jožef, župnik; Pogačnik Anton, Šolska knjižnica; vitez Pogačnik Josip, podpredsed. drž. zb.; Pogačnik Anton, župan; Katoliško slovensko izobraževalno društvo, Albinini Albin, Alič Ana, Benedičič Mihael, Benedičič Mar., Bohinc Anton, Benedičič Brezov., Bohinc Jan., Bohinc Jož., Boštijančič And., Debelak Ivana, Drol Ant., Dobravec Urš., Hrovat Ant., Grobovšek Helena, Jerala Jan., Ješe Jak., Ješe Frančiška, Ješe Marija, Justin Ivana, Kapus Angela, Klemen Marij., Knific Cilka, Koselj Jožef, Kosmač Ivana, Paplar Franč., Perko Mar., Pfajfar Matevž, Pfajfar Marija, Pegam Mar., Pogačnik Fil., Pogačnik Franč., Pretnar Fl., Pretnar Frančiška, Pretnar Hel., Rotar Jož., Sitar Peter, Stroj Fr., šlibar Ivana, Šlibar Kat., Šolar Mar., Špendov Fr., Špendov Jan., Špendov Marija, Špendov Jožefa, Štular Franč., Štular Franc, Štular Jožef, Vidic Andr., Vidic Hel., Vidic Valent., Vrankar Roz., Zupan Jan., Ovsenik Ivana, Miklavčič Janez; družine: Bodljajeva, Jurčkova, Špančičeva; Gradišar Jan., Paplar Lucija, Pogačnik Fr., Pirc Mar., Praprotnik Mar., Lotrič Blaž, Bertoncelj Jan., Šolar Mar., Balantič Jan., Kompoš Irena, Borce Ant., Kotnik Ana, Benedičič Mar., Perne Mihael. -- Mohorjev koledar 1916

Poverjenik: Vrankar Jožef, župnik. — Pogačnik Anton, Šolska knjižnica, — Nov ud: Oman Helena. -- Mohorjev koledar 1917

Pogačnik Anton (2295), Šolska knjižnica (1083). — Novi udje: Klavžar Jan. (2810), župnik; Berce Ivana, Bertoncelj Ter., Rozman Sim., Kejžar Marko, Boštijančič Jan., Povšin Jož., Zupan Fr., Pogačnik Silv., Mrak Hel., Božič Mar., Bohinc Ana. (P. Podnart.) 3+87 = 90 -- Mohorjev koledar 1918

Društveno in družabno življenje[uredi]

Prosvetno društvo Dobrava pri Kropi. Arhiv Rok Gašperšič

Katoliško izobraževalno društvo. Katoliški krogi pod vodstvom dr. Janeza Evangelista Kreka so leta 1897 kot prvo na Gorenjskem ustanovili Delavsko katoliško prosvetno društvo v Kropi, ki so mu sledili [...] leta 1900 na Dobravi pri Kropi [...] društva so postopoma začela postavljati ljudske ali prosvetne domove, v katerih so imela tudi svoje knjižnice. Le-te so izšle iz že obstoječih župnijskih knjižnic. -- Jure Sinobad: Sto let javne knjižnice v Radovljici. -- Linhartovi listi 5/18 (30. maj 2006), 1–4

Iz zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev. Delegate so dosedaj prijavila ta-le društva: III. Radovljiško učiteljsko društvo: 4. gdč. Marija Hacin, učiteljica — Dobrava pri Kropi. -- Učiteljski tovariš 20. 7. 1900 (40/21)

Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Za nove ude so se zglasili in bili sprejeti: Markovšek Edvard, učitelj v Ljubnem; Bohinjec Ivan, posestnik v Ljubnem; Kokalj Ignacij, posestnik v Ljubnem; Rotar Ivan, posestnik v Dvorski vasi; Juvanec Josip, posestnik v Dvorski vasi; Grilc Anton, posestnik v Hrašah, Verhunc Josip, posestnik v Hrašah, Vovk Frančišek, posestnik v Hrašah; Pernuš Josip, posestnik v Lescah; Wucherer Ivana, posestnica v Lescah; Kunčič Frančišek, posestnik v Lescah; Legat Frančišek, posestnik v Lescah; Filip Pogačnik, posestnik in trgovec na Dobravi; Anton Debelak, posestnik na Zg. Dobravi; Matevž Fajfar, posestnik na Dobravi; Ivan Gradišar, posestnik in tesar v Zalošah; Jakob Kocijančič, posestnik na Otočah; Ivan Avg. Pogačnik, mizar v Zalošah; Andrej Šoberl, posestnik na Zg. Dobravi; Josip Šoberl, posestnik na Zg. Dobravi; Ivan Zupan, posestnik in mizar v Zalošah; Frančišek Pogačnik, kolarski mojster na Dobravi; Avg. Pezdič, posestnik v Otočah; Avsenik Ivan, posestnik na Zgor. Dobravi; Pretnar Ivan, posestnik na Zgor. Dobravi; Miklavčič Ivan, posestnik in mlinar v Podnartu. -- Kmetovalec 15. 1. 1901

Veselico priredi podružnica c. kr. kmetijske družbe na Dobravi pri Podnartu v nedeljo, dne 7. septembra 1902 v prostorih g. Antona Pogačnika v Podnartu. Spored: 1.) Tamburanje slavnega tamburaškega zbora iz Ljubljane. 2.) Petje. 3.) Srečkanje. 4.) Deklamacija: Svoj čolnič otmimo! 5.) Igra: Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček (igrajo domači dijaki). 6.) Ples. 7.) Prosta zabava. Začetek ob treh popoldne. Darila se hvaležno sprejemajo. Čisti dohodek je namenjen v društvene namene. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. -- Gorenjec 6. 9. 1902

Imenik članov "Slovenskega planinskega društva" 1901. l. VI. Radovljiška podružnica. b) Redni člani: Aljančič Valentin, župnik na Dobravi pri Kropi. -- Planinski vestnik 1902 (8/3)

Pokrovitelji Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki so po § 4 . a) družbinih pravil vplačali vsaj po 200 kron. 7. Gosp. Alijančičeva Marija na Dobravi pri Kropi, 1896. 1., Kranjsko 17. -- Vestnik Šolske družbe sv. Cirila in Metoda 1902 (11/12–15)

Veselica v gostilni Pogačnik. Veselica se priredi v svrho poprave pešpota od Otoč do Dobrave, Krope in Kamnegorice v gostilniških prostorih A. Pogačnika v Podnartu dne 13. septembra 1903. Spored: Petje, godba, ples, srečkanje in prosta zabava. Dobitki za srečkanje se hvaležno sprejemajo. Začetek ob 3. uri pop. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. -- Gorenjec 12. 9. 1903

Gostilna pri Valentinu na Srednji Dobravi 1900
Gostilničar Filip Pogačnik (sošolec Ivana Kocijančiča iz Lipnice) je napisal in podpisal tekst na razglednici. Cesta levo vodi proti Lipnici in Kropi oz. na Zgornjo Dobravo, desna pa mimo cerkve na Mišače. Stavba na desni strani je gospodarsko poslopje, ki je bilo del kompleksa Pogačnikovega posestva. Za drevesi se vidi mežnarija. -- Simon Pirc 23. 6. 2015 -- Valentinov hlev še stoji, hiša, v kateri je bila gostilna, pa je bila okrog 2010 podrta in na njenem mestu zgrajena nova stanovanjska hiša. Ute na razpotju ni več, v 60. letih 20. stoletja pa je še stala. Na desni sličici je Andrejčeva kmetija, zadaj masiv Jelovice, Triglav in Rjavina. Panorama s cerkvijo na levi sličici je narisana bolj svobodno in je mogoče prepoznati samo Stol. -- M. Hladnik -- Razglednico hranijo v kranjski knjižnici, v osebnih arhivi, objavljena pa je bila tudi v knjigi Franc Rozman: Pozdrav iz slovenskih krajev – dežela in ljudje na starih razglednicah: Gorenjska. Ljubljana: MK, 1987.

Igra Divji lovec. Dobravski fantje in dekleta prirede v nedeljo, dne 14. avgusta igro »Divji lovec«, pri g. Pogačniku na Dobravi. Začetek ob polu 4, uri popoldan. Igra se vrši v prid nesrečnim pogorelcem in se ponavlja dne 16. avgusta. Prične se ob 2. uri popoldan. Konec te igre tombola. Vstopnina: Numerirani sedeži 80 h, ostali 50 h, stojišča 20 h. Ker je čisti dobiček namenjen za pogorelce, se preplačila hvaležno sprejemajo. K mnogoštevilni udeležbi vabijo fantje in dekleta. -- Gorenjec 13. 8. 1904

Na Dobravi pri Kropi so se postavili dne 14. in 16. avgusta. Domači mladeniči in dekleta so hoteli po možnosti priskočiti v pomoč revnim pogorelcem, katerih je letos, žal, po Kranjskem jako veliko. In v ta namen so priredili dve gledališki predstavi. Igrali so znano igro „Divji lovec." Igra ie za priproste igralce, ki se še nikdar niso sukali na odru, jako težka, vendar so jo pogodili jako dobro. Drugo pot si morda izbero igro, ki bode primernejša v zabavo občinstva, ker mnogi se raje smejejo, nego pretakajo solze. Sicer pa vsa čast jim, ki se iz ljubezni do trpečega sobrata niso zbali velikega truda in dela. -- Domoljub 7. 9. 1904

Stanje našega društva [Slovensko katoliško društvo za radovljiški okraj] je sledeče: Členov šteje 1012. Do lanskega leta je bila na prvem mestu gorjanska fara, letos jo je za enega člana prekosila bohinjska Srednja vas, katera sama šteje 146 članov. V Ovsiški fari ima primerno jako veliko članov, ker je fara zelo maihna — namreč 27. Srednja Dobrava ima 24 članov. Vsak član po g. župniku plačuje na leto 160 K Za ta denar prejema »Domoljub«, za katerega društvo plača K 1,20. -- Slovenec 33/231 (9. okt.) 1905

Izraz najsrčnejše zahvale naj blagovolijo sprejeti sledeči cenjeni odjemalci, ki so nam s Svojim priporočilom Vydrove žitne kave (od 20. decembra 1904 do 20. januvarja 1905) pridobili novih naročnikov: [...] Filip Pogačnik, trgov. i posest., Dobrava pri Podnartu. -- Domači prijatelj 1. 2. 1905

"Slovenske Šolske Matice" upravni odbor in imenik društvenikov. Šolski okraj Radovljica: [...] Hacin Marija, učit., Dobrava. [...] Šole ljudske: [...] Dobrava pri Kropi -- Pedagoški letopis za leto 1905 (letnik 5)

Živinozdravniška predavanja v radovljiškem okraju se vrše [...] in dne 24. sept. na Dobravi pri Kropi. -- Gorenjec 26. 8. 1905 (6/34)

Imenik podružnic z izkazom poslanih doneskov za 1903. leto. 18. Kropa-Kamna Gorica-Dobrava: Ustanovljena z minist. odl. dne 30. marcija l. 1886., št. 4774. 1. Ignacij Zupan, izdelovatelj orgelj v Kamni Gorici; 2. Fr. Šolar, tajnik zadruge v Kropi; 3. Josip Korošec, nadučitelj v Kropi. Pokrovitelji 4, ustanovnikov 8, skupaj 12. — Za l. 1903.
Pokrovitelji družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki so po § 4. a) družbinih pravil vplačali vsaj po 200 kron, [...] 11. Gosp. Alijančičeva Marija na Dobravi pri Kropi.
129. Podružnica Kropa-Kamna-Gorica-Dobrava št. 1.
130. Ista št. II.
131. Ista št. III. -- Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda 1905, št. 2

Imenik podružnic z izkazom poslanih doneskov za 1904. leto.19. Kropa-Kamna gorica-Dobrava: Ustanovljena z minist. odl. dne ' 30. marcija l. 1886., št. 4774. — Pokrovitelji 4, ustanovnikov 8, skupaj 12. — V 1904. 1. —K.
Pokrovitelji: [...] Gosp. Alijančičeva Marija na Dobravi pri Kropi.
145. Podružnica Kropa-Kamna-Gorica-Dobrava Št. I. 146. Ista Št. II.
147. Ista Št. III.
-- Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda 1906, št. 3

Pokrovitelji 4, ustanovnikov 8, skupaj 12. V 1905 I. —K. -- Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda 1907 (št. 4), Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda 1908, št. 5, Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda 1909, št. 6

Radovljiška planinska podružnica delo tudi letos vrlo napreduje. Ta mesec je postavila na Bledu v bližini hotela »Toplice« na najbolj obljudenem kraju krasno prenovljeno tablos posnetki najlepših točk iz okrilja nove železnice. Na to opozarjamo vse planince in ljubitelje krasot naše lepe Gorenjske. Nove tablice je postavila pri Rupretovi gostilni na Bledu za pot v Vintgar in v Rečico, nadalje na hiši g. Repeta za pot v Ribno, v Radovljico in na Babji zob. Tudi na Jamniku nad Kropo je postavila dvoje tablic, istotako v bližini Dobrave pri Kropi. Lani razbito tablo pri gozdni poti na Mošnje in Brezje je nadomestila z novo, nasproti šoli v Mošnjah pa pritrdila novo tablico za pot v Radovljico. Na novo je zaznamovala pot iz Podnarta k »Rimskemu studencu« in k slapu Nemiljščice, nadalje iz Podnarta na Dobravo. S tem bode gotovo ustreženo številnim izletnikom in letoviščnikom. -- Gorenjec 30. 6. 1906

Na Dobravi pri Kropi bo, kakor vsako leto, 16. avgusta, na dan sv. Roka, navaden shod. Letos bodo sv. Roka počastili v krasno Preslikani cerkvi. Sv. maše bodo od 6. ure naprej; ob 10. uri pa bo imel slovesno opravilo znani govornik P. Klement Grampovčan. -- Domoljub 9. 8. 1906

Veselica se priredi v Otočah v gostilniških prostorih g. R. Žumerja v nedeljo, dne 9. septembra 1906. Spored: Godba. Srečkanje, licitacija. Petje. Prosta zabava. Začetek ob 3. uri popoldne. Čisti preostanek je namenjen za popravo pešpoti z Otoč na Dobravo, Kropo in Kamno gorico. Preplačila in darila se najhvaležneje sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. -- Gorenjec 7. 9. 1906

Javen shod in občni zbor »Katoliškega slovenskega društva za radovljiški okraj« na Bohinjski Beli. Iz letnega poročila tajnika in blagajnika gospoda Matije Mrak: V preteklem letu je društvo priredilo štiri shode, dva na Jesenicah, v Ovsišah in Gorjah. Govorili so: Dr. Susteršič, Pogačnik, dr. Krek, dr. Lampe, Ažman, Zabukovec, Mrak. Članov je štelo društvo 898, kateri se po župnijah takole porazdele: Srednja vas 143, Gorje 125, Boh. Bistrica 100, Grad 95, Jesenice 57, Radovljica 50, Mošnje 45, Bohinjska Bela 4.3, Breznica 40, Koroška Bela 33, Dobrava pri Kropi 28 -- Slovenec 13. 12. 1906 (34/285)

Z občnega zbora »Katoliškega političnega društva« v Radovljici. G. tajnik Mat. Mrak poda letno poročilo. [...] Naročnina na Domoljuba. Naše društvo je štelo v preteklem letu nad 800 članov. Kakor druga leta tudi letos še od nekaterih čč. gg. zaupnikov nisem še dobil članarine. Upam, da to store v najkrajšem času, da bom mogel konečno urediti račun v tiskarno glede naročnine Domoljuba: Doneske sem sprejel iz sledečih fara: [...] Dobrava pri Kropi 25 [...] skupaj 843 članov. -- Slovenec 14. 10. 1907, Domoljub 17. 10. 1907 (20/42), Slovenec 14. 10. 1907 (35/237)

Poučno predavanje o kmetijstvu in cepljenju prašičev zoper bolezen „rdečico" bode v nedeljo, 26. t. m. v šoli na Dobravi pri Kropi. Predavala bodeta gospod ravnatelj Pirc in g. živinozdravnik Ribnikar. Začetek ob 9. dopoldne. -- Slovenski narod 1. 2. 1908 (41/26)

Javen shod priredi katoliško slovensko društvo za radovljiški okraj na Dobravi pri Kropi v nedeljo, 14. t. in., ob pol uri popoldne. Zborovalo se bode ob lepem vremenu na vrtu pred župniščem, sicer v župnišču. Na shodu se bodo obravnavala splošno gospodarska organizatorična vprašanja in politične zadeve bližnje okolice. K obilni udeležbi vabi vse somišljenike S. L. S. — Odbor. -- Slovenec 11. 6. 1908 (36/133)

Shod na Dobravi pri Kropi. Včeraj je sklicalo katoliško politično društvo za radovljiški okraj shod na Dobravo pri Kropi. Shod je bil mnogoštevilno obiskan. Predsedoval je društveni odbornik g. Hafner. Dr. Lampe je poročal o volivni reformi in o najnujnejših delih bodočega deželnega zbora v korist kmečkemu stanu. S. L. S., ki pride do večine v deželnem zboru, bo dokazala, da je vredna ljudskega zaupanja. Če tudi bo liberalna stranka propadla, pa ne bo manjkalo hudih bojev tudi v bodoče. Pod politično zastavo liberalizma premagani nasprotnik zbira svoje moči k verskemu boju, kakor nam dokazuje agitacija za takozvano »svobodno misel«, ki je prodrla že tudi med gosposko ženstvo in med mladino. Najneumnejše zgodovinske laži proti katoliški cerkve se razširjajo; kot zgled, kako se dela, omenja govornik, kaka predavanja prirejajo ljubljanske liberalne ženske. Drugo sredstvo, s katerim hočejo liberalci razbiti edinost kmečkega stanu in dobiti zopet moč nad njim, je pa politično zadružništvo s svojo liberalno zvezo. V dolgih letih težkega boja si je priboril kmečki stan neodvisnost in slogo, in zato smatramo vsakoga, ki dela za liberalna društva, kot strupenega sovražnika kmečkega stanu in poštenega zadružništva in se ga bomo znali iznebiti. G. Hänigmann priporoča Dobravcem, da si naj osnujejo svojo posojilnico, ki bo brez dvoma dobro prospevala in celemu okraju mnogo koristila. G. Vrankar pozdravlja to misel, in takoj se je sestavil odbor mož, ki bodo ustanovili posojilnico. -- Slovenec 15. 6. 1908 (36/136)

Sokolski izlet na Dobravo. Izlet »Sokola« v Kranju na Dobravo se vrši jutri. Odhod z opoldanskim vlakom, povratek zvečer. Telovadba: a) proste vaje, b) telovadba na orodju, bode ob 4. uri popoldne. Na ta izlet opozarjamo slavno občinstvo, ki vemo, da rado poleti ob nedeljah popoldne na prijazno Gorenjsko in v gostilni pri Valentinu postregli nas bodo z dobro kapljico in jestvinami. Vsakdo naj si toraj izbere v nedeljo kot izletno točko Dobravo, do kamor je iz postaje Otoče 20 minut. -- Gorenjec 13. 6. 1908

Shodi so se vršili na Dobravi pri Kropi, kjer je govoril dr. Lampe o volivni reformi in o najnujnejših delih bodočega deželnega zbora v korist kmečkemu stanu. -- Slovenec 20. 6. 1908 (36/140)

»Društvo za oskrbo in varstvo sirot« v sodnem okraju Radovljica. V odbor tega društva, ki je imelo svoj ustanovni občni zbor dne 13. t. m. so bili soglasno voljeni gg.: vodja okraj. sodišča v Radovljici Anton Nagode, posestnik Fr. Dolžan in učitelj Iv. Šega za Radovljico, za okolico pa veleposestnik I. Papler, župnik I. Piber in A. Pogačnik, župan iz Dobrave pri Kropi. -- Slovenski narod 27. 6. 1908 (41/148)

Radovljiški Sokol na Dobravi. Naš »Sokol« je poletel prvič dne 14. t. m. na Dobravi pri Kropi. Na ta sestanek so se sešla tudi bratska društva iz Kranja, Škofje Loke, Jesenic in Tržiča. Javne telovadbe se je udelžilo 46 »Sokolov», v kroju je bilo 64 udov, a skupno število »Sokolov« in »Sokolic« je bilo okrog 150.— Dan je bil prekrasen, domačega ljudstva je bilo naravnost ogromno, ki se je čudilo dovršenemu izvajanju prostih vaj in vaj na orodju. Mimogrede omenjamo, da je ta dan zborovalo kat. pol. društvo za radovljiški okraj na župnijskem dvorišču in C okr. glavarstvo v Radovljici je odredilo vse potrebno, da se prepreči vsak morebitni nepotrebni spopad, kajti glavarstvo je menda tu vpoštevalo one grožnje, ki jih je zapisal svoje dni »Slovenec« povodom izleta ljubljanskega »Sokola« v Škofjo Loko. Toda Dobravci so spoznali, da je »Sokol« prav pohleven ptič, in v tako kratkem času se je razvilo prav nepresiljena domača zabava. Pri odhodu so nam klicali vrli domačini prisrčni »na svidenje v kratkem«, kar smo jim radovoljno obljubili. Omenjamo le še to, da je godba požarne brambe iz Krope prav marljivo svirala ves čas našega bivanja na Dobravi. — Nala želja je. Še mnogo takih izletov, a vsak izlet se združi z javnim predavanjem v pomenu »Sokolstva« in »Sokol« pridobi v kratkem nepremagljiv vpliv med preprostim narodom. -- Gorenjec 27. 6. 1908

Kranjski Sokol na Dobravi. Telovadno društvo »Sokol« z ženskim oddelkom v Kranju je priredilo predpreteklo nedeljo, dne 14. junija t. l., svoj popoldanski izlet, spojen z javno telovadbo, na Dobravi pri Podnartu. Povabilo se je tem potom, tudi vsa druga gorenjska sokolsba društva na sodelovanje, in temu vabilu so se odzvala sokolska društva z Jesenic, Radovljice in Škofje Loke, katera društva so se udeležila tega izleta korporativno (skupaj 64 Sokolov v kroju). Kakor smo poročali že v zadnji številki »Gorenjca« se je odpeljal kranjski »Sokol« iz Kranja z vlakom ob 12.31 do Podnarta, odkoder je odkorakal skupno s člani škofjeloškega »Sokola« na Dobravo. Ob 4. uri popoldne so dospeli člani »Sokola« z Jesenic in Radovljice ter zelo mnogo drugih izletnikov, kateri so prihiteli, da vidijo javno telovadbo. Kmalu po prihodu teh dveh društev se je vršila izkušnja za odstop in pristop k prostim vajam. Točno ob 5. uri pa so bratje telovadci že korakali ob zvokih koračne godbe iz Krope k javnemu nastopu. Nastopili so najprej v prostih vajah na štetje (izvajalo 42 telovadcev). Izvajale so se proste vaje za letošnji zlet gorenjskih sokolskih društev v Kranj. Glede prostih vaj moramo omeniti, da so se iste izvajale dokaj dobro, vendar bi bilo želeti, da bi bratje vaditelji obračali še veliko večjo pozornost na te proste vaje, saj njihov trud ne bode zastonj, kajti ravno s temi prostimi vajami morajo sokolska društva pokazati tu v Kranju, kaj zmore sokolska disciplina in vztrajnost telovadcev. Potem so nastopili z vajami na orodju brez menjave. Na orodju sta nastopih sokolski društvi Kranj in Radovljica ter nekaj članov jeseniškega in škofjeloškega »Sokola«,in sicer iz Kranja 4 vrste, iz Radovljice tri vrste. Z orodno telovadbo je lahko vsakdo povsem zadovoljen, bratje telovadci obeh društev, kakor tudi posamezni telovadci »Sokola« z Jesenic in Škofje Loke, kateri so telovadili v vrstah »Sokola« iz Kranja, so se pokazali čile in vnete za napredek telovadbe slovenskega sokolstva. Po orodni telovadbi je nastopil vaditeljski zbor »Sokola« iz Jesenic, Kranja in Škofje Loke na drogu z izbranimi in prostovoljnimi vajami, bratje vaditelji so se pokazali na drogu gibčne in so želi za tako izvajanje vaj mnogo pohvale. Po končam telovadbi je vse odšlo na vtt rodoljubnega gostilničarja g. F. Pogačnika, kjer se je kmalu razvila neprisiljena zabava. Slišali smo tudi dve napitnici, in sicer sta govorila brat dr. Janko Vilfan, kot starosta radovljiškega »Sokola« in brat Janko Sajovic, kot starosta kranjskega »Sokola«, kateri se je med drugim zahvalil tudi gospicama Anici Božičevi in Ivanki Medicevi, ki sta po končani telovadbi odičili brate Sokole s krasnimi šopki. — Zal, da je le prehitro prišel čas odhoda, in posloviti smo se morali od prijazne vasi in oditi na kolodvor. Koncem naj še omenimo sl. godbo iz Krope, katera je neumorno igrala med telovadbo kakor tudi pri prosti zabavi. Upamo torej, da se priredi še več takih skupnih izletov, kjer se spoznavamo bližje in širimo po širni Gorenjski sokolska idejo. Na zdar! -- Gorenjec 27. 6. 1908

Z Dobrave pri Kropi. Tu smo ustanovili pretekli teden hranilnico in posojilnico. Zanimanje za njo ie bilo takoj v pričetku veliko in ljudstvo je hvaležno, da smo se lotili tega dela. Načelstvo je v dobrih rokah gosp. župnik, načelnik, odborniki pa: Franc Merčun, posestnik v Ljubnem, Viktor Muser, posestnik na Ovšišah, Jakob Ješe. posestnik na Spodnji Dobravi, Jožef Koselj, mežnar in posestnik, Marko Kejžar, posestnik na Zgornji Dobravi, Martin Mohorič v Mišačah. Uradni dnevi so ob nedeljah popoldne in v četrtek dopoldne. -- Domoljub 20. 8. 1908

Telovadno društvo »Sokol« z ženskim oddelkom v Kranju priredi od dne 27. na 28. t. m. nočni peš-izlet iz Lesec k Savici. Odmori so določeni na Bohinjski Beli, Bohinjski Bistrici in hotelu »Zlatorog«. Dne 14. junja pa se vrši, kakor čujemo, popoldanski izlet s telovadbo na Dobravi pri Podnartu. Pri tem izletu nastopi prvič radovljiški Sokol. -- Gorenjec 16. 5. 1908

Redni letni občni zbor »Katoliškega slovenskega društva za radovljiški okraj«. Nadaljne javne shode smo imeli na Jesenicah, na Dobravi pri Kropi in na Bohinjski Bistrici. Neobhodno je bil potreben shod na Dobravi, na katero se je letos vrgla agitacija naših domačih liberalcev. Shod je imel lep uspeh. Ustanovila se je na Dobravi nova rajfajznovka ter tako spopolnila gospodarska organizacija našega okraja. Na Bohinjski Bistrici je bil shod o priliki zborovanja »Slomškove učiteljske zveze«. Govorila sta poslanca Pogačnik in Jaklič. [...] Naše društvo je štelo v preteklem letu, v kolikor sem do sedaj dobil poročil od gg. zaupnikov, 1003 člane. Ti se po farah razdele takole: Radovljica 51, Leše 23 [...] Dobrava pri Kropi 28 -- Slovenec 16. 11. 1908 (36/264)

Veselica na Dobravi pri Podnartu. Opozarjamo na veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 1. avgusta podružnica Ciril in Metodove družbe za Dobravo, Ljubno, Podnart, Kropo in Kamno gorico v priljubljeni gostilni g. Filipa Pogačnika na Dobravi. Kdor se hoče ta dan razvedriti in se drugače dobro zabavati, naj ne zamudi priti na Dobravo. Poleg godbe in petja je toliko raznih zabavnih točk, da se občinstvo gotovo ne bo dolgočasilo. Srečolov je tako bogato opremljen, da mora dobiti skoro vsak listek. Ker je ta veselica v tem času velikega pomena, naj vsaka zavedna Slovenka in vsak zaveden Slovenec stori svojo narodno dolžnost. Tem potom se vsa društva naprošajo, da vpoštevajo ta dan ter se udeleže veselice.

Narodne prireditve jutri, v nedeljo, 1. avgusta 1909: [...] Na Dobravi pri Podnartu: Ciril-Metodova veselica -- Gorenjec 31. 7. 1909 (10/31); Slovenski dom 31. 7. 1909

Posnemanja vredno predpustno veselico prirede »Dobravski in rodoljubje podnartovski« dne 6. svečana v prostorih g župana Antona Pogačnika v Podnartu in sicer prebitek za ubogo rodbino Cijazino iz Dobrave pri Podnartu. — Dne 24. grudna 1908 raztrgalo je moža očeta kot tovarniškega delavca, na drobne kose v tovarni na Savi pri Jesenicah Antona Debelaka, kočarja iz Dobrave pri Podnartu. Zapustil je ženo (nosno), katera je na smrtni postelji s tremi malimi otročički in dvema starima ženicama vsaka nad 70 let stara. Prireditelji najvljudneje vabijo slavno občinstvo, da se te prekoristne veselice v obilem številu udeležite. -- Slovenski narod 3. 2. 1909

»Slovenske Šolske Matice« upravni odbor in imenik društvenikov. Šolski okraj Radovljica. Peverjenik: Zavrl Valentin. [...] Pogačnik Franjica, učit., Ribno. [...] Šole ljudske: [...] Dobrava pri Kropi -- Pedagoški letopis za leto 1909, letnik 9, Pedagoški letopis za leto 1911 (letnik 11), ... za leto 1912, 1913, 1915 ...

Binkoštni torek v Kranju. Za zvezo kmetijskih podružnic sklican javni shod je bil prav dobro obiskan. Bilo je navzočih krog 150 posestnikov-kmetov v dvorani hotela »Nova pošta«. [...] Oglasi se k besedi g. državni poslanec Josip Pogačnik iz Podnarta, kateri je obenem tudi član glavnega odbora kmetijske družbe. Pravi, da je došel kot član kmetijske podružnice na Dobravi pri Kropi. Nikakor se ne more ogrevati za zvezo kmetskih podružnic, ker po njegovem — kaj bi bilo, če se taka zveza ustanovi na Gorenjskem. Potem bi hotel vsak okoliš, oziroma vsaka pokrajina svojo zvezo. To bi škodovalo družbi. Nastal bi boj. Biti moramo kmet s kmetom. Tudi ne veruje, da bi storile zveze kaj za kmečko izobrazbo. Kočevci, pravi, so ustanovili svojo zvezo iz nacijonalnih, narodnih ozirov. Ali pride danes kak kmet na občni zbor sosednje podružnice? Saj se načelniki podružnic lahko shajajo k pogovorom mesečno v Kranju! Če se tudi zveza ustanovi, bode prvo leto nekaj udeležencev na predavanjih, potem čimdalje manj. Jaz sem za svojo osebo proti taki zvezi. Sicer priznam, da je v okviru pravil kmetijske družbe popolnoma mogoča. Jaz pravim: Ako se taka zveza ustanovi, prične se proti družbi boj, in sicer bi bil početek dne 1. junija na Novi pošti v Kranju. -- Gorenjec 5. 6. 1909 (10/23)

Z Dobrave pri Kropi. Ob zelo lepem vremenu se je vršila veselica družbe sv. Cirila in Metoda na Dobravi dne 1. vel. srpana. Čistega dobička je bilo 84 K 05 v. Udeležba je bila ogromna od strani domačinov. Govor zastopnika družbe sv. Cirila in Metoda je napravil velik vtisk. V jako poljudnih besedah je g. Škulj ljudstvu razjasnil namen te družbe. Zahvaliti se moramo gospicam iz Krope in Kamne gorice, ki so pomagale pri veselici, kakor tudi godbi iz Krope, ki je zelo dobro in neumorno igrala. Zelo pa so tudi ugajali pevci iz Krope in so nas razveselili z marsikatero lepo točko. -- Slovenski narod 12. 8. 1909 (42/182)

Na Dobravi pri Kropi se je ustanovilo slov. kršč, izobraževalno društvo v nedeljo, dne 27. svečana t. l. V odbor so bili izvoljeni: predsednik č. g. Jožef Vrankar, župnik; podpredsednik Ant. Šmitek, tovarniški poslovodja v Lipnici; tajnik Ant. Špendov, organist; tajnikov namestnik Janez Ješe, mladenič iz Spodnje Dobrave; blagajnik Janez Albinini, mladenič iz Spodnje Dobrave; blagajnikov namestnik Mihael Benedičič, mizarski pomočnik iz Zgor. Dobrave. Mladeniči in možje! vpišite se v društvo, kateri še niste tega storili, ker vam bo nudilo obilo poduka in zabave! -- Društvenik 17. 3. 1910 (2/3)

Dobrava pri Kropi. V našem izobraževalnem društvu je bilo prvo predavanje na cvetno nedeljo. Predavali so č. g. župnik Vrankar o jetiki in njenem bacilu. Udeležba je bila precejšnja. Ko smo zadnjič poročali o ustanovitvi izobraževalnega društva, se je pomotoma izpustilo ime knjižničarja. To je naš vrli cerkvenik Jožef Koselj. -- Društvenik 19. 5. 1910 (2/5)

Iz Dobrave pri Kropi se nam piše. Navdušenje za izobraževalno društvo je veliko. Ljudstvo je vedoželjno. K zadnjemu predavanju na cvetno nedeljo je prišlo toliko ljudi, da je bila soba premajhna, ostati so torej morali nekateri med vratmi in v veži. Ves čas so prav marljivo poslušali govornika ler bili s predavanjem prav zadovoljni; Prostorov manjka, prostorov. Vse bi šlo. -- Domoljub 7. 4. 1910

Z Dobrave pri Kropi 24. aprila. Imeli smo drugo predavanje v društvu. To pot je govoril tudi gospod živinozdravnik iz Radovljice. S svojim skrbno sestavljenim govorom o prešičoreji je poslušalce kar privezal. Govoril je o nakupovanju, boleznih, krmljenju, pomivanju korita s kropom po vsakem krmljenju, konečno priporočal cepljenje proti rdečici. Poslušalci so govorniku za njegove nauke zelo hvaležni ter mu izrekli zahvalo po načelniku društva. Mnogobrojen obisk društvenih predavanj kaže, da gremo naprej, da ljudstvo ne mara more liberalnega jerobstva. -- Domoljub 19. 5. 1910

Iz Krope. Veselica v nedeljo, dne 12. t. m. je nad vse pričakovanje dobro uspela. Dasi je bila na bližnjem Jamniku veselica s tako vabljivim vzporedom, je bila dvorana pri naši veselici nabito polna domačih in zlasti tujih gostov: iz Kamne gorice, Dobrave, Podnarta, Ovsiš itd. -- Domoljub 23. 6. 1910

Z Dobrave pri Kropi. Že večkrat me je počastil kak liberalen listič s svojim dopisom. Odgovarjal nisem še nobenkrat, ker se ne zmenim za tako bevskanje. »Gorenjec« z dne 11. junija pa me opisuje kot sovražnega učiteljstvu. In to nisem. Imam tudi med učiteljstvom odkrite prijatelje. List omenja šolsko sejo, pri kateri bi bil jaz nastopil zoper nagrado za spisovanje šolske matice. Resnica pa je: Gosp. župan je predlagal 25 K za to spisovanje; jaz pa, naj se dá za vsakega otroka, ki na novo vstopi, ena krona. Iz tega je jasno, da nisem bil zoper vsako plačo, kakor bi človek sklepal, ko bere članek; marveč stavil sem le drugačen predlog. S tem tudi odpadejo druga podtikanja, ki se nahajajo v članku. Da pa je gosp. župan tako radodaren nasproti gospodični učiteljici, tiči vzrok v tem, ker drži gospodična ž njim, ne z menoj, sicer bi jej ne predlagal nobene krone. Dobro vem, kako se jej je godilo, dokler je bila med dvema stoloma. Toda politični somišljeniki, to je nekaj drugega. Članek kot tak je zavit in neresničen, ali nekaj pa gleda iz njega, namreč to, da je naš liberalizem, ki je stopil v javnost v onem članku. — Jožef Vrankar, župnik. -- Domoljub 7. 7. 1910 (13/27)

Vrline župnika Vrankarja na Dobravi pri Kropi. Od ondod nam pišejo: Župnik Vrankar je krut sovražnik plesa, dasiravno rad preživi kako veselo uro tudi med svojimi devicami. Minulo nedeljo je grmelo s prižnice, da dne 21. t. m. ne bo maše v Otočah, ker so lani plesali. Popoldne pa je oznanjal in vabil svoje pobožne farane na veselico, katero priredi kat. izobraževalno društvo. Oh, oh, Otočanci smo ginjeni do solz. Nekateri poredneži pravijo:

Kadar pride mežnar z vrečo
in zahteva bero, vedno večjo;
reci, naj mo jo pa škof da
ker postave take ima. Porednež.

-- Gorenjec 27. 8. 1910 (11/34)

Z Dobrave pri Kropi. Že dalje časa ni bilo nič poročil od našega izobraževalnega društva, dasi smo imeli že več predavanja V nedeljo, 21. avgusta, pa je društvo priredilo veselico v proslavo 80-letnice presvitlega vladarja. Igralci kakor pevci so svoje točke izborno rešili. Mnogobrojno občinstvo je bilo prav zadovoljno s prireditvijo. Igra se ponavlja v nedeljo, dne 28. avgusta. — Pretekli teden je trosil nek človek protestantske biblije po naši fari. Ker je knjigo dajal zelo poceni; spečal jih je mnogo. Ljudstvo svarimo pred nakupom takih knjig. -- Domoljub 1. 9. 1910

Dobrava pri Kropi. Naši sosednji Dobravci so se zadnja leta pričeli pošteno gibati in kdo bi mislil, celo napredovati. Tega šteti jim v zlo danes pač ne moremo, ker je čas napredka, a to, da napredujejo samo za toliko, kolikor hočeta znana bratca, to je pa skoro sramotno za naše vrle sosede. Dobravci so bili nekdaj znani kot pošteni, samozavestni kmetje, ki niso poslušali vsakega svetovalca, tem manj pa takih, kot sta imenovana dva bratca. A sedaj? Eden zbira svoje udane bratce pri vinu v gostilni in jih tam »pilda«, kako naj sovražijo župnika, kako naj mu pišejo anonimna pisma itd. Drugi pa pomaga prvemu po najboljših močeh. Sedaj pa pridemo na zadnje dejanje teh dveh bratcev, ki še po svežem diši, t. j. predstavo in veselico, ki sta jo 17. t. m. priredila na Dobravi. Namen veselice je bil prvotno ples s srečolovom po temni noči ..., drugič nagajati župniku s priredbo plesa ravno na žegnanje, tretjič pokazati, da se ne samo klerikalne, ampak tudi napredne priredbo dobro obnesejo. Čisti dobiček je bil namenjen za kmet. podružnico in popravo poti na Otoče, da bi si trudni in »trezni« plesalci ob poznih urah ne pobili nosov. Do tu je vse pravilno, kaj ne, in celo hvalevredno, saj nameni so bili zelo plemeniti. A to kar hočemo danes pribiti, je, da so gg. prireditelji agitirali okrog naših za priredbo, češ, saj veselico je preskrbel gosp. župnik, ki misli zidati kmečki dom. To slepenje se je širilo daleč naokrog in celo v Ribnem je širila to laž neka oseba. Veliko bi se zamoglo še navesti takih in hujših dejanj o naših bratcih, ki terorizirajo vrle naše sosede in jih ščujejo, naj se nikar ne udeležujejo verskih dolžnosti, naj se izbrišejo iz Marijine družbe ter izstopijo iz izobraževalnega društva. Žalostno je to, da dva učita misliti vse Dobravce in da vsi niso zmožni povedati jima odkrito, da iz te moke ne bo dobre pogače. S ponosom smo gledali do sedaj na trdne in značajne Dobravce sosedni farani in upamo, da bomo in še kmalu zopet rekli: »Spoznali so jih, zato so jih zapustili.« -- Domoljub 6. 10. 1910

Kmetijska podružnica na Dobravi pri Podnartu vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 11. septembra 1910 v gostilni g. F. Pogačnika na Dobravi pri Podnartu. Začetek ob 4. uri pop. -- Jutro 10. 9. 1910

Kmetijska podružnica na Dobravi pri Podnartu priredi v nedeljo, dne 11. septembra 1910 v gostilni g. F. Pogačnika na Sr. Dobravi pri Podnartu veliko veselico s burko: »Eno uro doktor«. Po igri bo srečolov, šaljiva pošta in prosta zabava. Začetek ob polu 4. uri popoldne. Vstopnina: I. sedež 1 K, TI. sedež tu v i n . , stojišča 40 v. Otroci plačajo polovico. Preplačila in darila se hvaležno sprejemajo.Čisti dobiček je namenjen za zgradbo kmetijskega doma, en del pa za popravo pota iz Otoč na Dobravo in Kropo. -- Slovenski narod 9. 9. 1910, Gorenjec 24. 9. 1910, Slovenski narod 10. 9. 1910

Doneski podružnic [Ciril Metodove družbe] 19.) Dobrava, Kropa, Kamna gorica 331 K 34 v -- Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda 1910, št. 7

Igra na Dobravi. Kmetijska podružnica na Dobravi pri Podnartu je priredila v nedeljo, 11. kimovca t. l. ob pol 4. uri popolne veselico s predstavo: »Eno uro doktor«. V nedeljo, 18. kimovca pa je isto ponavljala. Obakrat je bila veselica dobro obiskana, zlasti smo opazili veliko Radovljičanov. Podružnica je prejela za svoje namene lepo vsote. Igralke kakor igralci so častno izvršili svojo nalogo, za kar naj jim je najiskrenejša zahvala. Obenem se najuljudneje zahvaljujemo davčnemu oficijalu g. J. Pernetu iz Radovljice, ki je veliko pripomogel, da je imela predstava boljši vtis. Zahvaljujemo se dalje tudi slavnemu gasilnemu društvu iz Ljubljane, ki nam je blagohotno posodila kulise za predstavo.

Iz okolice Dobrave pri Kropi. Lansko leto poleti enkrat je imela kmetijska podružnica na Dobravi veselico, katere del čistega dobička je bil namenjen za popravo pota iz Dobrave v Kropo. Tako je stalo tiskano na vabilu. Vprašamo prav vljudno dotični odbor, zakaj ni še do sedaj poskrbel za popravo onega pota? Ali ni sramotno obljubiti in obljube ne izpolniti, ali ni sramotno ne ostati mož beseda? Ali je resnica, da je preostanek čistega dobička prav trdno zadrgnila neka oseba v ženskem krilu, ki sicer ne biva na Dobravi, a ima vendar na Dobravi prav mogočno besedo, in ga nikakor ne dovoli za popravo omenjenega pota? Pozivljamo županstvo občine Ovšiše, naj pot popravi ali pa zapre; če se zgodi tam kaka nesreča, bo ono krivo! -- Domoljub 26. 1. 1911

Dobrava pri Kropi. V zadnji številki »Domoljuba« nekdo pozivlja županstvo občine Ovsiše, da naj pot, oziroma stezo držečo iz Dobrave proti Kropi popravi ali pa zapre, kajti če se zgodi tamkaj kaka nesreča, je krivo županstvo. Dopisniku v pojasnilo bodi povedano, kolikor je nam znano, da občina ni nikakor obvezana steze popravljati na občinske stroške. Vsled tega je kmetijska podružnica priredila veselico, katere del čistega dobička se je odločil za popravo steze iz Otoč-Dobrave-Kropo. V jeseni se je oddalo delo tesarskemu mojstru Jakobu Ješetu iz Spodnje Dobrave št. 7, da napravi držaje in oskrbi popravo poti. Držaje iz Otoč na Dobravo je deloma popravil, kar naj se dopisnik prepriča sam. Ker pa je padel sneg, so zamrznila tla in tako se držaji na Kropo niso mogli postaviti. Kakor hitro pa se bo moglo delati, se popravijo tudi držaji ob stezi na Kropo; in da je to resnica, naj se dopisnik blagovoli prepričati pri Jakobu Ješetu. — Podružnica c. kr. kmetijske družbe Dobrava pri Kropi. -- Filip Pogačnik, predsednik, m. p. Pet. Sitar, podpredsednik, m. p. -- Domoljub 9. 2. 1911

Na Dobravi pri Kropi bo predaval dne 16. avgusta (na sv. Roka dan) pri »Bolantinu« ob pol štirih popoldne odposlanec glavnega odbora o čebelarstvu, s posebnim ozirom na gorenjske razmere. -- Slovenski čebelar 1911 (14/8)

Kmetijska podružnica na Dobravi pri Podnartu priredi 8. septembra 1911 veselico na vrtu g. Filipa Pogačnika. Spored: 1. Veseloigra v treh dejanjih V Ljubljano jo dajmo. 2. Ciganska sirota, dvospev. 3. Šaljiva pošta in srečolov. Začetek točno ob polštirih popoldne. Vstopnina I. in II. vrste sedeži 1 K. ostali sedeži 60 vin., stojišča 30 vinarjev. Preplačila in darila se najhvaležneje sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. -- Gorenjec 2. 9. 1911

Kmetijska podružnica na Dobravi pri Podnartu priredi v petek, dne 8. t. m. na vrtu g. Filipa Pogačnika veselico, pri kateri se uprizori vesela igra »V Ljubljano jo dajmo«. -- Slovenski narod 7. 9. 1911

Z Dobrave pri Podnartu se nam piše: Dne 8. t. m. je priredila naša kmetijska podružnica veselico, katera je jako dobro uspela kljub vsem nakanam našega župnika. Pri tej veselici so nastopili tudi naši domači fantje in dekleta v jako ljubki veseloigri »V Ljubljano jo dajmo«. Resnici na ljubo moramo povedati, da so naši igralci igrali tako dobro, da takega nismo pričakovali. Dopadli so se nam vsi brez izjeme. Tudi tuji gostje, ki so imeli priliko videti to igro že na marsikaterem odru, so se jako pohvalno izrazili. Ugajal jim je posebno naš pristni domači dialekt, no, pa saj so se igralci, kakor rečeno, zares dobro odrezali. Splošna želja je bila, da naj se ponovi igro. Ponoviti se pa, kakor se nam je od merodajne strani povedalo, te igre letos ne more, pač pa lahko drugo leto, bodisi v Podnartu ali na Dobravi. Toliko v vednost. Gledalec. -- Gorenjec 15. 9. 1911

Z Dobrave pri Podnartu. Z druge strani se nam poroča: Na Mali Šmaren je priredila naša kmetijska podružnica veselico z igro, kar pa ni bilo všeč našemu župniku. Spravil je ta popoldan nalašč skupaj procesijo za dež, katero je peljal h kapelici v Kropo, da bi tako odvrnil ljudi, da bi se ne udeležili veselice. A veselica je kljub temu dobro uspela. Pri igri je bil ves prostor natlačeno poln. Župniku se je pa zopet njegova nakana ponesrečila. Prav radovedni smo, koliko dežja je izprosil naš župnik, ko je šel na čelu procesije z namenom škodovati svojemu bližnjemu. Da se Bog ozira nanj — dvomimo. -- Gorenjec 15. 9. 1911

Iz Dobrave pri Kropi: Naša žlahta. Velika škoda bi bila, če ne bi svet zvedel najnovejših novic od nas. Na Malega Šmarna dan je imel načelnik naše kmetijske podružnice — eden najbližji od »žlahte« — na svojem vrtu in v svoji gostilni veselico s tombolo in gledališko predstavo, pri kateri se je posebno odlikoval — naš mežnar. Ko so se pobirali dobitki za tombolo, se je reklo, da se bo z dobičkom veselice kupila nova brizgalna novega gasilnega društva, ki se misli ustanoviti čez 9 let in pol t. j. o sv. Nikoli. Mislimo pa, da bo gospod načelnik tako kupil novo brizgalno, kakor je popravil lansko oziroma letošnje leto stezo, ki vodi iz Dobrave na okrajno cesto proti Kropi. G. načelnik, ali se še spominjate neke tozadevne vaše izjave v »Domoljubu«? Pa, kaj ne? pozabimo to! Je vsestranska suša! Sicer pa trdijo ljudje, da ni prinesla veselica nobenega velikega dobička za novo brizgalno, menda je imel gostilničar precej večjega. Okoli 11. ure zvečer je pa nastal v gostilni požar v glavah nekaterih. Vnela se je prevroča kri tako, da je bilo treba puščati. Škoda da ni bilo pri rokah nove brizgalne, da bi se vroča kri nekoliko pomirila. V hiši nastane ropot, vpitje, in iz hiše priteče prvi kamnogoriški nadučitelj g. Ivan Žagar, drugi — od žlahte, — ki je pa bolj na Dobravi kakor v Kamni gorici, ter beži kar more k sosedu se skrit. Ne vemo, zakaj je zgubil ta mož, ki je za dobravske občinske volitve za svojega, »žlahtnika« tako smrtno in korajžno agitiral in pobiral različna pooblastila, sedaj naenkrat vso korajžo? — Ej, tak mož pa že ne bo sposoben za občinskega odbornika v Kamni gorici? Kaj ne? da ne, Kamničanje? Pretečeno soboto popoldne so bile pa — ne vemo prav zakaj — v isti gostilni Valentinčkovi volitve novega župana. In izvoljen je bil zopet »nadžlahtnik« Tonček Pogačnik iz Podnarta. In njegova žlahta in Dobravci so bili silno veseli, zato pokanje topičev in godba in ples tja pozno v noč oziroma zgodaj v jutro. In klicali so vrli glasovi: Živijo Tonček in njegova — žlahta — a, pardon! njegova stranka tam pod oknom g. župnika. Res zmagali so Tonček in njegova silno razvita žlahta zaenkrat še, a z nasilno agitacijo, z silnim terorizmom, z veliko hinavščino — skrivali so namreč skrbno svoj liberalizem, s katerim se sedaj v »Narodu« bahajo, tako da so preslepili nekatere slabiče, nezavedneže in prevzetneže — zmagali so, a povejmo jim naravnost, največ tudi po krivdi mož S. L. S., zmagali so, a to zadnjikrat, ker med Dobravci se dani. Med Dobravci je vedno več neustrašenih mož, ki spoznavajo vsestransko delovanje Tončka in njegove žlahte, in skrbeli bomo, da ga bodo vedno bolj spoznali. Zato zakličemo še mi: Živijo Tonček in njegova žlahta! -- Slovenec 15. 9. 1911 (39/211)

Iz Dobrave pri Kropi. (Naša žlahta II.) Zvedeli smo, da je podnartskega župana Tončka dopis v lanskem »Slovencu« pod naslovom »Naša žlahta« tako razburil, da se je šel vsled tega hudovat nad dobravskega gosp. župnika, češ, zakaj da jagnje volku vodo kali. Oh, ta ljuba predrznost našega dičnega Tončka! Da, naša žlahta je predrzna in zato mogočna. Komandirati hoče vse na Ovšišah in Dobravi. Kdor se ji ne pokori, pa bridko občuti pest te žlahte. To vedo dobro bivši in sedanji duhovniki na Ovšišah in Dobravi; to skuša tudi učiteljstvo in mnogi drugi. Zanimivo bi znala pripovedovati o človekoljubnih (?) činih te žlahte bivša dobravska učiteljica in kakor se obeta, bo isto mogel povedati tudi naš sedanji gospod učitelj. — Zato primerno spoštovanje taki žlahti! — Pa kljub temu se ji vseeno ne posreči vse. Zadnje Kamnogoriške obč. volitve se jim niso kar nič posrečile. Vse sile je napela ta žlahta in njih podrepniki, da bi vrgli občespoštovanega g. pl. Kappusa in našo stranko. Delali in podpisovali so rekurze; lagali čez naše može drž. pravdništvu; a vse zastonj — a ne — zastonj — plačati so morali precej, da so se ognili zaporu; sicer so pa prejeli — dolge nosove! — Prav jim je! — Te dni je pa dobil naš Tonček še poseben — nos — od c. kr. okr. glavarstva, ker ni vedel do sedaj, kdo plačuje in nastavlja organista in cerkvene pevce.

Treba mu bo še enkrat povedati občutno, da bo vedel, naj ne uči župnika očitno, kdaj sme računati štolnino ali ne, posebno če sam nič ne ve. Kdor ne ve, naj bo tiho, da se ne osmeši! Sicer ga zna kaj hujšega doleteli. — Ker vodi ta naša žlahta kmetijsko podružnico, se zelo dobro razume na napredno kmetijstvo, zlasti na gnojenje z gnojnico, kar pa naš dobravski gospod župnik ne razume prav nič. Zato je napeljal zadnjič enkrat eden izmed te žlahte gnojnico v župnikov vodnjak, češ, da bo imel župnik dovolj gnojnice za travo na vrtu. A, glej spaka! — Oblastvo je bilo pa drugačnih misli: namreč Filip naj gnojnico zase obdrži in naj plača za to napeljavo 50 kron in vse delavce, ki so vodnjak zopet očistili. Toda mož je pa še vedno mnenja, da župnik premalo na vrtu gnoji; in zato je sedaj brez vsakega vprašanja iz svojega sveta po vrhu napeljal kanale na župnikov vrt. A najbrž se bo zopet opekel. Tako dela naša žlahta. Nekateri pravijo, da vodi vse to delo gdč. Francka. A mi tega ne verjamemo. Sicer bomo morali v prihodnje natančneje opazovati njeno delovanje. Drznemo se ji pa svetovati, naj pazi na svoje rahlo zdravje! -- Domoljub 16. 5. 1912 (25/20)

Imenik podružnic [Družbe sv. Cirila in Metoda]. 34. Kropa-Kamnagorica-Dobrava in okolica: Ustan. z. min. odl. dne 30. III. 1886, št. 4775. — 1. Ant. Pogačnik, župan in pos. v Podnartu; 2. Iv. Markelj, pos. in gostiln, v Otočah; 3. Ivan Žagar, naduč. v Kamnigorici. Nam.: Ant. Pezdič, pos. na Posavcu, Ant. Bajželj, Kamnagorica. Odb.: Filip Pogačnik, pos. in trg. na Dobravi, Jos. Korošec, naduč., Mošnje, Viljem Zirkelbach, učit., Podbrezje, Karol Blažič, učit., Ovsiše, Fr. Štular, Prezrenje, Lovro Šolar, Lipnica, Peter Sitar, Mišače, Ivan Čebavs, Ljubno. Pokr. 5 + 1, ust. 4, let. 26, skupaj 36. -- Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda 1912, št. 9

Podružnica obrambne družbe sv. Cirila in Metoda »Kropa-Kamna Gorica-Dobrava in okolica«: Ustan. z min. odl. dne 30. 3. 1886, št. 4775. - 1. Anton Pogačnik, župan in posestnik v Podnartu; 2. Ivan Markelj, posestnik in gostilničar, v Otočah; 3. Ivan Žagar, nadučitelj v Kamni gorici. Nam.: Anton Pezdič, posestnik na Posavcu, Ant. Bajželj, v Kamni Gorici. Odborniki: Filip Pogačnik, posestnik in trgovec na Dobravi, Josip Korošec, nadučitelj v Mošnjah, Viljem Zirkelbach, učitelj v Podbrezju, Karol Blažič, učitelj na Ovsišu, Franc Štular v Podbrezju, Lovro Šolar v Lipnici, Peter Sitar v Mišačah, Ivan Čebavs v Ljubnem. -- Koledar obrambne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 1913

Proračun družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Doneski podružnic leta 1911. Dobrava pri Kropi 21 K -- Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda 1913, št. 10 -- 45. Kropa, Kamna gorica, Dobrava 166'18 K -- Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda 1914, št. 11, 1915 ...

Predavanja: 16. avgusta 1913. Dobrava pri Podnartu Druženje čebel za vzimovanje. — Pomladansko pitanje,— Čebelarjenje na med. Anton Likozar, nadučitelj v Ljubljani. -- Slovenski čebelar febr. 1913

Kamna gorica. Shod, katerega je priredilo katoliško politično društvo za radovljiški okraj pretečeno nedeljo, dne 10. avgusta, se je prav dobro obnesel. Udeležilo se je tega zanimivega shoda nad 200 mož iz Kamne gorice in Krope ter iz Lipnice, Lancovega in Dobrave. -- Domoljub 14. 8. 1913

Kropa. (Društveno.) Nekaj veselega! V petek, na Vel. Šmaren, je otvorilo katol. delavsko društvo novi ljudski oder. Prostor za oder je dalo tukajšnje gasilno društvo, kulise je kaj dobro naslikal cerkveni slikar Trpin za prav nizko ceno. […] Mnogobrojno občinstvo iz Krope, Kamne gorice, Dobrave itd je bilo z veselico prav zadovoljno. -- Domoljub 21. 8. 1913

Veselica na Dobravi. V nedeljo, dne 7. septembra 1913 se vrši veselica kmetijske podružnice za Dobravo pri Kropi in okolico v gostilniških prostorih g. Filipa Pogačnika na Dobravi z jako bogatim sporedom. Pri veselici sodelujejo iz prijaznosti kamnogoriški tamburaši. Za prosto zabavo je določeno bogato srečkanje, petje in različna dražba. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo kmetijskega doma, kamor se bodo spravljala kmetska orodja te podružnice. K prav obilni udeležbi vabi odbor. -- Slovenec 5. 9. 1913 (41/204)

Konštantinova slavnost v Kropi. Konštantinova slavnost, ki se je vršila v nedeljo teden, t. j. 19. t. m., na našem ljudskem odru, se je kaj dobro obnesla. S celo prireditvijo smo v vseh ozirih prav zadovoljni. Da so nas obiskali naši sosedje Česenjčani, Jamničani, Dobravci itd. itd., se razume, a prišlo jih je precej celo iz Radovljice. Cela prireditev je bila dobra, a posebno lepa in res ganljiva je bila živa slika, ko so se otroci poklanjali svetemu križu. Spored cele veselice je bil pa nekoliko predolg, ker je veselica trajala od litanij notri do trde noči (četrt na sedem). Posebna zahvala za vso prireditev gre našemu učiteljstvu, ki je imelo zanjo toliko truda in dela, posebno se še zahvaljujemo gosp. nadučitelju Josipu Pleničarju, ki je duša našega društvenega gibanja. -- Domoljub 30. 10. 1913

Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice na Dobravi pri Podnartu dne 9. marca t. l. popoldne ob treh v hiši g. načelnika na Sr. Dobravi. Spored:
1. Račun za leto 1912.
2. Raznoterosti.
Kmetijska podružnica na Dobravi pri Podnartu, dne 13. februarja 1913. Za načelnika Bohinc. -- Kmetovalec 28. 2. 1913

Kropa-Kamna Gorica-Dobrava in okolica: Ustan. z min. odlokom dne 30. 3. 1886, št. 4775. - 1. Anton Pogačnik, župan in posestnik v Podnartu: 2. Iv. Markelj, pos. in gost. v Otočah; 3. Ivan Žagar, nadučit. v Kamni gorici. Nam.: Ant. Pezdič, posest, na Posavcu, Anton Bajželj v Kamni gorici. Odborniki: Filip Pogačnik, posestnik in trgovec na Dobravi, Josip Korošec, nadučitelj v Mošnjah, Viljem Zirkelbach, učitelj v Podbrezju, Karol Blažič, učit. na Ovsišu, Fr. Štular v Podbrezju, Lovro Šolar v Lipnici, Peter Sitar v Mišačah, Ivan Čebavs v Ljubnem. -- Koledar obrambne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 1914

Dobrava pri Podnartu. Dne 15. svečana 1914 je občni zbor kmet. podružnice na Dobravi pri Podnartu in sicer ob pol 3. uri v gostilniških prostorih g. Filipa Pogačnika na Dobravi. Dnevni red:
1. Pregled računov za leto 1913.
2. Plačevanje udnine za leto 1914., kateri še niso plačali.
3. Volitev novega odbora z načelništvom vred.
4. Razni predlogi.
5. Prosta zabava. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. .. Dan 14. 2. 1914

Kropa-Kamna Gorica-Dobrava in okolica. Ustan. z min. odlokom dne 30. 3. 1886, št. 4775. 1. Ant. Pogačnik, župan in posestnik v Podnartu; 2. Iv. Markelj, posestnik in gostilničar v Otočah; 3. Ivan Žagar, nadučitelj v Kamni gorici. Nam.: Ant. Pezdič, posestnik na Posavcu, Ant. Bajželj, v Kamni gorici. Odborniki: Filip Pogačnik, posestnik in trgovec na Dobravi, Jos. Korošec, nadučitelj v Mošnjah, Viljem Zirkelbach, učitelj v Podbrezju, Karol Blažič, učitelj na Ovsišu, Fr. Štular v Podbrezju, Lovro Šolar v Lipnici, Peter Sitar v Mišačah, Ivan Čebavs v Ljubnem. -- Koledar obrambne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 1915

Na Zgornji Dobravi 1918?, arhiv M. Hladnik[2]

Gospodarstvo in promet[uredi]

Poštni nabiralnik dobe 1. oktobra na Dobravi pri Kropi. -- Slovenec 26. 9. 1900 (28/220)

Na Dobravi pri Kropi so 1. t. m. dobili poštnega sela in je Dobrava odslej zvezana s pošto Podnart. -- Gorenjec 9. 2. 1901 (2/6)

Na Dobravi pri Kropi so s 1. februvarjem dobili poštnega sela in je Dobrava odslej sklenjena s pošto Podnart. Naj se torej blagovolijo časniki in razna pisma pošiljati mesto P. Kropa odslej P. Podnart. Popravi naj se tudi znana himna: »Dobrava se podala je ...« -- Slovenec 5. 2. 1901 (29/29)

V političnem okraju radovljiškem so pričeli v minulem mesecu izvrševati obrt: Anton Pogačnik v Podnartu, Valentin Por na Dobravi in Frančiška Stare na Česnjici, gostilničarsko obrt … trgovino z žganjem Valentin Por na Dobravi. -- Gorenjec 23. 6. 1900 (1/24)

Že zadnjič sem poročal, da čaka neizogibna nesreča konsum na Dobravi. Danes mi je toliko sporočiti, da pri življenju je še toliko, da še brca. Pravijo, da mu bo silno težka smrt zavoljo testamenta, ker ima preveč dedičev in ne ve, komu bi več ali manj zapustil. Da bi stvar šla bolj gladko, poklical je sodnijo na pomoč. Ta bode pa že preskrbela, da se prav razdeli, samo namesto veselja bo jok, prepir in kletvimi po zapuščini. -- Gorenjec 24. 3. 1904

Izjava. Na Dobravi pri Kropi se je naredila lepa nova streha na župni cerkvi, katero je prevzel v delo tesarski mojster gosp. Josip Kern iz Komende. Delo je jako solidno narejeno ter kaže pravega mojstra, vsled tega se gospod Josip Kern za v njegovo stroko spadajoča dela vsakemu najtopleje priporoča. Dobrava pri Kropi 22. novembra 2005
Reimund Geilhofer, l. r. , c. kr. inženir kot kolavdator, Anton Pogačnik, l. r., župan. Stavbeni odbor: France Resman, l. r., Peter Sitar, l. p., Janez Pogačnik, l. r. -- Slovenec 27. 1. 1906, Domoljub 1. 2. 1906 (19/5) in 15. 2. 1906 (19/7), Slovenec 27. 1. 1906 (34/22) in 10. 2. 1906 (34/33)

Radovljiške plan. podruž. delo tudi letos vrlo napreduje. Ta mesec je postavila na Bledu v bližini hotela »Toplice« na najbolj obljudenem kraju krasno prenovljeno tablo s posnetki najlepših točk iz okrilja nove železnice. Na to opozarjamo vse planince in ljubitelje krasov naše lepe Gorenjske. Nove tablice je postavila pri Ropretovi gostilni na Bledu za pot v Vintgar in v Rečico, nadalje na hiši g. Repeta za pot v Ribno, v Radovljico in na Babji zob. Tudi na Jamniku nad Kropo je postavila dvoje tablic, istotako v bližini Dobrave pri Kropi. Lani razbito tablo pri gozdni poti na Mošnje in Brezje je nadomestila z novo, nasproti šoli v Mošnjah pa pritrdila novo tablico za pot v Radovljico. Na novo je zaznamovala pot iz Podnarta k »Rimskemu studencu« in k slapu Ncmiljščice, nadalje iz Podnarta na Dobravo. S tem bode gotovo ustreženo številnim izletnikom in letoviščnikom. -- Gorenjec 30. 6. 1906 (7/26), Planinski vestnik 1906 (12/6)

Besnica pri Kranju. Za varstvo svojega lastnega zdravja pa Bésničani časte posebno Mater Božjo, sv. Boštjana, sv. Blaža, sv. Valentina, ko hodijo na Ovšiše na božjo pot; sv. Ano hodijo k sv. Joštu na goro častit, sv. Roka pa na Dobravo pri Kropi. [...] Trinajst let potem, ko je bila šola zgotovljena, ni bilo treba posebnih popravil. Leta 1892. pa se je moral napraviti v šolski sobi nov tlak. Delal ga je Janez Papler z Dobrave; to popravilo je stalo 51 gld. [...] Kaplani: Gregor Šlíbar z Dobrave pri Kropi (1882. do 1885.) -- Franc Pokorn, Bésnica pri Kranju, 1909

Dražbeni oklic. Pri podpisanem sodišču se boste vršile v izbi št. 26 slodeči dražbi: [...] 2. dne 27. junija 1910, ob 10. uri dopoldne, dražba zemljišč vl. št. [...] 78 k. o. Dobrava pri Kropi, obstoječih iz hiš. št. 7 in 82 v Starifužini št. 1 na Lipnici, gospodarskih poslopij, travnikov, njiv in gozdnih parcel. Pritiklina k zemljišču vl. št. 78 k. o. Dobrava je sledeča: čistilnica za žito, 1 reta, 1 senene vile, 1 gnojne vile, 1 travna kosa, 1 grablje, plužna kolca, brana, 2 zaboja za pesek, 1 sekira, 1 čebr in 2 deži. Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost takole: ad 2: [...] g) zemljišče vl. št. 78 k. o. Dobrava z vodno močjo 18.447 K 17 h, [...] Najmanjši ponudki: ad 2: a) za posestvo pod [...] h) za posestvo pod vl. št. 78 k. o. Dobrava s prit. 12.318 K 90 h. -- C. kr. okrajno sodišče v Radovljici odd. II., dne 19. majnika 1910. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 23. 5. 1910 (št. 114)

Adresar. Ljudske šole na Kranjskem; Dobrava pri Kropi: Anton Kadunc.
Župni urad na Dobravi: župnik Jožef Vrankar.
Hoteli in prenočišča; Srednja Dobrava: Filip Pogačnik (2)
Društva na Kranjskem; Dobrava: Katoliško slovensko izobraževalno društvo.
Dobrava pri Kropi: Hranilnica in posojilnica. -- Adresar – 1. Splošna naslovna knjiga za Kranjsko 1912.

Dražbeni oklic. Pri podpisanem sodišču vršite se dne 13. oktobra 1913 sledeči dražbi: [...] 2.) ob 10. uri dražba zemljišča z. k. Dobrava pri Kropi vl. št. 45 obstoječega iz hiše št. 29 na Zg. Dobravi in ene zemljiške parcele v skupni cenilni vrednosti 939 K 10 v; najmanjši ponudek: 626 K 07 v. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. G. kr. okrajna sodnija v Radovljici, odd. II., dne 5. septembra 1913. -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 11. 9. 1913, št. 208

Premije za pogozdovanje goličav. Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo je podelilo za leto 1915 za uspešno pogozditev goličav kmečkega posestva razpisane premije sledečim prosilcem po 40 K: Filipu Pogačnik na Dobravi pri Kropi, Jakobu Kralj na Črnivcu pri Mošnjah, Lovrencu Benetu Podkorenom pri Kranjski gori in Francu Hočevar v Trebnji gorici pri Krki. -- Sava 13. 11. 1915 (2/46), Kmetovalec 30. 11. 1915 (32/22), Slovenec 23. 12. 1915 (43/293), Slovenski narod 3. 11. 1915 (48/252), Amerikanski Slovenec 28. 1. 1916 (25/18)

Ostanki žebijarstva na Kranjskem. 2. Kropa. Ako se pelješ z železnico iz Kranja proti Jesenicam, te opomni glas sprevodnika, ki kliče na drugi postaji nad Kranjem: Podnart—Kropa, in pa kupi železa na tej postaji, da leži tu nekje daleč znani trg Kropa. Če se hočeš tja peljati, prideš v Kropo po 7 km dolgi cesti ob potokih Lipnica in Kroparica. Ako pa raje hodiš, ti kaže izstopiti na postaji v Otočah (403 m), odkoder splezaš po kameniti stezi na Dobravo pri Kropi (500 m). Tu se nudi krasen razgled na gorenjske gorske mejaše. Z Dobrave splezaš po kozji stezi navzdol in prideš na cesto v Lipnici, pol ure pred Kropo. -- Gorenjec 26. 2. 1915 (16/9)

Vabilo na 9. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Dobravi pri Kropi r. zadr. z neom. zavezo, ki se vrši dne 15. aprila bela npdelja popoldne ob pol 4. uri v uradnih prostorih v župnišču na Dobravi. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem 8 občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev rač. zaključka za poslovno loto 1910. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. -- Domoljub 5. 4. 1917 (30/14)

Hišne spremembe na Bledu. Vilo »Ceres« je kupil od lastnice ge. dr. Klimekove trgovec Jelenc z Logatca, doma na Dobravi pri Kropi, ki je tekom vojske že več posestev nakupil. -- Slovenec 5. 2. 1917 (45/28)

Razglas. V zadružnem registru se je vpisala dne 7. junija 1917 pri zadrugi: Hranilnica in posojilnica na Dobravi pri Kropi, registrirana zadruga z neomejeno zavezo, naslednja prememba: Kot član načelstva se zbriše Vrankar Josip, vpiše pa Klavžar Janez, župnik na Dobravi. C. kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. junija 1917. -- Laibacher Zeitung 20. 6. 1917, št. 139

Premembe pri že vpisani zadrugi. V zadružnem registru as je vpisala dne 10. aprila 1918 pri zadrugi: Hranilnica in posojilnica na Dobravi pri Kropi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, naslednja prememba: Izbriše se iz načelstva Jakob Ješe, vpiše pa Janez Ješe, posestnik v Sp. Dobravi st. 7. C. kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. aprila 1918 -- Laibacher Zeitung 24. 4. 1918, št. 93

Pred Valentinovo uto okrog 1911: sedita otroka Simon in Antonija Pogačnik. Arhiv Janke Ulčar
Na Dobravi okrog 1911. Arhiv Janke Ulčar

Politika[uredi]

Na Dobravi pri Kropi se je tudi pojavila nujna potreba, ustanoviti Marijino družbo. Ondotni g. župnik je pojasnil to potrebo in oznanil, da se družba ustanovi. Umeje se ob sebi, da bi bil lahko dobil prav obilo Marijinih devic, toda ker je določil, da mora vsaka devica plačati menda 7 gld. vstopnine, se projekt ni obnesel. Dobravske device so namreč rekle, da tako potrebna Marijina družba vendar ni, da bi vsaka članica plačala 7 gld. vstopnine in zato ni hotela Marijini družbi nobena pristopiti. -- Slovenski narod 20. 4. 1901 (34/90)

Z Dobrave pri Kropi, 24. aprila. Po prestani smrtnonevarni bolezni sem v nedeljo dne 21. t. mes. po dolgem prestanku prvič zopet opravil službo božjo, če prav še zelo oslabljen. Moj skrbni zdravnik mi je strogo prepovedal vsako težavniše opravilo in vsako razburjenje, da se bolezen, pljučnica, katero sem prebolel že četrtič, ne povrne. Prav zato menda, da bi me razburil ter zopet postavil tik groba, je poslal za ono nedeljo neki liberalec po »Narodu« infamno vest v svet, da sem pri ustanavljanju Marijine družbe baje (ahá) določil za vsako dekle vstopnino 7 gld. ter da sa vsled tega ni vpisalo nobeno dekle v družbo. Same laži! Pod vredniškim košem skritemu liberalnemu dopisniku tu javno povem, da je podlo lagal. Za omenjeno družbo sploh nisem določil nikakega prispevka. Brez najmanjšega pritiska se je oglasilo koj prvi dan krog dvajset deklet. Naj pripomnim še, da je »Narodov« vestni poročevalec za te laži potreboval nič manj kot — tri mesece manj deset dni! V resnici: v potu obraza skovan dopis! V. Aljančič, župnik. -- Slovenec 25. 4. 1901 (29/94)

Z Dobrave pri Kropi smo prejeli naslednji popravek: Sklicujoč se na paragraf 19. tiskovnega zakona zahtevam z ozirom na »Dnevno vest« »Na Dobravi pri Kropi« priobčeno v 90 številki »Slovenskega Naroda« z dne 20. aprila 1901. da sprejmete v prihodnji številki na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da sem jaz, dobravski župmk, določil, da mora vsaka devica plačati menda 7 gld. vstopnine v Marijino dražbo. Res je pa, da jaz, dobravski župnik, nisem določil nikake vstopnine za Marijino družbo. V. Aljančič, župnik. — Pripominjamo, da se nam je tudi z druge strani potrdilo, da je bilo neresnično, kar se nam je v tej zadevi sporočilo, in da govori g. župnik resnico. Kot lojalni ljudje to radi zabeležimo. Prosimo pa ob jednem tudi dopisnike, naj nam vselej sporočajo samo stvari ki so dokazane. -- Slovenski narod 26. 4. 1901 (34/95)

Slučaj me je zanesel v Podnart, kjer stanuje gosp. državni in sedaj tudi deželni poslanec Josip Pogačnik. Bilo je ravno par dni pred volitvijo. V Podnartu je bilo vse nekako skrivnostno mirno, kar znači vedno, da se pripravlja vihar. In res, velik vihar je nastal 12. t. m., ki pa ni podrl g. Pogačnika, temveč župana Valentinovega Tončka. Mladi ta župan, ki se je preje delal za klerikalca, se je čez noč prelevil v strastnega liberalca. Agitiral je strastno za Čopa. Povsod ga je bilo polno: na Dobravi, v Kropi in Kamni gorici je pregovarjal ljudi, naj volijo Čopa, napisaval volivne listke in pritiskal z vsemi silami na ljudi, naj volijo liberalno. Pri znani štedljivosti njegovi se mu — kar je zelo čudno — ni zdelo prav nič škoda čevljev in obleke, tako navdušen je bil za Čopa. Ali peljala sta se oba imenitno — Tonček in Ivan, 11 glasov samo pri taki agitaciji — mene bi bilo sram! Ej pustite agitacijo. g. Tonček, saj vidite, da ne gre. […] Zapomnite si, da vrli kmetje iz Dobrave, Podnarta in Ovsiš ne marajo za ljudi, ki hočejo mreti brez rimske pomoči. […] Šnof. -- Domoljub 3. 10. 1901

Iz Podnarta, 12. oktobra. V 20. številki »Domoljuba« z dne 30. septembra t. l. [v resnici 3. 10. 1901] oglasil se je tudi Lukež Šnof, bodoči profesor na škofovi pristriževalnici liberalnih pogajnkov v Št. Vidu, sedaj bivajoč nn oddihu v Kamnigorici. Ta Šnof je mene podpisanca z njemu lastno satiro od sile prerukal in prerešetal. Zameril sem se temu Šnofu! Pravi da sem agitiral in pri tem čevlje trgal! Ako sem jih tudi, gotovo ne toliko kot on, in mislim, da mi novih ne napravi Luka Šnof. Pravi, da sem jaz, vest radi na dan 12. septembra t. l. klanega prešiča v »Slov. Narodu« objavil. Jaz nisem tega objavil, ker se kar čisto nič ne menim za take stvari. Pravi, kako sva se peljala s Čopom! Kako ste se pa vi peljali, Šnof, ko ste se vračali iz Krope od agitacije ? Skrivnostno-sladkoginjeni ste bili, Šnof, in vaš lastni posvečeni nos ste imeli za coklo in šnofali ste konjske odpadke po cesti! Tako je bilo, prijatelj Šnof! Mari bi bili šli malto nosit v Št. Vid, da bi bila vaša prihodnja residenca preje gotova! Dokler ste pa na oddihu v Kamnigorici, pa bodite lepo — tiho, bodite bolj hvaležni, kakor ste svojemu gospodu župniku, kateri vas redi ter pustite ljudi lepo pri miru, da ne dobite še hujšega tobaka za šnofati v svoj še vedno otekli nos! Adijo, Luka Šnof! Anton Pogačnik. -- Slovenski narod 15. 10.1901 (34/237)

Volitev v okrajni cestni odbor radovljiški. Kmetske občine, ki so po večini klerikalne, so volile svojim zastopnikom naprednjake gg. Antona Avsenika, posestnika v Vrbnjah pri Mošnjah; Antona Pogačnika, župana v Podnartu, in Ivana Žarka, župana v Lescah; namestnikom pa g. Fr. Kocijančiča, posestnika na Črnivcu. -- Gorenjec 11. 3. 1905

Gospod Miklavž so se peljali. V občini Ovšiše so se vršile decembra meseca občinske volitve, ki so izpadle za stari odbor ugodno. Župniku iz Ovšiš pa to menda ni bilo po volji, ker je s šestimi svojimi kimovci rekuriral na vse strani. Pa vse ni ničesar pomagalo, povsod je pogorel. Te dni se je vršila županska volitev za občino Ovšiše, in je bil zvoljen županom vnovič vrli narodnjak g. Anton Pogačnik v Podnartu, svetovalcem pa gg. Valentin Debeljak, Jos. Pogačnik in Peter Sitar. -- Gorenjec 11. 3. 1905

Državni poslanci. [...] Pogačnik Jos., pos. v Dobravi pri Kropi. -- Ročni kažipot po Ljubljani in kranjskih mestih in koledar za navadno leto 1905

Volivni shod na Dobravi pri Kropi ie bil prav dobro obiskan. Vodil je g. Aljančič. O programu S. L. S. je govoril g. Pogačnik. Navdušenje veliko. Zborovalci soglasno za Pogačnika. Slovenec 13. 5. 1907 (35/108)

Hrvatski poslanec na Dobravi. Z Dobrave nam pišejo: Letos imamo na Dobravi odličnega gosta. Prišel je namreč semkaj poslanec v hrvatskem saboru in v državnem zboru v Pešti dr. Pero Magdič iz Varaždina. Ostane tu več tednov. Dragega gosta, ki je eden izmed najboljših prijateljev nas Slovencev, iskreno pozdravljam. -- Slovenski dom 31. 7. 1909, Gorenjec 31. 7. 1909

Iz Dobrave pri Podnartu. Odkar smo dobili na Dobravo dušnega pastirja, ki ni zadovoljen samo s tem, kar mu da njegov višji pastir, ampak si jemlje sam od svojih ovac in jim striže volno, vera pri nas res peša. To se je videlo pred nekaj dnevi, ko je g. župnik na prižnici dekleta podil iz njihovih mest v cerkvi, namreč da naj se ne tišče fantov, ampak naj gredo bližje njega, da bodo lažje gledale njegove mučeniške in izpostene oči, nakar so se res nekatera dekleta dalje pomaknila, a od zadej so se zaslišali glasovi: hejs, hejs. Ni zameriti našim fantom, če se je kdo tako daleč izpozabil, ampak le pastirju, ki hoče vse prenarediti in uničiti stare navade. Od naših deklet gotovo nobena ni imela kakšnega slabega namena. — Tudi v šoli se g. župnik rad izpozabi in namesto krščanskega nauka poučuje zemljepis. Pravil je pred kratkim šolarjem, kje je Pariz in da je tam grozna povodenj, ki bode vse mesto uničila – seveda vzrok – so zopet ti nesrečni liberalci. No, in ker jo je že tako polomil sam, poklical si je misijonarje na pomoč, da rešijo Dobravo. Kar ni napravila škofova brošura, hočejo gg. misijonarji sami. Mnogo vaščanov se je zgražalo nad pridigo, kajti tako se je pridigovalo, da so starejši ljudje strmeli, bila je seveda polovica cerkve z otroci napolnjena. Če bi kdo drug kaj takega kje drugod govoril, gotovo ga precej kaznujejo, seveda z lece se sme vse govoriti. In radi izpovedi, gospod župnik, svetujemo vam zadnjič, da odnehate s temi loterijskimi lističi. Če kdo drug razpor trosi med ljudstvo, se kaznuje, a če vi mislite, da se bodete z mazali, pa se zelo motite. Ali mislite, da smo mi tisti osel, ki se mu denejo zelena stekla na oči, da je oblance za seno? Dobro vemo, zakaj da ima vsak izpovedni listek številko, zato da nas kontrolirate in če koga ne bode, vržete ga s prižnice med ljudi, češ, glejte grešnika, še pri spovedi ga ni bilo. Upamo, da prenehate kmalu manevrirati, kajti mi imamo tudi jezik in zobe. -- Gorenjec 26. 2. 1910

Z Dobrave pri Kropi. Že večkrat me je počastil kak liberalen listič s svojim dopisom. Odgovarjal nisem še nobenkrat, ker se ne zmenim za tako bevskanje. »Gorenjec« z dne 11. junija pa me opisuje kot sovražnega učiteljstvu. In to nisem. Imam tudi med učiteljstvom odkrite prijatelje. List omenja šolsko sejo, pri kateri bi bil jaz nastopil zoper nagrado za spisovanje šolske matice. Resnica pa je: Gosp. župan je predlagal 25 K za to spisovanje; jaz pa, naj se da za vsakega otroka, ki na novo vstopi, ena krona. Iz tega je jasno, da nisem bil zoper vsako plačo, kakor bi človek sklepal, ko bere članek; marveč stavil sem le drugačen predlog. S tem tudi odpadejo druga podtikanja, ki se nahajajo v članku. Da pa je gosp. župan tako radodaren nasproti gospodični učiteljici, tiči vzrok v tem, ker drži gospodična ž njim, ne z menoj, sicer bi jej ne predlagal nobene krone. Dobro vem, kako se jej je godilo, dokler je bila med dvema stoloma. Toda politični somišljeniki, to je nekaj drugega. Članek kot tak je zavit in neresničen, ali nekaj pa gleda iz njega, namreč to, da je naš liberalizem, ki je stopil v javnost v onem članku. — Jožef Vrankar, župnik. -- Domoljub 7. 7. 1910

Odlomek iz nedeljske pridige na Dobravi pri Kropi. — »Dragi v Kristusu! Dve nedelji sem pobiral za našega svetega očeta papeža in nabral sem 2 K 84 vin. Sicer ni veliko, a vendar je nekaj. Premišljeval sem dolgo, dolgo, odkod prihaja ta mržnja do svete cerkve. Slednjič sem prišel do spoznanja, da je pravi vzrok tej mržnji najbrže škofova knjižica, kj so jo liberalci vrgli med vas. Tudi jaz sem jo želel dobiti v roke. Dobil sem jo. Prebral sem jo s premišljevanjem, počasi in s pokornostjo; a povedati vam moram, da še nisem bral v svojem življenju nekaj tako nedolžnega in nepohujšljivega. Sicer pa sem mnenja, da kdor je nedolžen, ne bo zastopil te knjige, a kdor je pa že pohujšan, se ne more pohujšati več. Berite torej to knjigo!« Brrr! — Glas svobode 14. 1. 1910 (9/2)

Iz Dobrave pri Podnartu. Dolgo je že, odkar se ni nihče oglasil od nas v »Gorenjcu«. Zato se pa oglašamo danes, da povemo cenjenim bralcem »Gorenjca« nekoliko o našem Jožetu, ker on jim je že od prej dobro znan.

Da zna naš Jože dobro klobasariti, je že znana reč, ni pa vsem znano, kaj in kako klobasari.

O priliki zadnjih izpraševanj se je tako postavil, da smo se kar čudili njegovi modrosti.

14–16 letnim dečkom je razlagal zakrament svetega zakona. Povedal jim je, da se morajo to dobro naučiti, ker bo eden ali drugi kmalu imel prilike stopiti v zakon.

Da se bodo kaj takega ti mladi »možje« takoj naučili, se razume. Ni nam pa znano, ali misli kaj teh »mož« koj ta predpust poročiti. Radovedni smo tudi, če jim je Škofovo rdečo brošuro že tudi razložil.

Tudi ženam je povedal pri izpraševanju dovolj mastnih. Nekatere je bilo kar sram, vsaj take so nam same zatrjevale. Njim pa je pravil med drugim tudi o varstvu otrok. Rekel je, da se dveletnega otroka sme brez v varha pustiti, 13 letnega pa ne. Da so ga nekatere tako poslušale, da so bile kar zamaknjene, se samoobsebi razume. Ena izmed njih pa je bila celo tako razvneta, da je kar cmokala, ne vemo pa, ali iz navdušenja, ali pa vsled tega, ker je Jože tako klobasaril.

Tudi premalo »Gorenjca« prihaja v naš kraj. Naj si ga vsak naroči, kdor čuti napredno, saj ne stane več kot štiri krone na leto. Ako se oglasi kaj več novih naročnikov od nas, bomo pa še bolj posvetili v naše razmere, saj gradiva imamo dosti. --- Gorenjec 21. 1. 1911

Z Dobrave. Neka duševna reva je v zadnjem »Gorenjcu« hotel grajati našega župnika, pa ga le hvali, češ, da tako lepo pripoveduje pri izpraševanju mladim fantom in ženam, da ga kar strme poslušajo. Nazadnje pa milo vabi na naročitev »Gorenjca«. Kdo bo naročal »Gorenjca«, če ima tako neumne dopisnike, kakor je »Iz Dobrave pri Kropi«, pač pa se naročite v še bolj obilnem številu na »Domoljuba« in ga tudi pridno berite in se oklenite z vso gorečnostjo našega izobraževalnega društva. -- Domoljub 2. 2. 1911

Iz Dobrave pri Podnartu. Zopet smo morali dalj časa čakati, da se oglasi kak petelin v »Domoljubu« iz našega kraja. Ker pa nam na naš zadnji dopis najbrž nikdo ni upal odgovoriti, smo se danes zopet oglasili, čeprav našemu Jožetu morda no bo všeč.

V prvo moramo omeniti, kar bi morali pravzaprav že zadnjič, kako hud da je bil naš Jože pretekli predpust na ples. Znosil se je posebno nad Podnartom. Ono nedeljo po plesu je bilo črtanja in gromenja na prižnici, da je bilo joj. Rekel je med drugim celo, da ga bo v teku enega leta od fare odločil Seveda naš Jože kmetom in delavcem ne privošči, da bi se malo pozabavali, dočim je plesala »višja« klerikalna gospoda v Ljubljani po cele noči v hotelu »Union« in to celo pod pokroviteljstvom duhovščine. Če kmet pleše, je greh, za katoliško gospodo pa ne. Kmetje in delavci, tu poglejte vaše prijatelje! Seveda, kmet naj le moli, v cerkev hodi, daje pogostoma za maše, odrajtuje z veseljem odkazano mu bero in pa, da le kaj navrže, hodi pridno k izpovedi, bere »Domoljuba«, voli, kadar ja potreba, klerikalne može i. t d. Povejte nam, vi ljudski prijatelji, zakaj se ponekod rohni čez plot, drugod se pa ljudi s tem vabi v klerikalni tabor?

Da bo pa na Jože res odvrgel Podnart od fare, je pa kar pribito, samo to se še ve kje. Mi pa pravimo, da bo prej šel on z Dobrave, predno pa Podnart od fare.

Naša Marijina družba jo tudi že bolj pri kraju. Nekje se kaže že celo nekaj takega, kar Marijinim devicam gotovo ni v čast. Kaj več bomo o tem poročali rajši o priliki.

Tudi izvrstno pridigo je napravil minulo nedeljo naš Jože. Povedal nam je nekaj od izpovedi ter jo primerjal z metlo In smetišnico. Da spadata metla in smetišnica na prižnico, je gotova stvar. Jože, svetujemo vam, da se poboljšate, takih pridig kot je bila zadnja, ne poslušamo radi. Če nas pa že mislite ravno pitati s tako duševno hrano, vam pa svetujemo, namesto da zmerjate dopisnika »Gorenjca« z duševno revo, da pomedete poprej pred svojim pragom.

Kakor čujemo, je razpisano mesto župnika v Kranjski gori. Od gotove strani pa smo izvedeli, da namerava naš Jože prositi za to mesto. To mesto mu mi z največjim veseljem privoščimo, saj bo gor gotovo boljša fara kot pri nas. -- Gorenjec 18. 3. 1911

Ovsiše. 19. t. m. bodo občinske volitve za občino Ovsiše. Prvič nastopi S. L. S. Dobrava in Ovsiše, pokažita v katerem taboru sta. -- Domoljub 17. 8. 1911

Iz občine Ovsiše pri Podnartu. Ne bi se oglasili danes v »Gorenjcu«, ko bi se ne zaletel fajmošter Vrankar v zadnjem »Domoljubu« v naše samostojno misleče volilce, kateri so dne 19. m. m. oddali neustrašeno svoje glasove proti oni farovški stranki, katera je navajena vedno le zmagati. Da je bil boj hud in vroč, ste že poročali, g. urednik. Danes pa si bomo ogledali ta boj nekoliko bližje, da javnost zve, s kakimi sredstvi se mora boriti klerikalna stranka, ki ima za seboj tako »ogromno« maso ljudstva — Glavna oseba v naši občini, katera deluje vedno za klerikalizem je dobravski fajmošter Vrankar. Ta ima pa potem nekaj privržencev, kateri so mu služili pri zadnjih volitvah z dušo in telesom kot agitatorji. Da bode širša javnost zvedela za te »odlične« može, jih tukaj podajamo. Najhujša sta bila organist Bendelnov Tonček in pa Blejec. Potem pa Jurček Boštar in pa Medvedov študent. Posebno zadnjega ni smelo manjkati, saj ko bi on ne agitiral, potem pa adijo farovži, v katerih se včasih dobi kaj poštenega. Delali so ti možje že dolgo časa za volitve. Volilni imenik si je pustil napraviti fajmošter Vrankar že pred pol leta pri davkariji, katerega pa jako dolgo časa ni mogel ali ni hotel plačati, plačal ga je šele na razne prijazne in neprijazne opomine. Upal je zagotovo, da ga bo plačala občina, a tu se je pošteno vrezal. Agitiralo se je od farovške stranke skozi pet tednov neprenehoma. Izpustili niso nobene bodisi še tako majhne koče. Z največjo korajžo so se pa vrgli na pooblastila. Posebno okoli vdov so se kaj radi smukali. Te je Vrankar dan na dan obiskoval in jih pestil, da mu dado pooblastila, a te so ga možato zavrnile, da njemu nikdar in pod nobenim pogojem ne dado istih. Vsa čast jim! Tudi po več ur je bil včasih Vrankar v kateri hiši, kjer so same ženske, a oditi je moral skoro povsod praznih rok. Pa tudi na prižnici je vplival kar mogoče na volilce, a čim huje je delal, tem slabeje mu je kazalo. Samostojno misleči volilci pač sami dobro vedo, da se gre pri volitvah le zato, da postavijo na čelo svoje občine najboljše može, katerim je res mar splošni blagor občine, ne pa takih, katerim so mar le Vrankarjeva načela. Saj so naši občani vendar vsi, da, še prav dobri občani, a imajo le to napako, da se ne puste komandirati raznim Vrankarjem in drugim. Pa kaj Vrankarju mar korist kmetov in delavcev, le vera je v nevarnosti pri njem. — Na dan volitve je bil Vrankar prav dobre volje. Upal je, da gotovo prodere. Pa kako se je začudil, ko je videl, kakšen kupček pooblastil imajo samostojno misleči volilci in kakšnega ima on. Vzkliknil je: Sedaj smo pa že ven! No, to se je hvalabogu tudi zgodilo. S težkim srcem je zapustil volišče. Ko navsezadnje ni mogel drugega reči, pa je rekel: Zmagali smo pa le. A bila je britka zmaga, kajne, Vrankar! Toraj o tem za danes dosti; prihodnjič pa več. -- Gorenjec 15. 9. 1911

Volitev župana in svetovalcev občine Ovsiše se je vršila dne 9 t. m na Dobravi. Županom je zopet enoglasno izvoljen obče priljubljeni g. Anton Pogačnik posestnik v Podnartu, svetovalci pa so: Peter Sitar, Ivan Bohinc, Ivan Potočnik, Ivan Rakovc in Ivan Vovk. -- Gorenjec 23. 9. 1911

Iz Dobrave pri Podnartu nam poročajo: Pravijo, da se od nas nič ne zve, saj tako smo že večkrat slišali. Pa temu ni tako. Ravno prejšnjo soboto smo brali nek posebno ljubezniv dopis od nas v »Slovencu«, v katerem se na vse pretege hvali naše može. V prvo se je pohvalilo našega mežnarja, potem pa kamnogoriškega g. župana, kateri je, kakor že poročano, že petič izvoljen županom. Ja, res, hudo se je zameriti Vrankarju, da se mu je pa celo mežnar zameril, tega pa nismo pričakovali. Pa upamo, da ga še ne bo priglasil za kakšnega »brezverca«. Vrankarju se je mežnar zato zameril, ki je tudi kolikor toliko skrbel zato, da bi se veselica kar mogoče dobro obnesla. Pa kaj mar Vrankarju veselica, ki so jo priredili kmetje, saj so po njegovem mnenju kmetje takim študiranim gospodom kot je on, le takrat dobri, kadar so volitve, da volijo tako, kakor so »oni« rekli, tisti pa, ki se jih izvoli, pa imajo le to težko nalogo, da prav pošteno kimajo, pa je dobro. Zato so pa kmetje pri zadnjih volitvah pokazali, da kimavcev za sedaj še ne potrebujejo v občinskem odboru, so pač spoznali delo naše stranke, ki tako skrbi za vse, najbolj pa seveda za gospode po farovžih. Da, da, dani se med Dobravci, med njimi je vedno več neustrašenih mož, ki spoznavajo vsestransko delovanje klerikalcev in skrbeli bomo, da jih bodo še bolj spoznali. -- Gorenjec 30. 9. 1911

Iz Ovsiš pri Podnartu nam pišejo: V 35. štev. »Domoljuba« se je zaletelo neko klerikalno revše v naše samostojno misleče može, kateri so pri zadnjih občinskih volitvah neustrašeno oddali svoje glasove proti oni stranki, ki se po krivici nazivlje slovensko ljudska stranka. Očita se jim, da so kupovali volilcem golaž, salame, pivo, šnops in ne vemo kaj še. Ne, tega niso delali naši možje, pač pa so delali to gospodje v farovžih. Ali se morda dopisnik onega lažnivega dopisa še spominja, ko so imeli na Dobravi v farovžu nastavljen sodček piva, s katerim so seveda »napajali žejne". Ali se morda fajmošter Vrankar še spominja, ko sta hodila on in neka zelo vplivna oseba v naši občini nadlegovat in pestit volilke po njivah, da bi dobila kaj pooblastil? Zakaj se tega ni povedalo v »Domoljubu«? V drugem dopisu pa se zaletuje neko pritlikavo človeče, ki nam je dobro poznano, v obče priljubljenega g. Potočnika, p. d. Turka iz Rovt. Ne bomo ga branili pred napadom v »Domoljubu«, pač pa, rečemo le toliko, da je bil g. Potočnik vedno mož na svojem mestu. On pač ve bolje razločevati dobro od slabega, kot pa ono človeče. On se je in se bo še vedno brigal za dobro stvar, da bi se pa pustil komu komandirati — posebno onemu dopisniku — pa mu še na misel ne pride. -- Gorenjec 30. 9. 1911

Iz občine Ovsiše pri Podnartu. Nismo imeli namena se še kedaj oglasiti v »Domoljubu« o letošnjih občinskih volitvah, toda »Gorenjc « z dne 16. kimovca, nam je zopot potisnil pero v roke. Liberalni dopisun ozir. kmetski naprednjak kakor se ti ljudje imenujejo, se je obregnil ob nekatere može »Slovenske Ljudske Stranke«, osobito ob dobravskega g. župnika. Pravi, da župnik Vrankar vodi klerikalno stranko. Smešno. Ali naj mar liberalno? Kar pa piše o pooblastilih in vdovah, naj pa kar lepo molči. Znano je, da so ravno nekateri liberalni agitatorji presedeli po hišah cele noči in pritiskali zlasti na vdove z raznimi obljubami. Dokazov imamo. Prvak teh ne - resnicoljubnih »apostolov« je bil znani Komaričkov Peter. Nadalje piše »Gorenjec«. da je župnik naročil pri davkariji volilni imenik in je mislil, da ga bo občina plačala. Tudi to je laž. Župnik ni nikjer naročil imenika in ga torej tudi plačati ni bilo treba. Kje je dobil imena volivcev, pa nikomur nič mar, najmanj pa Tomažovcu. Svetujemo tem možem, da naj so poprej dobro informirajo o stvari sami predno poročajo, da ne bodo laži spravljali med svet. Sploh je pa najbolje, ako molče, ker se itak z vsakim dopisom le blamirajo. -- Domoljub 5. 10. 1911

Iz Dobrave pri Podnartu. »Ljubi svojega bližnjega, kakor sam ega sebe!« tako reči smo večkrat slišali našega župnika, ki sliši na ime Jože Vrankar, in katerega je pred dobrimi tremi leti poslal škof v našo faro, da tukaj pase podrejene mu ovčice in jagnjeta. Kar lepe so one Kristusove besede, a le škoda, da se naš župnik tako malo po njih ravna. V času, ko še ni bilo tega župnika pri nas, takrat Dobravci nismo poznali medsebojnega strankarskega sovraštva, takrat se nismo razločevali:ta je liberalec, ta klerikalec, ta socijalist itd., kakor je žalibog sedaj. Prej smo živeli lepo v miru, kmet s kmetom, delavec z delavcem in obratno. D anes pa, če se le kdo ne strinja z Vrankarjevimi nazori, je že liberalec in bogve kaj še vse. Vrankar je tisti, ki je napravil razdor med nami, on vedno hujska kmeta proti kmetu itd., njemu bi mu morale biti, na čelu tega članka zapisane besede, res svete, po teh bi se moral ravnati. Kot katoliški duhovnik bi sem oral brigati le za cerkvene stvari in bi moral na svoje podrejene mu farane vplivati z dobrim zgledom. Ali kako naj človek, ki dela le zdražbe, vpliva na druge z dobrim vzgledom? Po našem skromnem mnenju tega ni mogoče!

Še nam je znan slučaj, ko so priredili kmetje veselico v prid kmetijski podružnici. Takrat je nalašč spravil procesijo za dež skupaj in jo peljal v Kropo, samo da bi se kdo ne udeležil veselice! In mnogo je še podobnih slučajev, pri katerih ga je strankarska strast tako prevzela, da ni vedel, kaj bi počel. Odlikoval se je posebno pri zadnjih občinskih volitvah. Svoje agitatorje je učil na razne načine, kako naj postopajo, da jim bodo ljudje rajši verjeli. Skratka: naš župnik se bolj ravna po geslu: škoduj svojemu bližnjemu! Namesto da bi sejal ljubezen, pa seje prepir med nas. Svetujemo mu, naj se ravna po Kristusovem nauku, še je čas, da popravi, kar je zagrešil. Če se od priprostega kmeta zahteva, da naj bo prijazen s svojimi sosedi, moramo tem bolj zahtevati to od župnika, saj je vendar on naš pastir, ne pa obratno. Le čudimo se, kako je prišel ponedeljkov »Slovenec« do tega, da se huduje čez »Slovenski Dom«, ki piše sem pa tje kaj čez duhovnike. Vsaj ni čuda, če piše. Če bi bili vsi taki, kot je naš župnik, piše še stokrat premalo! Upamo, da se nas je razumelo! — Faran. -- Slovenski dom 21. 10. 1911

Iz Dobrave pri Podnartu. Zopet je preteklo par tednov, odkar smo so zadnjič oglasili. Ker pa je naš zadnji dopis jako zbodel našega častivrednega Jožeta, je nato zavpil v »Domoljubu« nad dopisnikom »Gorenjca« ter ga, seveda po stari krščanski navadi, ozmerjal z duševno revo in neumnežem.

Da povemo odkrito, temu se prav nič nismo začudili, saj predobro poznamo »Domoljuba« in njegove učene dopisnike. Da pa je naš »Domoljubov« dopisnik tudi eden izmed duševnih rev, nam ni treba povdarjati, saj je že tako vsem predobro znan.

Kakor nas je razumel ta, z vsemi modrostmi namazani nevednež, smo v našem zadnjem dopisu Jožeta celo pohvalili. No seveda smo ga, če mu je pa še premalo, ga bomo pa le, da bo vsaj mogel kaj povedati svojim backom, kako da je priljubljen. Da ga pa njegove ovčice strme poslušajo, je tudi resnica in to posebno takrat, kadar začne prav mastne pripovedovati ali pa če ga kaj polomi.

Pred kratkim se je tudi nekdo pritoževal v »Domoljuba« zoper naše županstvo radi steze na Kropo. Da je bil tudi tam zraven naš Jože, nam ni treba praviti. Saj kjer se napravi kaka neumnost, njega gotovo ne manjka. Da je prišel oni dopis iz takih rok, nam priča notica od predsedstva naše kmet. podružnice, priobčena v zadnjem »Domoljubu«, v kateri je vse pojasnjeno glede one steze. Seveda, če je človek tako zabit, da prej piše, predno se informira, mu pač ni pomagati. Po krščansko pa je tudi, ljudi po nedolžnem sumničiti, kajneda. Seveda »študiranemu« človeku se tega ne sme umeriti, posebno pa takemu, ki je pet let trgal hlače po lemenatu, kot smo slišali pred kratkim pripovedovati.

Upamo pa, da se bo še kaj oglasil v »Domoljubu«, da ga bo priporočil svojim vernim ovčicam. Pa tudi svoje društvo naj si dobro zavaruje, da ga mu sapa ne odnese čez skale pod farovžem. Izobraženi ste pa že itak vsi dovolj, ponekod že kar iz vas gleda izobraženost. Mi si bomo pa naročili »Gorenjca«, če nas še tako blatite. Vdamo se vam pa ne! -- Gorenjec 18. 2. 1911

Iz Dobrave pri Kropi. (Naša žlahta II.) Zvedeli smo, da je Podnartskega župana Tončka dopis v lanskem »Slovencu« pod naslovom »Naša žlahta« tako razburil, da se je šel vsled tega hudovat nad dobravskega gosp. župnika, češ, zakaj da jagnje volku vodo kali. Oh, ta ljuba predrznost našega dičnega Tončka! Da, naša žlahta je predrzna in zato mogočna. Komandirati hoče vse na Ovšišah in Dobravi. Kdor se ji ne pokori, pa bridko občuti pest te žlahte. To vedo dobro bivši in sedanji duhovniki na Ovšišah in Dobravi; to skuša tudi učiteljstvo in mnogi drugi. Zanimivo bi znala pripovedovati o človekoljubnih (?) činih te žlahte bivša dobravska učiteljica in kakor se obeta, bo isto mogel povedati tudi naš sedanji gospod učitelj. — Zato primerno spoštovanje taki žlahti! — Pa kljub temu se ji vseeno ne posreči vse. Zadnje Kamnogoriške obč. volitve se jim niso kar nič posrečile. Vse sile je napela ta žlahta in njih podrepniki, da bi vrgli občespoštovanega g. pl. Kappusa in našo stranko. Delali in podpisovali so rekurze; lagali čez naše može drž. pravdništvu; a vse zastonj — a ne — zastonj — plačati so morali precej, da so se ognili zaporu; sicer so pa prejeli — dolge nosove! — Prav jim je! — Te dni je pa dobil naš Tonček še poseben - nos - od c. kr. okr. glavarstva, ker ni vedel do sedaj, kdo plačuje in nastavlja organista in cerkvene pevce.

Treba mu bo še enkrat povedati občutno, da bo vedel, naj ne uči župnika očitno, kdaj sme računati štolnino ali ne, posebno če sam nič ne ve. Kdor ne ve, naj bo tiho, da se ne osmeši! Sicer ga zna kaj hujšega doleteli. — Ker vodi ta naša žlahta kmetijsko podružnico, se zelo dobro razume na napredno kmetijstvo, zlasti na gnojenje z gnojnico, kar pa naš dobravski gospod župnik ne razume prav nič. Zato je napeljal zadnjič enkrat eden izmed te žlahte gnojnico v župnikov vodnjak, češ, da bo imel župnik dovolj gnojnice za travo na vrtu. A, glej spaka! — Oblastvo je bilo pa drugačnih misli: namreč Filip naj gnojnico zase obdrži in naj plača za to napeljavo 50 kron in vse delavce, ki so vodnjak zopet očistili. Toda mož je pa še vedno mnenja, da župnik premalo na vrtu gnoji; in zato je sedaj brez vsakega vprašanja iz svojega svejta po vrhu napeljal kanale na župnikov vrt. A najbrž se bo zopet opekel. Tako dela naša žlahta. Nekateri pravijo, da vodi vse to delo gdč. Francka. A mi tega ne verjamemo. Sicer bomo morali v prihodnje natančneje opazovati njeno delovanje. Drznemo se ji pa svetovati, naj pazi na svoje rahlo zdravje! -- Domoljub 16. 5. 1912

Kamna gorica. Shod, katerega je priredilo katoliško politično društvo za radovljiški okraj pretečeno nedeljo, dne 10. avgusta, se je prav dobro obnesel. Udeležilo se je tega zanimivega shoda nad 200 mož iz Kamne gorice in Krope ter iz Lipnice, Lancovega in Dobrave. Na shodu so govorili gg.: vitez Pogačnik, državni in deželni poslanec ter podpredsednik državne zbornice in deželni poslanec župnik Iv. Piber ter tukajšnji rojak dr. Lovro Pogačnik. — G. vitez Pogačnik je govoril o razmerah v državnem zboru, obsojal našo zagrešeno zunanjo politiko, posebno glede Balkana, pojasnjeval je nekatere postave, katere je državni zbor že sklenil, oziroma jih namerava še skleniti, kakor postavo o starostnem zavarovanju, za katero se poganjajo vsi naši poslanci. On pravi, da je za to, da bi se za starost zavarovali vsi sloji, ne samo delavci in posli, ampak tudi gospodarji, katerim se, ko prepišejo posestvo na sina, na starost mnogokrat prav slabo godi. Nadalje govori o postavi za zvišanje davka na špirit, katerega je bilo doslej od litra 90 vinarjev, a po novi postavi ga bo 1 K 40 vin., in od katerega davka bo imela dežela lep dohodek, nad 1 milijon kron. Glede postave o zvišanju osebne dohodnine pravi, da nižje sloje ne bo zadela, kajti povišala se bo samo onim, ki imajo nad 10 tisoč kron dohodkov. — Gosp. poslanec Piber pravi v začetku svojega govora, da bi moral govoriti za delavce in kmete, ker je od vseh izvoljen, a ker bo o delavskih razmerah govoril naslednji govornik, g. dr. Lovro Pogačnik, bo on govoril samo kmetovalcem. Govoril je med drugim posebno o planinah, kako velikega pomena da so za kmetovalce, oziroma za njihovo živino, ki je na planinah veliko bolj zdrava, kakor ona, ki je vedno v hlevu, in katere se kaj rada prime jetika, katera se po mleku čestokrat prenese tudi na ljudi, poudarja, da za zboljšanje planin dajeta podpore država in dežela in da nikakor ne kaže razdeljevati planin. — G. dr. Lovro Pogačnik govori o delavskih razmerah v Kropi in Kamni gorici, poudarja edinost med Kropo in Kamno gorico, pojasnjuje veliko korist žrebljarske zadruge, katero tako izdatno podpira Zadružna zveza v Ljubljani in dežela sama, in pravi, da sta dežela in Zadružna zveza pripravljeni tudi še nadalje podpirati žrebljarsko zadrugo in torej delavcu ni potreba hoditi iskat si zaslužka na Jesenice ali kam drugam, kjer je pač boljša plača, a so draga stanovanja in je tudi hrana veliko dražja. — Z velikim zanimanjem so možje sledili izvajanjem gospodov govornikov, jim glasno pritrjevali in se jim slednjič toplo zahvaljevali. — Naj bo izrečena tudi na tem mestu najprisrčnejša zahvala gg. poslancema in g. deželnemu tajniku za njih trud in jih prosimo, da se z vso vnemo zavzamejo za naš kraj, oziroma za tukajšnjo obrt, da ne propade. -- Domoljub 7. 8. 1913 (26/33)

Iz Dobrave pri Podnartu. Možje in mladeniči volilci! Še par dni nas loči, ko bo treba z glasovnico v roki, stopiti na volišče. Kam bomo oddali svoj glas? Ali ga boste dali fajmoštru Pibru, ki se samo norca dela iz kmeta in delavca! On skrbi samo za sebe, za svoje volilce pa nič. Kdor ni preveč zaslepljen v farovško tmo, ta gotovo ne bo volil takega poslanca. Vzemite si pred oči volilci in poglejte, kaj nam je storil. In videli boste, tu nič, tam nič! On je med tistimi poslanci, ki glasujejo, da se zapravlja denar od nas davkoplačevalcev. Pa pravijo farovški kimovci, da bi ga še volili. Mi pa pravim o, da ga ne bomo volili, ker on ni za kmeta in ne za delavca. Mi bomo vsi, kar nas ni pod farovško strahovlado, volili neodvisne kandidate. Koliko dobrega nam je storil naš poslanec, domačin? Nič. Zatorej volilci, pogumno v boj prvega decembra za našega samostojnega kandidata. Izpolnite glasovnico: Anton Kržišnik, posestnik v Žirovnici. -- Dan 28. 11. 1913

Dobrava pri Kropi. Dne 7. septembra, t. j. v nedeljo pred Mal. Šmarnom, je imela naša liberalna kmetijska podružnica svojo letno veselico nekoliko v svojo korist, največ pa v korist liberalnemu gostilničarju. Z odmevi te veselice se že nekaj čas sem peča c. kr. okrajno sodišče v Radoljici. Da, s plesom, popivanjem skozi celo noč in prepovedanimi igrami — kakor se je na tej veselici godilo in se godi vsako leto — tako rešujejo naši liberalci kmečko vprašanje. A s tem se kmečko vprašanje ne bo rešilo! — Čudno, da se nekateri sicer pametni ljudje v svoji nerazsodnosti vsedajo na liberalni lim! -- Domoljub 16. 10. 1913

Iz Dobrave pri Podnartu. Gospod urednik! Kakor smo Vam pred volitvami poročali, tako se je tudi zgodilo. Mi smo ponosno porazili klerikalce. Najbolj častno, kar je kmečkih občin v našem o kraju. K tej častni zmagi nam je pripomogel naš fajmošter, ko je pred volitvijo rekel na leci: »Bratje, ura prihaja, čas je, da iz spanja vstanete.« Smo pa res iz spanja vstali. Oddali smo svoje glasove neodvisnem u k andidatu Kržišniku. S tem smo obsodili pogubonosno klerikalno politiko. Klerikalni kimovci so se z dolgimi nosovi vračali z volišča. Nekateri so bili predrzni. Posebno sta se izkazala Blejc iz Prezrenj in Gale iz Zaloš. Prvi pravi, da se boji, da bi ne nastale portugalske razmere, zato je junaško agitiral za Pibra. Ker so njegove razmere podobne turškim, — se boji, da bi se ne izpremenile. Drugi junak, si je na srce vzel, da je sramotil Kržišnika. Gotovo je imel to naročeno od Dobravskega Juža. Ker je on njegov kalin, mora vse ubogati. Rad bi si priboril kako častno mesto. Tudi našemu fajmoštru ne gredo volitve iz glave. Ni se nadejal, da bo s Pibrom tako propadel. Sedaj nas psuje s hudobneži, liberalci, brezverci itd. Ravno tako zmerja kakor kak turški paša. Toda s tem, gospod Joža, ne bo uspeha. Povsod bo odpor. Boljše bo, da se sami poboljšate. Iz hiše molitve ste napravili hišo politike. Mar. družba bo kmalu v razvalinah, kakor se kaže. Ako ne bomo imeli miru, se Vam ne bo dobro godilo. Mi hočemo mir, ker nismo zaradi Vas tu, ampak Vi zaradi nas. Vi živite od nas, ne mi od Vas. Zakaj nas zmerjate z lece. Kaj vas briga, kako mi volimo. Ali ne dobite bere tudi pri »liberalcih.« Zakaj jemljete darove tudi od takih, ki bi jih najraje v žlici vode utopili? Za danes dovolj, drugič pa več, če ne bo miru. — Dobrovolski poslušalec. -- Dan 12. 12. 1913

Iz ovsiške občine pri Podnartu. Pravijo, da se bo sedaj naš župan Tonček [Anton Pogačnik] posvetil politiki, ker so se liberalci ponorčevali z njim ter mu, za hrbtom se smejoč, ponudili kandidaturo. Da bo mogel v zboru mož učeno nastopiti, zato pravijo, da se je lotil tudi pisateljevanja, saj iz Dana se razširja prava birtovska modrost. S kolom žuga obema župnikoma na Ovsišah in na Dobravi, ker nočeta Tončku držati ostrog pri prihodnjih občinskih volitvah. Naravnost nesramno pa je, da vihtijo naši liberalci sedaj kadilnico bivšemu župniku Križaju, za katerega niso imeli preje druge besede, kakor »far«. Vsak otrok ve, kako sta o njeni govorila znana dva juda« tam doli, ga tožila, sramotila in preganjala. Fej takim možem! Mi smo spoštovali duhovne pastirje in spoštujemo tudi sedanje, ker vemo, da so nam mnogo dobrega storili, in kolikor bolj iih bodeta znana dva hujskača psovala, tem tesneje se jih bodemo oklenili mi, zlasti pri volitvah. Kaj pa je Tonček že storil dobrega za občino? Razen sebe in svoje žlahta ne pozna nikogar in dokler bode on županil, se nam občanom ni treba nadevati bog ve kaj, zlasti če se napada še poslanec vitez Pogačnik. Možje volilci! Pri prihodnjih občinskih volitvah naj velja geslo: Proč s Tončkom in proč z njegovo žlahto in blagostanje v občini se bode takoj poznalo in ljubi mir bode zavladal nad lepo našo občino. Tonček pa naj poje od jutra do večera in milostljiva gospa naj spremi a pomenljivo pesmico: »Hlačce se tresejo, stol se maje: Tonček, oj Tonček, to bo gore!«. -- Domoljub 26. 3. 1914

Dobrava pri Podnartu. Gospod urednik. Že dolgo časa se ni nobeden oglasil v vašem listu. Danes sem si pa jaz namenil, da napišem en par vrstic. Predpust je minul brez posebne nesreče. Poročil se v naši fari ni nobeden. Zato se je menda naš župnik cel predpust tako jezil na glas, ker ni nič zaslužil. Verske stvari so njemu malo mar. On ima vedno na jeziku brezverske časopise. Mladim deklicam razlaga o zakramentu sv. zakona. Pravi jim, ako to in to ne boš znala, te pa poročil ne bom! Zraven jih izprašuje, če katera misli ostati devica, mora priti k njemu k spovedi. Mi sodimo, da naš župnik ni pravi Kristusov namestnik, on je le politični gonjač. Njemu je le mar politika, ker nam pisje, pa ljudstvo vedno bolj naroča mesto božje besede tako, da poslušalce že kar ušesa bole. Zraven vedno zabavlja čez napredno časopisje, pa ljudstvo vedno bolj naroča napredno časopisje. Posebno »Dan« ima vedno več naročnikov, nasprotno pa »Domoljub« vedno manj. Prej ko slej mora v naši fari biti konec klerikalcev. No, kako pa ne, saj mora že vsak klerikalec izpregledati, da nas klerikalci vodijo v vedno in vedno večje dolgove. »Domoljub« št. 9. od letos piše v uvodnem članku da dežela varuje kmeta; to je res varovanje, ko jim davke zvišuje in naklada nova bremena. Nadalje piše, da so z novim cestnim zakonom razbremenili kmetiške okraje, da imajo vedno manj cestnih doklad. Kaj pa z našim okrajem, ko so nam letos zvišali cestne doklade za 30 %. Vi pišete, da ste zato morali davke zvišati, ker ste večino bremen cestnih gospodarstev vzeli v deželni zaklad. Mi smo radovedni, kaj mislita naša poslanca, da ne delata nič v korist svojih volilcev saj so jih gotovo zato izvolili, da bi nas zastopala v našo korist, naj bi gledala vsaj toliko, da bi nam v našem okraju kaj cest dežela prevzela. V sedanjem zasedanju deželnega zbora sta pokazala, da se ne menita dosti za svoje volilce gospoda poslanca Piber in vitez Pogačnik. Treba bo drugače začeti, ako hočeta še zanaprej ostati ljudska zastopnika. Davkoplačevalec -- Dan 15. 4. 1914

Izpod Jelovce pri Kropi. V občini Ovsiše pri Kropi se pripravljajo na nove občinske volitve. Boj bo za županski stolec. Politične harmoniko vlečejo v tej občini sedanji župan s Podnarta, Portarjev Janez iz Ovsiš in Tine z Dobrave. Županovi prijatelji pravijo, da so i »neodvisna« stranka in da ne potrebujejo tudi nobenih podpor od deželnega odbora. Nobenih podpor ne potrebujejo! Pri deželnem odboru pa leže njihove prošnje za vodovod na Poljšici in za cesto iz Rovt na Češnjico. Res je, da hodi naš župan redno k sv. maši, saj je celo g. knezoškofa pozdravil zadnjič pri birmi na Ovsišah. Res je pa tudi, da vidijo ljudje pri njem »Narod« in »Dan«. Ali je to mož? Mi že poznamo te »neodvisne« ljudi, ki so odvisni od liberalcev. Vzemimo n. pr. Trebušnika, za katerega je lansko leto agitiral naš župan. Ta ima tako rad duhovščino, da je dejal: »Ako bi bil jaz general, bi dal speljati vse farje na en travnik in bi jih dal postreljati.« Slišal ga je tako govoriti besniški župnik na gorenjskem vlaku. »Neodvisno« stranko vodijo liberalci, agitirajo zanjo liberalci in volijo liberalci. Njena neodvisnost je samo posebna suknja, katero oblečejo, kadar gredo med naše kmete, da jih lažje premotijo, ker so liberalci že ves kredit izgubili. Naš župan, Portar z Ovsiš in Tine na Dobravi pa tudi sicer niso neodvisni, ampak so odvisni od svojih pivcev. Samo da bi ti enkrat oči odprli in se zavedli svoje moči, bodo kmalu vsi trije pod klop zlezli in peli tisto pesem, ki jo volilci hočejo. -- Domoljub 14. 5. 1914

Politični shodi J. D. S. [...] Na DOBRAVI PRI PODNARTU v nedeljo, dne 15. decembra ob 1/2 10. dopoldne v ljudski šoli. -- Domovina 13. 2. 1918

Shod J. D. S. na Dobravi pri Podnartu. Pretečeno nedeljo dopoldne priredila je J. D. S. javen političen shod na Dobravi pri Podnartu. Udeležilo se ga je toliko mož in žena iz Leš, Ljubna, Krope, Kamnegorice in bližnjih vasi, da se moral vršiti pod milim nebom pred Pogačnikovo gostilno. Bil je krasen, solnčen dan. Shodu je predsedoval župan g Pogačnik. Dr. Kavčič, dr. Klečec in dr. Olip so pojasnili zborovalcem vsa vprašanja, ki so danes na dnevnem redu, nakar so bile sprejete soglasno znane resolucije. Besedo je dobil tudi domači g. župnik, ki je skušal nečedno gonjo, ki se je bila vršila o vprašanju republike naslikati kot le nekako prerekanje za besede in je končno predlagal dodatek resolucijam, da naj imajo vsa veroizpovedanja jednake pravice v Jugoslaviji, to se pravi, ločitev cerkve od države. Po primernih pojasnilih od strani govornikov J. D. S., zlasti glede zahteve dodatka resolucije, da se je ravno J. D. S. vedno borila za to zahtevo, naletela pa pri nasprotnikih na hud odpor, je bila tudi ta resolucija soglasno sprejeta. -- Domovina 20. 12. 1918, Prosveta (ZDA) 1. 4. 1919

Nesreče in kriminal[uredi]

Glavo odtrgal je vlak te dni na železniški progi Radovljico železniškemu delavcu Matevžu Koželju s Srednje Dobrave pri Kropi. Kakor kažejo vse okoliščine, se je sam vlegel pod vlak in je bilo baje temu krivo žganje, vsled katerega je neredno in zapravljivo živel; nazadnje mu je pa tudi ljubica, neka dekla v Radovljici, odpovedala svojo ljubezen. V nedeljo popoldne jo je še jedenkrat obiskal ter jo izkušal zopet pridobiti zase, ker se mu pa menda to ni posrečilo, dal je njej in svetu slovo, »nazaj ga nikdar več ne bo«. -- Štajerc 2. 6. 1901 (2/11); Edinost 21. 5. 1901 (26/115); Slovenski narod 20. 5. 1901 (34/114) Ta žalosten dogodek priča, da tudi v naših klerikalnih časih in krajih še vedno cvete — romantika. -- Gorenjec 18. 5. 1901 (2/20)

Potres. Z Dobrave pri Podnartu. Dne 16. t. m. ob 9. uri 7 minut se je čutil zelo močan sunek. Smer bila mu je jugovshodna. — Slovenski narod 18. 2. 1901

V soboto zvečer po 9. uri je precej močan sunek razburil prebivalstvo mesta Kranja. Škode ni napravil posebne, le omet v sobah je na nekaterih krajih odletel. — Tudi iz drugih krajev smo dobili poročila, tako z Bleda, iz Dvorjan pri Cerkljah, z Dobrave pri Podnartu, kjer so čutili močan podzemeljski sunek, ki je trajal približno tri sekunde. Smer mu je bila jugovzhodna. -- Gorenjec 23. 2. 1901

Z Dobrave pri Kropi se nam poroča: Neznaten potok Lipnica je napravil danes 16. novem. pravo katastrofo. V četrtek je jelo po malem deževati; od petka do sobote pa je raztrgal most pri okr. cesti in onega pri Češnjici. Promet med Podnartom, Kropo in Kamnogorico je ustavljen. »Fabrika« v Lipnici je v veliki nevarnosti. Pokončala je mnogo jezov. Mlin pri »Benku« je brez jeza. Vdova z devetero malimi otročiči bo čez zimo brez zaslužka. Prosimo pomoči! -- Slovenec 18. 11. 1901 (29/265)

Vlom v župnišče na Dobravi pri Podnartu se je zgodil v nedeljo zjutraj med prvo mašo, ko so vsi zapustili župnišče ter šli k maši. Vlomila sta v kuhinjo dva tuja potepuha, katera so nekateri videli že pred mašo postopati okrog župnišča. V kuhinji sta se najedla mleka in smetane, pobrala nekaj kuharičnega denarja in obleke, potem pa vdrla tudi v zgornje prostore. Ker pa tu nista mogla hitro priti do denarja, sta odšla v strahu, da bi jih kdo ne zasačil. Zdaj, ko se dela bohinjska železnica, se klati po naših krajih vedno dosti brezposelnih delavcev in raznih zločincev. Naši ljudje naj bodo previdni in naj ne zapuščajo svojih domov brez varuhov. -- Gorenjec 14. 3. 1903

Kamnagorica. Pred deželnim sodiščem sta bila te dni obsojena Florijan Posavec in Anton Šolar, rojena tu. Prvi je delavec v Ljubljani, a drugi čevljar na Glincah. Oba sta znana tata in že večkrat kaznovana. Kradla sta meseca februarja pri župniku g. Trpinu v Mošnjah, potem v Srednji Dobravi in Ratečah. Obsojena sta oba in sicer Posavec na 15 mesecev in Šolar na 5 mesecev težke ječe. -- Domoljub 7. 1. 1904

Po radovljiškem okraju je zadnji čas prodajal kmetom razne kmetijske stroje neki agent, ki čuje na ime Ludovik Perko in je baje že znana oseba kmetom po Dolenjskem kakor tudi sodniji. Na Dobravi pri Kropi je par kmetov kupilo nekaj slamoreznic in drugih strojev, a dočim bi imeli stroji že davno priti z Dunaja. jih ni še danes, čeprav je agent prejel že nekaj denarja na račun, za ostalo vsoto pa dal podpisati kmetom menice. Svarimo naše kmete pred takim nakupovanjem, da bi se podpisovali na nemške naročilne liste, katerih ne razumejo. Še bolj pa jih svarimo pred podpisovanjem menic. kar je silno nevarno za vsakega, ki ne pozna teh papirjev in strogih meničnih postav. -- Domoljub 24. 12. 1907

Požar. V soboto teden proti večeru je pričelo goreti v vasi Žaloše, ki leži med Podnartom in Otočami, župnije Dobrava pri Kropi. Dvema posestnikoma je pogorelo vse, hiša in hlev. Drugo vas so ljudje rešili, ki so delali z velikim pogumom. Ena hiša se je vnela petnajstkrat in so jo vendar rešili. Gasilcem so se srajce na hrbtu vnemale, a niso se hoteli umakniti. Ponesrečenca sta potrebna pomoči. Eden si je ravnokar vse novo naredil, a pogorelo mu je, predno je noter prišel in ga je zato občutno zadelo. Drugi pa je že sicer potreben. -- Slovenski narod 9. 9. 1908 (41/208)

Iz Dobrave pri Kropi. Že so prinesli listi vest o tragični smrti Antona Debelaka iz Dobrave, katerega je na Jesenicah v tovarni žaga na sv. večer pretrgala in vsega razmesarila. O kolik vdarec za ubogo hišo, kjer vlada beda in revščina! Trije ljubki, živahni otroci skačejo lahkomišljeno okrog rumenoblede matere, ki sedi kakor duh na postelji. In sedaj je oče mrtev. Kdo naj pomaga? In našli so se. To so sotrpini-delavci, ki niso pozabili uboge vdove. Nabrali so velikodušen dar 118 K 38 v, ter so poslali najprej s pošto 34 K 80 v, pozneje pa po Petru Hrovatu, ki je vdovi izročil 83 K 58 v. Uboga žena je bila do solz ginjena, videč toliko sočutnih in usmiljenih src ter se tem potom zahvaljuje blagim darovateljem, posebej pa še gospodu Pongratzu in g. Poženelu na njunih darovih. -- Slovenec 29. 1. 1909 (37/23)

Nesreča na triglavskem pogorju. Poročilo iz »Aljaževega doma«. Komaj se je poleglo prvo razburjenje, ki se je polastila ljudi vsled nesreče na Kamniških planinah, kjer je našel grob nadebudni mladenič, že prihaja druga vest o veliki nesreči, ki se je dogodila v triglavskem pogorju v nedeljo 3. t. m.

Prihod veselih delavcev. V nedeljo, dne 3. t m. so prišli 3 delavci, uslužbeni pri g. Jožefu Zupanu iz Dovjega, okolo 8. uri zjutraj v Aljažev dom v Vratih. Bili so prav dobre volje, ki so jo hoteli povečati še s tem, da so zahtevali v hotelu žganja. Oskrbnici Dobišek se je pa zdelo, da ga imajo že dosti, zato je odgovorila, da jim ga ne da.

Odidejo po planinke. Delavci si iz tega niso ničesar delali. Lepo so se poslovili in oskrbnici obljubili, da ji prinesejo planink. Oskrbnica jim je pa obljubila, da jim bo dala juho, ko se vrnejo. Oskrbnik o vsem tem ni ničesar vedel. Ker je bil celo noč po konci in je spal po dnevi.

Skale se rušijo, sliši se upitje in petje. Proti drugi uri popoldne je prišel v Aljažev dom voznik »Slov. Planinskega društva«, gospod Zima iz Mojstrane s svojim sinom Lojzetom. Pripeljala sta v hotel pivo in vse vrste potrebščin in provijanta. Ko so vse pospravili in dali v red so se vsedli in se pogovarjali. Oskrbnik Dobišek, Lojze in njegov oče. Naenkrat se zasliši otlo bobnenje skal, velikansko upitje in veselo petje. Oskrbnik se Je vsled tega jezil, češ, kaj so to za eni ljudje, ki rušijo skale in jih valijo. Čez nekaj časa je vse to utihnilo.

Eden od njih pride. Čez nekaj časa na to pride k Aljaževem domu eden od preje omenjenih delavcev. Usedel se je pod smreko in malo južinal. Dal si je malo kruha in žganja. Oskrbnik in voznik iz Mojstrane sta ga vprašala od kod prihaja in kje je dobil tako lep šopek. Odgovoril jima je, da na skalovju in da sta šla njegova prijatelja nabirat na Stenar encijan in planinke. Dogovorili so se, da se snidejo pri Aljaževem domu.

Prijateljev ni. Tovariš jih je čakal in čakal, toda zamanj. Čas je potekal, ne da bi se bila ona dva z Stenarja vrnila. Čakal jih je do petih popoldne, nakar je odšel domov proti Mojstrani. Nihče ni ničesar hudega slutil, ker smo mislili, da so se vrnili po drugi poti domov.

Slutnja. Drugi dan se je zvedelo, da se nista vrnila domov. Ker jih ni bilo od nikoder se je zaslutila nesreča. K oskrbniku se je prišel informirati stražmojster Vilfan in vodnika slov. planinskega društva g. Brtoncelj in Vrehovnik. Vsi so se podali pod Stenar, da bi našli kako sled. Med tem je prišel k »Domu« še vodnik Urbas, katerem u je oskrbnik vse razložil. Nista se dolgo obotavljala, tem več sta se hitro oba napotila na Stenar.

Trupli najdeni. In res. kmalu sta bili trupli najdeni. V groznem stanju. Prepeljavanje je bilo jako nevarno; skoraj da ni to prepeljavanje zahtevalo življenje vodnikov, ki so le z največjo težavo pripeljali ponesrečenca k Aljaževem domu. Tu zbrana družba turistov se je zgrozila, ko je videla razmesarjeni trupli. Takoj se je poskrbelo za vse, da se pripravi spodoben oder in luč, za kar vse je poskrbela oskrbnica. Edino cvetje, ki je ležalo na truplih so bile planinke. Ko je minila noč je odpeljal trupli v Mojstrano voznik Lavtižar. Pogreb nesrečnih izletnikov, ki sta bila Janez Jerše iz Stahovce pri Kamniku in Anton Bertoncelj iz Dobrave pri Podnartu se je vršil včeraj 6. t. m. v Mojstrani. -- Dan 7. 8. 1913

Nesreča v Vratih. Najlepša turistovska točka na Kranjskem so Vrata. Kdor je videl pri lepem vremenu severno Triglavsko steno in bližnje velikane: Cmir, Stenar, Rogico, Suhi plaz (Škrlatica), njemu ostane ta veličastni prizor v vednem spominu. Zato pride vsako leto par tisoč turistov v Vrata. Domačini z Dovjega in Mojstrane znajo plezati po gorah, ker hodijo iz mladega kot pastirji za ovcami, pa tudi kot lovski gonjači za gamsi. Tuji turisti pa naj gredo po narejenih stezah, da se ne ponesrečijo. — Zadnjo nedeljo sta se prav lahkomišljeno ubila v Vratih dva tuja delavca, ko sta šla v Stenar planinke trgat; namreč: Janez Jerše iz Strahovice pri Kamniku, star 30 let, in Anton Bertoncelj iz Dobrave pri Kropi, star 20 let. Imela sta še enega spremljevalca, ki se je pa pod Stenarjem skesal, češ da se neče ubiti. Ona dva delavca pa sta mu odgovorila: »Če se ubijeva, bo pa za smrt zarajtano." Dasiravno okoli Stenarja lepa pota navgor drže in je vse polno planink in encijana , plezata predrzno v navpično steno brez vrvi, brez derez in turistovske oprave. Žganje je za nič za hribolazce, pa sta ga vendar poprej pila. Stena je tembolj nevarna, ker ima drobeč kamen, pa plezala sta dalje, planinke in encijan trgala, prepevala, kamenje doli valila in vriskala. Domenjeni so bili, da se snidejo pri restavraciji. Okoli pol dveh popoldne v skalah vse utihne —. Zvečer jih ni dol in takoj je uganil tretji delavec, da se je nesreča zgodila. V ponedeljek so jih iskali: en orožnik, in dva vodnika (Bertoncelj in Orehovnik). Zvečer so ju našli grozno razbita pod Stenarjevo steno. Do ravnega so ju spustili po vrveh, v torek pripeljali na Dovje, v sredo popoldne pa sta bila ponesrečenca pokopana. -- Gorenjec 8. 8. 1913 (14/32), Domoljub 7. 8. 1913 (26/33), Slovenec 9. 8. 1913

Nesreča v gorah. V Mojstrani uslužbena delavca Janez Jerše iz Stahovice pri Kamniku in Ant. Bertoncelj iz Dobrave pri Podnartu sta šla v nedeljo v pečine Stenarja nabirat planinke, kjer sta oba smrtno ponesrečila. Ponesrečenca so pripeljali na Dovje, kjer bosta pokopana. -- Zarja 6. 8. 1913, Slovenec 6. 8. 1913, Domačin 9. 8. 1913: ... kjer sta bila pokopana., Prosveta 29. 8. 1913, Glas svobode 29. 8. 1913

Nesreča. Dvanajstletni gostilničarjev sin Ignacij Perdacher iz Dobrave pri Radovljici je imel opravka z acetilinom. Deček je imel pri tem gorečo svečo, s katero je prišel preblizo karbida, ki je eksplodiral. Fant je zadobil znatne opekline po obrazu. -- Dan 10. 9. 1913 (2/616)

Ljubljanska državna policija oživila »mrtvega«. V ponedeljek 4. t. m. sta »Slovenec« in »Narod« priobčila velik mrtvaški list, v katerem je bilo čitati, da je »v O Palanki na Ogrskem umrl četovodja Ninče Kuštrin« in da bo pogreb v torek 5. junija. Dotični, ki je prinesel v upravništva mrtvaški oglas, je oglas tudi plačal. Dan po tej osmrtnici pa je policijski agent Močnik aretiral mladega moža, ki je hodil okolu beguncev ter jih sleparil, da jim bo preskrbel živeža. Slepar je za to prejemal denar in kazal beguncem prazne žaklje, katerih je imel okolu 50, češ, da jih napolni z živili. V zaporu si je policijski agent Gruden tega moža natančnejše ogledal in spoznal, da je to — Ninče Kuštrin, ki je imel svoj »pogreb« v listih napovedan na Ogrskem. Ninče Kuštrin je sam dal in plačal naznanila o svoji »smrti« v liste, da bi s tem ustavil policijsko zasledovanje za seboj, misleč, da bo policija verjela mrtvaškemu oglasu in mrtvega ne bo zasledovala. Da bi policija naznanilu o njegovi smrti še bolj verjela, je podpisal Kuštrin pod parte tudi »žalujočo soprogo«, katere niti nima. Ninče Kuštrin mora imeti na vesti še marsikaj drugih pregreh, ker se mu je tako mudilo »umreti«. Ninče se je sedaj res ločil od sveta, a drugače kakor je on računal. »Zahvale« za tako slovo od življenja pa menda ljubljanski državni policiji ne bo poslal. — Ninče Kuštrin je rodom iz Gorice ter je nekaj časa bival tudi na Dobravi pri Radovljici. Oni, katere je Ninče Kuštrin oškodoval, naj se oglase pri ljubljanski državni policiji. -- Slovenec 8. 6. 1917 (45/129), 5

Osebno[uredi]

Dokazilo o služenju vojske 1904. Arhiv Jože Resman
Delavske bukvice (Arbeitsbuch) Antona Debelaka s Srednje Dobrave, 1911. DAR
Dobravci med prvo svetovno vojno: 3. vrsta 2. Jože Resman, 4 Šuštarjev? Med prvo vojno. Arhiv Joška Resmana

Podružnica c. kr. kmetijske družbe na Dobravi pri Kropi priredi v nedeljo, dne 9. kimavca 1900, ob treh popoldne srečkanje pri g. A. Pogačniku (Valentincu), gostilničarju v Podnartu. Spored: 1. Ob treh se prične prodaja listkov. 2. Med prodajo listkov bode petje in godba. 3. Ob šestih se bodo delili dobitki. 4. Po (5. uri se prične ples. Darila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. -- Gorenjec 1. 9. 1900 (1/34)

Z Dobrave pri Kropi 9. dec. Danes smo izročili materi zemlji telesne ostanke nedolžnega angela. Vzletela je na lahnih perutih med svojo tovariše krilatce v nebesa Jelica Pogačnikova, ljuba hčerka bivšega našega drž. poslanca g. Josipa Pogačnik iz Podnarta. Pač bridek udarec blagima roditeljima in tem hujši, ker sta imela poleg treh nadebudnih dečkov Jelico jedinico! V srčni bolesti naj jima je vsaj nekoliko v tolažilo veličastni sprevod, kakor ga še ni videla Dobrava, ki je bil živa priča, kolike simpatije vživa s svojo ljudomilo soprogo g. Pogačnik v vseh vrstah. Videli smo udeležencev iz vse okolice; iz Radovljice, Mošenj, Krope, Kamnegorice, Podbrezij, iz Kranja, iz Ljubljane in celo iz solnčne Gorice. Na svidenje v nebesih — nedolžni angel! –č -- Slovenec 11. 12. 1900 (28/283) [Gabrijela Pogačnik (8. 10.1897–7. 12. 1900)]

Glavo je odtrgal vlak bratu dobravškega cerkovnika, ko je šel 12. maja po noči iz Radovljice po železni cesti domov na Dobravo. -- Domoljub 16. 5. 1901

Posestvo naprodaj blizu postaje Otoče na Gorenjskem hiša št. 12 na Mešačem z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, 2 sadna vrta z 1 1/2 orala; travnikov in njiv 6 oralov. Cena po dogovoru. Natančneje se izve pri lastniku Martinu Bohinjcu na Mešačem št. 12, pošta Kamnagorica. -- Gorenjec 31. 8. 1901

Za lovce. Na Dobravi pri Kropi je tamošnji trgovec in posestnik g. Filip Pogačnik vjel v gospodarskem poslopju krasnega divjega mačka, katerega je najbrž zadnji veliki sneg tja zanesel. -- Slovenec 3. 3. 1902 (30/51) Gotovo se je mislil nenavadni gost mastili s kuretnino, kar mu je pa seveda izpodletelo, ker zagrabile so ga ostre jazbečarske klešče skozi čeljusti in zadnji del glave. Toda močna žival se je vkljub hudim zobem jazbečarskih klešč iztrgala in pobegnila urno nazaj v gozd. -- Gorenjec 1. 3. 1902; Slovenski narod 26. 2. 1902 (35/47)

Z rešilnim vozom so pripeljali v bolnico Frančiško Pretnar z Dobrave pri Kropi. V bolnici je povila otroka. -- Slovenec 23. 8. 1902 (30/193)

Dražbeni oklic. Po zahtevanju Marije Pirkebner, železniškega sprevodnika soproge v Ljubnem, zastopana po dr. J. Vilfanu, odvetniku v Radovljici, bo dne 4. novembr a 1902, dopoldne ob pol 11. uri, pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 2, dražba posestva vlož. št.. 50 kat. obč. Dobrava pri Kropi s pritiklino vred, ki sestoji iz 1 vola, 2 krav, 1 junčka, 1 slamoreznice, 2 vozov, 1 brane, 1 pluga, nekaj sena in detelje. Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, je določena vrednost, in sicer poslopju na 710 K, zemljiščnim parcelam na 4918 K in pritiklini na 898 K. Najmanjši ponudek znaša 4351 K; pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje, ki se s tem odobrujejo, in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljiško-knjižni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike i. t. d.), smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 4, med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobé v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija v Radovljici, odd. II, dne 3. septembra 1902. -- Laibacher Zeitung 17. 10. 1902 (št. 239)

Umrla je ponoči dne 12. nov. gospa Marija Pogačnik, mati znane rodbine na Dobravi pri Podnartu, v 73. letu svoje starosti. Pogreb bode jutri popoldan ob 4. uri. N. v m. p.! -- Slovenec 13. 11. 1905; Amerikanski Slovenec 8. 12. 1905

Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da nam je po kratki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, umrla nepozabna mati, tašča, sestra, stara mati, gospa Marija Pogačnik, posestnica na Dobravi pri Kropi, dné 12. novembra v 73. letu svoje starosti. Pogreb nepozanbne rajnice bode dne 14. novembra t. l. popoludne ob 4. uri na Dobravi.
Franc, Anton, Filip, sinovi. Marija Aljančič, Frančiška Pogačnik, Cecilija Pogačnik, Betka Čop, hčere. Franica Gartner, sestra. Lovro Aljančič, Ivan Čop, zeta. Marija Pogačnik, sinaha. Vsi vnuki in vnukinje. -- Slovenec 13. 11. 1905 (33/260), Slovenski narod 13. 11. 1905 (38/260)

Umrla je minulo nedeljo gospa Marija Pogačnik, posestnica na Dobravi pri Kropi, v starosti 73 let. N. v m. p.! -- Gorenjec 18. 11. 1905 (6/46)

Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče in tast, gospod Lovro Aljančič posestnik itd. v sredo, dne 14. febr. 1906 ob 3. uri popoldne v 83. letu svoje dobe po kratki, a mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb preljubega pokojnika bode v petek, dne 16. febr. ob 10. uri dop. s slovesno sv. mašo v farni cerkvi sv. Križa. Sv. maše-zadušnice se bodo služile v župni cerkvi sv. Križa in na Dobravi pri Kropi.
V Bistrici pri Tržiču 14. febr. 1906.
Valentin in Lovro sinova. Jerica in Katarina hčeri, Marija Aljančič roj. Pogačnik sinaha. --Slovenec 15. 2. 1906 (34/37)

Ob nenadomestljivi izgubi vzor-očeta, oziroma tasta in starega očeta, gospoda Lovro Aljančiča posestnika itd. nas je poleg zaupanja v Boga tolažilo splošno sožalje prijateljev in znancev od blizu in daleč. Ker nam ni mogoče, vsakemu se posebej zahvaliti za izkazano ljubezen, naj tem potom sprejmejo vsi blagi prijatelji in znanci pokojnikovi našo prisrčno zahvalo. Posebej pa se še zahvalimo čč. gg.duhovnikom iz Križa, Kovorja in Tržiča za spremstvo, g. dr. Jagoditzu skrbnemu zdravniku, ljubim in tako dobrim Tržičanom in vsem, ki so v tako ogromnem številu spremili nepozabnega pokojnika na zadnjem zemskem potu. V Bistrici pri Tržiču in na Dobravi pri Kropi, 20. febr. 1906. Globoko žalujoči ostali. -- Slovenec 21. 2. 1906 (34/42)

Naprodaj je lepo arondirano posestvo na Stočji tik Kropa na Gorenjskem. Posestvo obstoji iz njiv, travnikov in dobro zaraščenih gozdov; redi se lahko 6—7 glav goveje živine. Poslopja so v dobrem stanu. Kupnina 10.000 kron se lahko plača v obrokih. Natančnejša pojasnila daje lastnik Florijan Pretnar, Zg. Dobrava, p. Podnart. -- Domoljub 10. 10. 1907

Z Dobrave pri Kropi se nam piše: Srce nam je zadrhtelo, ko je zagrnil grob telesne ostanke dne 9. t. m. v Otočah umrlega učiteljskega pripravnika Ignacija Grobovšek. Solza nam je kanila na grob, kamor je tirala tako mlado žrtev božja dekla, bleda smrt. Umrli Grobovšek, ki je ravnokar izpolnil 19. leto, je bil tihega značaja, ponižen in tako ljubeznjiv, da se je vsakemu prikupil, kdor ga je poznal. Vestno se je pripravljal za težavni učiteljski stan in večkrat je potožil piscu teh vrstic, da bo radi bolezni izgubil leto ... In zdaj je izvršil vse nauke za dolgo večnost in upamo, da prav dobro. Nedolžen, kakor je bil, je tolažil do smrti bolan, svojo žalostno mater: Ne bodite žalostni, mama; kaj bi pa bilo, če bi bil postal hudoben. Tako more govoriti in tolažiti le — angeli. Trdno upamo zato, da so se nebeščani veselili ob njegovem veličastnem pogrebu, katerega so poveličali rajnika sošolci gg. pripravniki, do 30 na številu, s prelepim petjem pred hišo in na pokopališču. Zato proč žalost, kadar se nebesa odpro. -- Domoljub 19. 3. 1908

Izgubljen denar. Pozor. Od Mišač do Zgornje Dobrave pri Kropi je bilo izgubljenih okrog 125 goldinarjev denarja. Kdor je to našel, naj pošlje isto na župni urad Dobrava pri Kropi. -- Domoljub 11. 6. 1908

Orjaške buče je pridelal letos g. Filip Pogačnik, posestnik na Dobravi pri Podnartu. Dasi še niso dosedaj vse popolnoma dozorele, tehta najtežja 47 kilogramov. Kakor lastnik trdi, bodo tehtale največje tudi po 60 kg. -- Gorenjec 16. 10. 1909, Soča 19. 10. 1909

Letovišćniki pozor!

Letoviščniki pozor! V najem se odda 3 lepo opremljene sobe na Dobravi pri Podnartu. V bližini železniške postaje Podnart. Krasna lega in lepi izprehodi po gozdu in planjavi. Natančneje se izve pri lastniku Filipu Pogačniku istotam. -- Soča 31. 7. 1909

Iz Dobrave pri Podnartu. Dne 20. t. m. je preminil tukajšnji prvi naprednjak, g. Matevž Šolar, oče dr. Franca Šolarja, odvetnika v Trstu. Ranjki je bil navdušen naprednjak, zelo miroljuben in splošno priljubljen človek. N. v m. p! -- Jutro 22. 3. 1911

Dobrava pri Podnartu. Tu je po kratki bolezni umrl posestnik gosp. Matevž Šolar v starosti 67 let. Pokojnik je bil odločen in zvest naprednjak, kakršni so redko sejani. Bodi mu blag spomin! -- Slovenski dom 1. 4. 1911, Celevelandska Amerika 7. 4. 1911, Slovenski narod 24. 3. 1911

Posestvo obstoječe iz 50 mernikov posetve, več oralov gozda in travnikov z vso pritiklino, dalje živina, orodje, se proda iz proste roke skupno ali posamezno. Na željo kupca se proda, kakor želi. Več se izve pri Mariji Pristavc, Mišače, pošta Podnart, Gorenjsko. -- Domoljub 25. 5. 1911

Na Gorenjskem pri Podnartu, vas Mišače, se proda prostovoljno vsled preselitve lepo posestvo, gozd, travniki za 50 mernikov žetve, mrve za 12 glav živine, zemljišče v ravnini. Pri hiši je tudi voda. Kupci naj se oglase pri M. Pristavcu, Mišače 4, p. Podnart. -- Domoljub 3. 8. 1911

Zahvala. Povodom prebritke izgube naše nepozabljene soproge, mamice, hčere in tete, gospe Nežike Šmitek, roj. Pirc, zasebnega uradnika soproge zahvaljujemo se ginjenega srca vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem najiskreneje. Osobito se zahvaljujemo častitim gospodom Josipu Vrankarju, župniku na Dobravi pri Kropi, Simonu Ažmanu, župniku v Kamnigorici in Valentinu Oblaku, župniku v Kropi za mnogobrojne obiske in tolažila ob dolgotrajni mučni bolezni, nadalje tvrdkama Peter Majdič „Merkur" v Kranju in J. Pfajfer v Kranju, slavnemu odboru I. žrebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in Kamnigorici, požarni hrambi iz Krope, kakor tudi vsem ostalim, ki so v ogromnem številu spremili rajnico na zadnji poti ali ji drugače izkazali zadnjo čast. Priporočamo nepozabno pokojnico vsem znancem in prijateljem v molitev in blag spomin. Kropa, dne 13. avgusta 1911. Žalujoči ostali. -- Slovenec 16. 8. 1911 (39/186)

Na prodaj je malo posestvo v lepem kraju na Gorenjskem. Poslopja so v najboljšem stanju, oddaljena od cerkve in šole 4 minute, od postaje Otoče 20 minut. Več pove lastnik J. Rakovec, Zg. Dobrava 7, p. Podnart. -- Domoljub 2. 11. 1911

Iz New Yorka v Buffalo.' Mnogo ljudstva se je trlo na kolodvoru, ker Buffalo je mesto s 400 tisoč prebivalci. Hodil sem v gnječi gorindol, toda živa duša se ni zmenila zame. Slednjič zapazim nekaj Indijancev. Nihče me ni opozoril nanje, toda pri prvem pogledu sem spoznal, da imam pred sabo potomce prvotnih prebivalcev Amerike. Kolikokrat sem jih videl na slikah in danes jih imam pred seboj žive, ravno take, kakršne sem tolikokrat videl vpodobljene. Krepke postave bakrenorujavih obrazov, velikih črnih oči, glave okrašene z raznim nakitjem, život odet z obleko živahnih barv. Ta hip sem pozabil na vse drugo ter bil zamaknjen edinolo v te čudne prikazni. Kar se mi približa prijazen mlad mož ter me nagovori v domačem jeziku: »Ali ste Vi s Kranjskega?« Kdo bi opisal prijetno presenečenje! »Da, jaz sem, jaz sem,« in krepko smo si segli v roke. Čakat sta me prišla oba, ki sem jima pisal. Eden je bil Franc Jerman, doma iz Črnomlja, eden pa Franc Pogačnik, doma z Dobrave pri Kropi. Menda bi se bratje ne mogli medsebojno boli razveseliti, kakor smo se mi eden drugega. -- Josip Lavližar: V daljnih deželah: Iz New Yorka v Buffalo. Slovenec 2. 1. 1912 (40/1)

Kupci pozor! Naprodaj Je 20 minut od postaje Otoče, manjše posestvo v lepem in rodovitnem kraju, v vasi blizu farne cerkve. Novo zidana hiša z več sobami, novi svinjaki, nova drvarnica, vodnjak, kozolec, hlev za tri govedi, vse v najboljšem stanju. Pri hiši je velik sadni vrt. Nadalje je travnik, njive in gozd. Cena vsemu posestvu je 10.500 K. Prodajo se pa tudi na željo kupca vse premičnine, živina, mrva, oprava in vse orodje ter poljski pridelki. Proda se zaradi odpotovanja. Več pove lastnik Jožef Rakovec, Zg. Dobrava št 7, pošta Podnart, Gorenjsko. -- Domoljub 1. 8. 1912

Ugodna prilika! Proda, ozir. v najem se da […] lepo arondirano posestvo na Zgornji Dobravi pri Podnartu, obstoječe iz hiše s hlevom in drugimi gospodarskimi poslopji, dobro zaraščenih gozdnih parcel, travnikov in njiv za 30 mernikov posetve, vse v najboljšem stanu. - Na račun kupnine bi bilo šteti le 8.000 K, ostanek bi se vknjižil. Več pri lastniku Florijanu Pretnarju na Zgor. Dobravi 1, pošta Podnart. -- Domoljub 3. okt. 1912

Martin Pesdizh, Trauungsbuch-Extrakt 1936 (izpisek iz poročne knjige)
Martin Pesdič (levo spodaj) na veselici v St. Gilgnu. Vir: Erwin Geiger.
Gozdnega delavca Martina Pezdiča (Pesdizh), roj. 10. nov. 1866 na Dobravi pri Kropi (sina Andreja Pediča z Dobrave in Marije, roj. Finžgar), je pot zanesla v St. Gilgen na Salzburškem, kjer se je 18. nov. 1912 (pri 46 letih) poročil z domačinko. Zanj smo izvedeli od potomcev, ki sta se 19. avgusta 2016 pojavila na Dobravi na sledi svojega prednika. Ob robu potrdila o poroki je uradnik dvakrat razlagal razliko med zapisoma priimka Pesdizh in Pesdič.

Poročil se je dne 3. t. m. gospod Anton Vrtačnik, stražmojster v Škocijanu, z gdčno. Josipino Korenčanovo iz Naklega, sestro gospe Pogačnikove iz Podnarta in Dobrave pri Radovljici. Bilo srečno! -- Slovenski narod 5. 2. 1913 (46/29), 3

Amortizacija. Po prošnji Franceta Špendova s Spodnje Dobrave št. 6 pri Kropi, po drju. Jancu v Radovljici, se uvaja postopanje v svrho amortizacije nastopne od prosilca baje izgubljene na njegovo ime se glaseče vložne knjižice posojilnice v Radovljici št. 4856 v znesku 280 K 02 h. Imetnik te vložne knjižice se toraj pozivlja, da uveljavi svoje pravice v 6 mesecih, ker bi se sicer po preteku tega roka izreklo, da nima nobene moči več. -- C. kr. okrajno sodišče v Radovljici, odd. I, dne 17. decembra 1913 -- Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 27. 12. 1913

Lepo posestvo se proda po zmerni ceni zaradi družinskih razmer, na Mišačih hišna štev. 9, od postaje Otoče 20 minut, od Marije pomagaj 10 minut in od farne cerkve 10 minut. Posestvo ima vse orodje in živino. Hiša zidana in hlev obokan, vodovod v kuhinji in v hlevu, okrog Hiše velik sadni vrl. Kupcu je na razpolago kupiti več ali manj posestva. Ponudbe na Ivan Šlibar, posestnik št. 3 in 9. Mišače, p. Podnart. -- Domoljub 26. 2. 1914

Potrtim srcem naznanjam v svojem imenu in imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moja iskreno ljubljena soproga, oziroma predobra mamica, gospa Olga Božič, roj. Šivic postajenačelnikova soproga danes dopoludne ob 10. uri po dolgotrajni, zelo mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, udano in mirno se preselila v večnost. Pogreb predrage ranjke se vrši v nedeljo 22. avgusta t. l. zjutraj ob 8. uri iz postaje v Podnartu na Dobravo pri Kropi. -- Slovenski narod 21. 8. 1915 (48/191)

Osmrtnica za Heleno Stroj, roj. Balantič
Nagrobnik Helene Stroj na Dobravi

Globoko žalostni naznanjamo, da je Vsemogočnemu dopadlo vzeti k Sebi našo predobro mater, ozir. staro mater, gospo Heleno Stroj, roj. Balantič, ki so dne 2. marca v častitljivi starosti 80 let, prejemši sv. zakramente, mirno zaspali v Gospodu. Pogreb nepozabne naše matere jo bil 4. marca ob 10. uri na pokopališču na Dobravi pri Kropi, osmi dan bodo 13. marca ob 7. uri v tamošnji župni cerkvi, kjer se bodo tudi darovale sv. maše za njen dušni pokoj. Predrago našo mater priporočamo v molitev in blag spomin. Lipnica pri Kropi, 4. marca 1917.
Alojzij, spiritual v duhovskem semenišču v Ljubljani. Franc; Mihael, mlinar v Gorjah. Valentin, nadrevident in postajenačel. v Borovnici, sinovi. Marija, roj. Repè, Ema, roj. Manzoni, sinahi, Ivan, Stanko, Alojzij, Avguštin, Minka, Mira, Vera, vnuki in vnukinje.

Zahvala. Ob nenadomestni izgubi in smrti naše iskreno ljubljene matere, gospe Helene Stroj, roj. Balantič, smo prejeli tako mnogoštevilne izraze in dokaze odkritosrčnega sočutja, da smo primorani tem potom javiti vsem in vsakemu posamezno svojo prisrčno zalivalo. Posebno zahvalo smo dolžni vč. g. Ivanu Klavžar, župniku na Dobravi, za duhovno tolažbo in vodstvo pogreba. Prisrčna zahvala vč. gg.: P. Otokarju Aleš z Brezij, Valentinu Oblak, župniku v Kropi, in Jožefu Ocepek, župniku na Ovšišah, ki so s svojo navzočnostjo pri pogrebu povzdignili pretresljive verske obrede in nas žalujoče posebno potolažili. Nadalje izrekamo iskreno zahvalo Marijini družbi žena na Dobravi za udeležbo pri pogrebu, za venec in za njene skupne molitve v cerkvi. Naj sprejmejo našo iskreno zahvalo vsi mnogoštevilni udeleženci pogreba iz župnij: Dobrava, Kropa, Kamna gorica in Ovšiše, vsi, ki so prihiteli od blizu in od daleč k pogrebu, vsi, ki so ustmeno ali pismeno skazali blagi pokojni materi zadnjo čast in nam lajšali žalost, vsi, ki so za našo mater molili ali bodo še molili.
Lipnica pri Kropi, 4. marca 1917.
Žalujoči sinovi in drugi sorodniki. -- Slovenec 5. 3. 1917 (45/52)

Dobrave med prvo svetovno vojno[uredi]

Naborniki v Radovljici okoli 1910. Arhiv Rok Gašperšič
Naborniki v Radovljici okoli 1912. Arhiv Rok Gašperšič
Ivan Bohinc (Zg. Dobrava 1891--Krakov 1914)

Desetnik Ivan Bohinc iz Dobrave pri Kropi na Gorenjskem, je obolel in umrl na bojišču dne 28. oktobra 1914. Pokojni je služil tretje leto pri lovskem polku v Kanalu pri Gorici. Rojen je bil l. 1891. V vojno je šel z veseljem in je vestno izpolnjeval svojo težko dolžnost. Doma ga zelo pogrešajo pri delu, katerega je mnogo. Bil je zelo priden in od vseh znancev spoštovan. Zapušča dva brata, ki sta oba v vojaških suknjah, doma pa žalujočo mater, sestro in najmlajšega brata. Odhajal je v nadi, da se kmalu vrne zdrav in vesel, pa Bog je hotel drugače. Naj se godi njegova sveta volja! Počivaj sladko, dragi nam Ivan -- Ilustrirani glasnik 22. 4. 1915 (1/34)

Pogrešajo se: [...] Mihael Mihelič, 7. lov. bat.; pojasnila Heleni Mihelič, Sr. Dobrava pri Kropi, Gorenjsko. -- Slovenec 4. 3. 1915 (43/51) -- Kdo kaj ve? Podnisana vljudno prosi gg. vojake 7. lovskega bataljona, ako kdo izmed njih kaj ve o mojem sinu Mihi Miheliču iz Dobrave pri Kropi. Šel je na bojno polje takoj po mobilizaciji v Galicijo. — Med padlimi ga ni dobiti. Neki četovodja je pravil, da je zaostal za glavnim krdelom, ker so ga noge močno bolele, to pa že od doma. Podpisana najvljudneje prosi njegove tovariše, naj ji sporoče, če je živ ali mrtev, ali vjet. Hvaležna bo za vsako sporočilo žalostna mati Helena Mihelič, posestnica na Dobravi pri Kropi, Gorenjsko. -- Slovenski narod 19. 2. 1915 (48/40)

Naši ranjenci na Dunaju. Iz c. in kr. rezervne bolnišnice na Dunaju smo prejeli naslednjo vojnopoštno dopisnico: Vaše blagorodje! Podpisani se Vam najsrčnejše zahvaljujemo za Vašo prijaznost, da nam brezplačno pošiljate »Slovenca«. S kakšnim veseljem ga prejemamo in beremo! Iz njega izvemo novice iz ljube ožje domovine, katero smo pred pol letom zapustili, ko smo šli v boj za našo slavno očetnjavo. Sedaj smo kot ranjenci tu. Priporočamo se Vaši nadaljni naklonjenosti in Vas prisrčno pozdravljamo! Alojzij Mihe, Andrej Jane, Anton Špendov, Anton Nazarič, Jernej Fišer, posredovalec. -- Slovenec 13. 3. 1915 (43/59)

Pri Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani se je subskribiralo za peto 5 1/2 % avstrijsko vojno posojilo [...] Za pet in pol letno: župni urad Dobrava pri Kropi 6000 K -- Slovenec 21. 12. 1916 (44/292)

Izkaz božičnih zavitkov za vojake, ki so došli nabiralnici daril v naravi pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Ljudska šola [...] v Dobravi pri Kropi 36 kom. -- Slovenski narod 7. 2. 1916 (49/29) -- Konec izkaza Dobrava pri Kropi 38 kom. -- Učiteljski tovariš 25. 2. 1916 (56/4)

Pismo vojaka Lovrenca Resmana staršem na Dobravi 20. 6. 1916
Pismo vojaka Lovrenca Resmana staršem na Dobravi 20. 6. 1916

Slovenskemu odboru na Kranjskem za Vojaške domove so darovali: Dobrava pri Kropi 19 K 54 v -- Slovenec 19. 4. 1917 (45/89)

Pozor, ujetniki! Podpisani, podomače Zdevč iz Gorenje Dobrave pri Kropi na Gorenjskem prosim ujetnike v Rusiji, Franciji in Italiji, ki me poznajo, da stopijo z menoj v dopisovanje. Naslov je tale: Florian Pretnar, Box 130, R. 1. Bellaire, Ohio, U. S. America. -- Glas naroda 13. 7. 1918 (26/163)

Levo je Janez Lotrič (Komaričkov z Zgornje Dobrave) v lovskem bataljonu 1918, arhiv Komaričkovih
Feldjägerbaon No 7. 4. 8. 1918. Velecenjena gospodična Lotrič. Draga sestra! Tukaj ti pošiljam eno sliko od lovskega bataljona. Drugi trije so vsi Dolenci. Dobil sem tudi tvojo kratico, ki se lepo zahvaljujem zanjo. Tvoj brat Janez; arhiv Komaričkovih
Učitelj Ivan Žagar med prvo svetovno vojno na prelazu Dukla v Karpatih. Arhiv Zalke Svoljšak

Kdo kaj ve o Janezu Pogačniku, doma iz Srednje Dobrave pri Otočah, ki je bil v ruskem ujetništvu in je pisal zadnjič iz Jekaterinoslavske gubernije. Tisti mož iz Kranja, ki je pripovedoval zadnjič neki osebi, da je bil z Pogačnikom skupaj v ujetništvu in da je ta tam umrl v neki bolnišnici, se naproša, da se oglasi na Srednji Dobravi št. 14 pri Otočah, da pove kaj natančnejšega. -- Slovenec 47/63 (16. 3. 1919), 7

Na fronti je padlo ali umrlo v ujetništvu 35 vojakov iz krajev med Lipnico in Savo. Iz dobravske fare je padlo ali bilo pogrešanih skupaj 26 mož. Za potrebe vojske je vojska kmetom pobirala živino, predvsem konje in vole. Pobirali so tudi seno in žita za krmo vlečne živine. Obvezna je bila oddaja dela živil, predvsem sta vojna in civilna oblast zahtevali mast. Kmetje bi v tistem času lahko za drag denar prodajali hrano zaposlenim v tovarni v Kropi, ker so delavci zaradi vojnih naročil, ki jih je imela tovarna, dobro zaslužili in so imeli denar. Vendar kmetje živil še zase niso imeli dovolj ali pa so se bali razkriti skrite zaloge, ki bi jih oblast takoj zasegla, če bi zanje izvedela. Kroparji so iskali hrano daleč naokrog, a z malo uspeha. Pred zadnjimi odločilnimi ofenzivami jeseni leta 1917 so se v zaledju zbirale velike avstrijske in nemške vojaške sile. V septembru in v začetku oktobra 1917 je bilo v Podnartu, Otočah, Rovtah in okolici vsaj 5000 vojakov. Tudi ti so kmetom ponujali vse mogoče, da bi dobili kaj krompirja ali jajc za priboljšek.

Vojna se je končala 28. oktobra 1918 s podpisom kapitulacije avstrijskih in nemških sil. Po propadu Avstro-Ogrske so Italijani zajete vojake s tirolskega bojišča odpeljali v vojaška taborišča v južni Italiji. Tam so jih zadrževali še celo leto 1919, saj se za njihovo rešitev ni nihče potegoval – monarhije ni bilo več, nove države pa se temu problemu niso kaj dosti posvečale. Torej so bili vojni ujetniki še enkrat žrtve, tokrat zaradi razpada svoje države. Nova država Kraljevina SHS je šele leta 1919 začela urejati odprte zadeve. Še pred združitvijo v kraljevino je bila konec oktobra 1918 ustanovljena Država SHS in predsednik Narodne vlade za Slovenijo v njenem okviru je postal Josip vitez Pogačnik, doma iz Podnarta. Čez en mesec se je država preimenovala v Kraljevino SHS. Za prvega veleposlanika Kraljevine SHS v Avstriji je bil marca 1919 imenovan Josip Pogačnik. V tej vlogi je Pogačnik izpeljal repatriacijo slovenskih vojakov iz ujetništva in pospešil likvidacijo nekdanjih skupnih zadev z Avstrijo. -- Rok Gašperšič: Mišače in rodbina Pegam – Monografija vasi, 2009

V spomin dobravskim župljanom, žrtvam svetovne vojne 1914– 1918, spominska plošča na južni fasadi dobravske cerkve, foto M. Hladnik
Lotrič Janez[3] Lipnica št. 1
Papler Viktor Lipnica št. 1
Bohinc Anton[4] Mišače št. 15
Boštjančič Andrej[5] Mišače št. 14
Mohorič Martin[6] Mišače št. 11
Pegam Anton[7] Mišače št. 2
Šoberl Janez[8] Mišače št. 14
Šoberl Simon[9] Mišače št. 8
Vidic Anton[10] Mišače št. 12
Volk Filip[11] Mišače št. 7
Ješe Franc[12] Spodnja Dobrava št. 7
Debelak Anton[13] Srednja Dobrava št. 5
Mihelič Mihael[14] Srednja Dobrava št. 3
Pogačnik Janez[15] Srednja Dobrava št. 14
Šolar Janez[16] Srednja Dobrava št. 6
Šolar Franc[17] Srednja Dobrava št. 6
Špendov Anton[18] Srednja Dobrava št. 16
Benedičič Anton[19] Zgornja Dobrava št. 13
Benedičič Janez[20] Zgornja Dobrava št. 2
Bertoncelj Filip[21] Zgornja Dobrava št. 21
Bohinec Janez[22] Zgornja Dobrava št. 26
Praprotnik Jakob Zgornja Dobrava št. 14

Postavili župljani l. 1926.

Franc Ješe, padel leta 1915 na soški fronti
Filip Vovk iz Mašač, padel, zadet v glavo, na soški fronti 18. avgusta 1917
Anton Benedičič, umrl za vojnimi posledicami na Dobravi 11. julija 1917
Anton Debelak s Srednje Dobrave, padel za domovino v bojih pri Grodeku v Galiciji 1915 -- Ilustrirani glasnik 18. 10. 1917
Ivan Lotrič iz Lipnice pri Kropi, služil pri lovskem bataljonu, padel 1. oktobra 1917 na tirolskem bojišču, gora Campigiolito - Asiago. Kjer bivaš sedaj, uživaj blaženi raj! Ilustrirani glasnik 7. 2. 1918 (4/23)
Anton Pegam, umrl kot vojni ujetnik

Opombe[uredi]

  1. Razpis. Na enorazredni osnovni šoli v Dobravi pri Kropi se na začasno zasedeno mesto stalno zaposli učitelj, ki je pridobil kvalifikacijo za učenje, z zakonsko določeno plačo in stanovanjem. Ustrezno utemeljene vloge je treba vložiti na predpisan način do 10. marca 1900 c. k. okrajnemu šolskemu uradu Radovljica do 13. februarja 1900.
  2. Ker sta na fotografiji dva duhovnika, bi jo mogoče lahko datirali v leto 1901, ko je bil ob župniku Valentinu Aljančiču na Dobravi še subsidiarij Jakob Kalan.
  3. Ivan Lotrič, gl. sliko.
  4. Anton Bohinc, roj. na Mišačah, padel v prvi svetovni vojni. -- Mirno spite vojaki
  5. Andrej Boštjančič, Mišače, 1884–1921, pogrešan v prvi svetovni vojni. -- Mirno spite vojaki
  6. Gl. tudi Mirno spite vojaki
  7. Anton Pegam, Mišače, 12. 11. 1882 – Genzano, 29. 7. 1919. Oče Anton, mati Marjana, rojena Bernard na Dobrem Polju. Gospodar Ažmanove kmetije je postal 23. 5. 1906. 26. 2. 1906 se je poročil s 26-letno Marijo Bertoncelj, p. d. Hrvatovo z Zgornje Dobrave. Anton in Marija sta imela pet otrok. Umrl je v 37. letu v Južni Italiji kot vojni ujetnik. -- Rok Gašperšič: Mišače in rodbina Pegam (tu tudi slika)
    Grob Ažmanovih z Mišač na pokopališču na Srednji Dobravi
  8. Janez Šoberl, Mišače, 1897 – Italija, 1918. --Mirno spite vojaki
  9. Simon Šoberl, Mišače, 1893 – Karpati, 1915. --Mirno spite vojaki
  10. Anton Vidic, Mišače, 1898 – Romunija, 1917. -- Mirno spite vojaki
  11. Filip Vovk, gl. sliko.
  12. Doma iz Zaloš – Dobrave pri Podnartu, član izobraževalnega društva, padel 11. 11. 1915 ob Soči, pokopan v Gorici. -- Ilustrirani glasnik 2. 3. 1916 (2/27). Gl. sliko.
  13. Anton Debelak, glej sliko.
  14. Mihael Mihelič, rojen na Srednji Dobravi, padel v prvi svetovni vojni. -- Mirno spite vojaki
  15. Janez Pogačnik Janez, Sr. Dobrava, 1874 – Rusija, 1915. Mirno spite vojaki; Slovenec 16. marca 1919
  16. V knjigi Mirno spite vojaki je verjetno pomotoma napisano Andrej Šolar.
  17. Sr. Dobrava, 1887 – Ogrska, 1915. -- Mirno spite vojaki
  18. Gl. tudi Mirno spite vojaki
  19. Gl. sliko, tudi Mirno spite vojaki
  20. Janez Benedičič, Zg. Dobrava, 1876 – Srednja Azija, 1914–18. -- Mirno spite vojaki
  21. Filip Bertoncelj, Zg. Dobrava, 1887 – ruska fronta, 1915. -- Mirno spite vojaki
  22. Janez Bohinec, Zg. Dobrava, 1891 – Krakov, 1914. -- Mirno spite vojaki, gl. sliko na začetku poglavja.