Dobrave pred 1800

Iz Wikiknjig
Jump to navigation Jump to search
Dobrave pred 1800  
Dobrave na zemljevidu 1744
Avtor Goran Lavrenčak (DAR – Digitalni arhiv Radovljica) in Miran Hladnik
Naslov Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945
Jezik slovenski
Datum izida zasnutek 2014, na Wikiknjige preseljeno 2017, vpis objave v Cobiss predviden 2018
Subjekt lokalna zgodovina, domoznanstvo, Občina Radovljica
Žanr monografija vasi
Vrsta medija 2014 spletna knjiga
Knjiga je del zbirke/serije
Serija Dobrave: Gradivo za monografijo o vasi
Naslednik Dobrave v 19. stoletju
Klasifikacija
Dobrave: Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945 | Kronika Dobrav po 1945 | Dobravski kdojekdo | Dobravske domačije | Dobrave danes
Dobrave pred 1800
Dobrave v 19. stoletju
Dobrave 1900–1918
Dobrave med svetovnima vojnama
Dobrave med drugo svetovno vojno

Prve omembe krajev[uredi]

  • 28. 8. 1351 Oberhard [Zgornja Dobrava] (HHStA AUR)
  • 13. 7. 1368 ze Hard [Zgornja Dobrava, Spodnja Dobrava] (HHStA AUR)
  • 13. 7. 1368 ze Meyssach [Mišače] (Listina: HHStA AU)
  • 1481 pach Lipnicz [potok Lipnica]
  • 1498 am Niderhard genannt Nadabra [Spodnja Dobrava] (Urbar gospostva Radovljica 1498.: ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 246. (1498) f. 61, f. 109.)
  • 1498 Mischacz [Mišače] (Urbar gospostva Radovljica 1498.: ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 246. (1498) f. 67.)
  • 1498 Hard [Zgornja Doborava, Spodnja Dobrava] (Urbar gospostva Radovljica 1498: ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 246. (1498) f. 97, 98.
  • 1498 im Krawt [Lipnica] (Urbar gospostva Radovljica 1498.: ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 246. (1498) f. 109.)
  • 1498 Leibnitz, in der Lebnitz [Lipnica] (Urbar gospostva Radovljica 1498.: ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 246. (1498) f. 100, 110 in 112.) -- Milko Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500). Ljubljana: Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975; Slovenska historična topografija

Hard je v stari visoki nemščini pomenilo 'gozd', 'planota' ali 'gora', kar precej ustreza slovenskemu pomenu dobrava 'valovit ravninski svet, deloma porasel z drevjem'. Starejši slovarji navajajo za dobrava 'majhen gozd', 'gaj' (Pleteršnik) kot nasprotje gole planine. Ime razkriva, da je bila planota poraščena z listnatim gozdom. Dob je v slovanskih jezikih tudi 'hrast', vendar to ne pomeni nujno, da so na Dobravi rasli hrasti.

O krajevnem imenu Mišače je spotoma pisal France Bezlaj v Slovenskih vodnih imenih (2. knjiga, Ljubljana, 1961) pri vodnem imenu Mišatovec, ko je z imenoma Mišatovec in Mišetnica, za kateri je zatrdil, da izvirata iz slovanskega osebnega imena *Myšęta, primerjal krajevno ime Mišače pri Radovljici. Pri tem imenu se je ustavila tudi Jožica Škofic, ko je v članku za Merkujev zbornik razlagala ledinska in krajevna imena okrog Kamne Gorice. Takrat sem ji podal svojo razlago imena Mišače, ki jo je tudi priobčila.

Menim, da ima Bezlaj prav, ko ime Mišače izvaja iz slovanskega (staroslovenskega) osebnega imena, le da ne pove natančneje, za katero podstavo gre. Podstava je namreč zloženo osebno ime, katerega drugi del predstavlja sestavina -mysl' (danes 'misel'). Primerjalno slovansko, zlasti dobro dokumentirano staropoljsko imensko gradivo jasno kaže, da so staropoljska osebna imena Myszak, Myszek, Myszko, Myszyna izpeljana iz zloženih osebnih imen Myślibor, Myślimir ali Dobromyśl, Drogomyśl ipd. V najstarejših listinah od 9. do 13. stol. je na takratnem slovenskem etničnem ozemlju, ki je obsegalo tudi dobršen del današnje Avstrije, izpričanih kar nekaj tovrstnih osebnih imen, npr. Godimysl', Dobromysl', Premysl', Našemysl', Domysl', Mysl'. Iz zloženih imen so se tvorile okrajšane in ljubkovalne oblike na -ak, -ec, -ko, -ę in -ęta. Iz teh oblik osebnih imen pa so se s priponami, ki so v celem slovanskem svetu enake, tvorila krajevna imena. Najpogostejši sta bili svojilna pripona -jь in stanovniška pripona -jane. Podstava za obravnavano krajevno ime je bila osebno ime *Mišak, ki je nastalo iz enega od zgoraj naštetih imen na -mysl'. Mišak je s svojilno pripono -jь oz. -je (za srednji spol) tvoril krajevno ime Mišač-e (selo, polje), tej obliki pa se je pridružila še stanovniška pripona -(j)ane in nastalo je ime Mišačane, ki je pomenilo 'prebivalci Mišačega, tj. Mišakovega sela'. Daljša oblika Mišačane se je skrčila nazaj v Mišače in le množinska oblika priča, da je ime sprva zvenelo Mišačane. Z Mišačami primerljivo krajevno ime je npr. Čabrače (v Poljanski dolini), nastalo iz staroslovenskega osebnega imena Čabrat (ča- od glagola čajati 'čakati', brat v pomenu 'brat'), ali Prebačevo, nastalo iz osebnega imena *Pribak (ta pa iz Pribigoj ali Pribislav). Antroponim *Mysl' je vsebovan tudi v vodnem imenu Mislinja in krajevnih imenih Mišlje na Koroškem, Misliče in Tomišelj. -- Silvo Torkar v pismu M. Hladniku 24. 8. 2015

Iz urbarjev[uredi]

Urbar radovljiškega gospostva naj bi bil prepis starejšega urbarja izpred leta 1485. Kaže nekdanjo ortenburško posest na zgornjem Gorenjskem, kjer je bilo največje naselje Ljubno (Levfel) s 24 kmetijami. Nad tokom Save sta nastali naselji Dobrava (Nider Hard) in Mišače (Mischatz), nekaj kmetij je bilo tudi v Kamni Gorici (Stainpüchel) in Kropi (Chropp). -- Gašper Oitzl: Poselitvena slika zgornje Gorenjske v srednjem veku. Kronika 2016

Prvi radovljiški urbar (1498) med mlini v Lipniški dolini omenja mlin na Dobravi: »Tu je tudi mlin, ki je nekoč dajal 50 soldov, voda ga je opustošila in je zapuščen.« Hiš je bilo tedaj na Dobravah 8. -- Radovljiški zbornik 1992

Drugi radovljiški urbar (1579). Za mlin s tremi pari koles in stopami so letni plačevali po 30 krajcarjev činža, »na Dobravi Benedikt Hafner«. Hiš je bilo tedaj na Dobravah 11 (7 hub in 4 kajže). -- Radovljiški zbornik 1992

Sojenje mošenjskemu župniku zaradi čarovništva, 1668/69[uredi]

Prvi je prišel na vrsto Primož Kosem iz Dobrave, podložnik radovljiške graščine, in je izpovedal, da je župnik Novak pred dvema leti na veliko soboto res potegnil botri Jeri Čačevki pri krstu vpričo botra Lorenca Horvata svečo iz rok in jo vrgel na tla.

Tudi Janez Justin iz Dobrave, podložnik radovljiške graščine, je videl, da je vzel župnik Novak pred kakimi šestimi tedni cerkovniku po podeljenem krstu svečo iz rok in jo, pokrižavši otroka na glavi, vrgel na tla. Povedal je tudi, da se je pred približno osmimi leti, ko je župnik Novak maševal v Dražgošah pri sv. Luciji, kmalu po njegovi maši usula toča, ker ni dovolil, da bi se bilo proti hudi uri zvonilo. To trditev pa pobija župnik iz Krope, Peter Tomažin, ki pravi, da je bil takrat tudi navzoč in je tam maševal, in Boštjan Šigan, ki trdi, da je tedaj res pobila toča, ni pa res, da bi bil kdo prepovedal zvoniti, saj se je zvonilo med mašo in zoper hudo uro in oba sta v hiši Matije Kalčiča tudi zmolila molitve zoper hudo uro. To potrjuje tudi Primož Kosem, ki je bil tedaj zraven. Vest o župnikovi krivdi so raznesle neke stare klepetulje: Školastika, žena Fortunata Macola, Eva, žena Matija Macola, in Lenka, žena Blaža Pavliča. Te so tudi govorile, da so videle župnika in gospo Macol v hudournih oblakih, pa so morale na tožbo gospe Macol, pred rudarskim sodnikom (Bergrichter) Janezom Pernerjem zaslišane, ker niso mogle nič dokazati, to obrekovanje preklicati.

Prišel je na zaslišanje tudi Primož Lenc iz Dobrave, podložnik radovljiške graščine, in je povedal, da je šel o župniku Novaku res tak glas, toda bolj v drugih župnijah kakor v domači. Navedel je slučaj pri sv. Luciji v Dražgošah pred približno dvema ali tremi leti, kjer je toča čisto vse pobila. Zakrivil je pa to on, ker ni skrbel, da bi se bilo zoper hudo uro zvonilo. Da bi ga bili tedaj v oblakih videli, o tem ljudje nič ne vedo. O tem bi vedel kaj povedati Primož Pezdeč iz Prezrenj pri Radovljici in Gašper Blejc iz iste vasi, ki sta nekoč prišla z otrokom h krstu in župnika do polnoči nista našla.

Vdova Marina Pisanc, zdaj omožena Pohar, se je prišla pritožit, da jo je župnik trdo stiskal pri zemljiških dajatvah; Matej Bodljaj iz Dobrave je povedal, koliko je župnik računal, ko mu je previdel staro ženico; Jera Sušnik, koliko je računal za pogreb njenega sina, ki so ga ubili; Helena Aleš, vdova s tremi prosjaškimi otroki, koliko je od nje zahteval za pogreb njenega moža, in ker ni mogla plačati, je dve leti ni pustil k spovedi – morala jo je opraviti v tuji župniji. Tudi glede denarja cerkve sv. Križa, ki jo je upravljal, so mu očitali nerednosti, spet drugi druge trdosrčnosti.

Poklican je bil potem Matija Pogačnik iz Prezrenj, podložnik radovljiške zemljiške gosposke, 50 let star in župniku nič sovražen. Povedal je, da imajo župnika Novaka za čarovnika ne samo v domači župniji, ampak tudi v sosednih, tako v Kropi, v Selcih in v Bitnjem. V Kropi so kovači za njim vpili: Coprnik, coprnik! V Dražgošah so ga krivili toče, v Bitnjem in v drugih krajih pa slane. Pred kakimi tremi leti je bil on in župan iz Dobrave, Matija Bodljaj, pri župniku na kosilu in ob tisti priliki je župnik pripomnil, da ga imajo mnogi za čarovnika, na kar je priča dejal: »Gospod, lahko bi bili, če bi hoteli!«, na kar je rekel župnik: »Če bi te slabotnejši, kot si ti, srečal na poti in bi ga ti lahko izropal, bi ti tega ne storil zaradi samega sebe, ampak bi ga pustil, da gre mimo.« Imel sem tedaj vtis, da je to rekel zavoljo sebe. Dolžili so ga pa čarovniških dejanj že približno pred 20 leti, ko je bil pregnan iz župnišča. Kakih dejanj pa ne ve navesti.

Poklican je bil nato Andrej Vargl iz Dobrave, radovljiški podložnik, približno 80 let star. Težko je prišel in šele ob treh popoldne. Povedal je, da je pač slišal govorjenje o takem sumničenju, pa ga ni verjel. Vprašan, zakaj so ljudje župnika v tem sumničili, je povedal o Dražgošah in Crngrobu in da so ljudje nanj vpili, češ da je on naredil točo in slano. Ko je bil zaradi prepirov pregnan iz župnije, on (priča) ni bil med zarotniki, pač pa je moral plačati, kakor drugi soseščani, nanj pripadajočo kazen 11 liber surovega masla. Za kako posebno župnikovo čarovniško dejanje pa ne ve. Glede krstne sveče, ki jo je župnik ob krščevanju botri iztrgal iz rok in vrgel po tleh, so bili zaslišani in so potrdilno izpovedali: Lovrenc Horvat iz Dobrave, radovljiški podložnik, star približno 40 let; Jera Sušnik iz Dobrave, žena Mateja Sušnik, ki je bila botra; Gregor Reš in Luka Pohar, prvi star 40 let, je bil boter, drugi priča (asistens) pri krstu; Justin z Dobrave, star 30 let, radovljiški podložnik, ki je bil tudi priča pri krstu – vsi so bili očividci omenjenega župnikovega dejanja. Ko je bila Jera Sušnik botra, je vrgel svečo proti oltarju sv. Štefana, nad čemer so se vsi, ki so takrat pri božjem grobu molili, silno pohujševali. -- Kanonik Josip Volc: Mošenjski župnik Andrej Novak obdolžen čarovništva (Ljubljanski škofijski arhiv: Mošnje). Slovenčev koledar 1944, 55–61

Popis prebivalstva 1754[uredi]

Kmetje iz vasi Zgornja, Srednja in Spodnja Dobrava, Prezrenje in Podnart so bili vsi podložni gospostvu Radovljica, kar je, kot smo doslej videli, zelo redko. Ne vemo ali tvorijo svojo sosesko. V Dobravah prevladujejo kajžarji, nekaj je kmetov, eden je polovični, najdemo tudi gostače in to celo pri kajžarjih. Podobno je tudi v Prezrenjah in Podnartu. Zadnja je vas Mišače, kjer kot zemljiški gospod prevladuje gospostvo Radovljica, najdemo pa podložne tudi tamkajšnji cerkvi, župniji Mošnje ter po enega gospostvoma Bled in Kamen. Dva radovljiška podložnika imata polovične kmetije. Če je bil popisovalec Erlah dosleden, nas preseneča majhno število obrtnikov. -- Stane Granda: Popis prebivalstva 1754. leta. Slovensko rodoslovno društvo.

Od 14 hiš na Mišačah jih je bilo mogoče identificirati sedem (Tomažovec, Matijovec, Pogvajen, Komar, Koničar, Blek, Metelnik), pri drugih to ni bilo mogoče, ker so se priimki v njih med 1754 in 1827 zamenjali. Še manj ujemanja je pri 47 hišah na Dobravah. Sledljivost otežuje dejstvo, da domačije leta 1754 niso bile popisane v enakem zaporedju, kot so bile v 19. stoletju oštevilčene hiše. Od okroglo 30 različnih priimkov na Dobravah se jih sto let pozneje polovica ohranila, druga polovica pa je izginila, kar govori o precejšnji spremenljivosti naselitve.

die in dem dorff Dobraua (Dobrava) Pressrene (Prezrenje) und Podtnardt (Podnart) wohnende gehören alle unter die herrschafft Radmanstorff [gospostvo Radovljica]

dorff Dobraua [Zgornja, Srednja, Spodnja Dobrava]

Andree Spendau keuschler [kajžar] 59. sein weib [njegova žena] Catharina 58. sohn [sin] Lucas 20. Georg 16.

Warthelme Debelakh bauer [kmet] 46. sein weib Catharina 30. sohn Andree 5. tochter [hči] Maria 12. Hellena 8. Agnes ½. inwohnerin [najemnica] Hellena 50.

Joseph Debelakh bauer 52. sein weib Hellena 40. sohn Casper 20. Joseph 16. Primus 9. tochter Margareth 13. sein schwester [njegova sestra] Hellena 30. bruder [brat] Lucas 27.

Mathias Querhan keushler 45. sein weib Maria 35. sohn Joseph 10. tochter Maria 7.

Valentin Wessiakh [Bizjak] bauer 40. sein weib Elisabeth 30. tochter Elisabeth 10. Maria 7. kneht [hlapec] Jacob Wodlai 18. magdt [dekla] Ursula 18.

Joseph Koscher keuschler 40. sein weib Anna 31. sohn Georg 9. Warthelme 7. tochter Elisabeth 11. Hellena 5.

Valentin Michelitsch bauer 60. sein weib Ursula 50. sohn Mathias 8. Joannes 3. tochter Maria 16. Elisabetha 14.

Casper Stroy keuschler 60. sein weib Maria 59. sohn Primus 35. sein weib Helena 27. söhndel [sinček] Joannes 6. Anton 4. töchterl [hčerkica] Maria 2.

Simon Prappretnig keuschler 25. sein weib Lucia 20. tochter Agnes 2. Gertraudt 12. wohen [12 tednov] dessen bruder Andree 27. Lorenz 18. magdt Margaretha 17.

Warthelme Kordesch keuschler 45. sein weib Maria 45. tochter Elisabetha 15.

Joannes Schliber keuschler 40. sein weib Maria 35. sohn Antonio. Thomas 4. tochter Maria 2. Ursula ½.

Jacob Stroy keuschler 43. sein weib Margaretha 34. sohn Mattheus 12. Andree 9. tochter Catharina 7. Agnes 1 ½.

Gregor Nouagkh [Novak] keuschler 60. sein weib Ursula 48. tochter söhndl Gregor 3. lokharin [pestunja] Maria 8.

Thomas Hrobath keuschler 35. sein weib Anna 25. sohn Joannes 12. Jacob 4. Casper ¼tl.

Lucas Schliber keuschler 28. sein weib Agnes 23. sohn Joannes 2.schwester Ursula 30.

Joseph Schoberl keuschler wittiber [vdovec] 60. sein ayden [zet] Mathias Erkher 33. sein weib Maria 22. sohn Andree 5. Joannes 1. tochter Ursula 3.

Jacob Plettner keuschler 25. sein weib Hellena 25. tochter Hellena 7. lokharin Margaretha 9.

Martin Golob keuschler 64. witiber sein sohn Matheus 34. sein weib Maria 34. tochter Elisabeth 9.

Nicolaus Fischter keuschler und millner [mlinar] 20. sein weib Elisabeth 14. ihr schwester Maria 5. die alte mutter Ursula 45. kneht Alexius 14.

Joannes Resman ½ bauer 50. sein weib Hellena 45. tochter Margaretha 15. Ursula 13. Maria 7.

Michael Nouagkh keuschler 40. sein weib Elisabeth 20. sohn Mattheus 9.

Andree Plettner keuschler 50. sein weib Maria 52. sohn Jacob 14. tochter Maria 17.

Andree Tauzin 25. sein weib Ursula 19. die alte mutter Lucia 45. inwohner Lucas Contrat 37. sein weib Lucia 30.

Primus Pesdetsch keuschler 25. sein weib Maria 25. tochter Maria 5. Ursula und Hellena zwilling 3. Margaretha schwester 16. item schwester 14.

Andree Fischter keuschler 30. sein weib Margaretha 27. sohn Simon 9. Joannes 7. Lucas 5. Andree 1.

Georg Stroy ½ bauer 25. sein weib Agnes 25. sohn Simon 3. tochter Hellena 5. bruder Petter 20. magdt Maria 17.

Georg Justin 36. sein weib Maria 36. tochter Magdalena 6. Maria 3.

Warthelme Hrobath keuschler wittiber 50. sein sohn Franz 26. sein weib Maria 20. sohn Andree 5. Valentin 2. Georg 1. bruder Andreas 23. Lucas 20.

Andree Kodras 28. sein weib Maria 28. sohn Georg 5. Mathias 3. Anton ½. Inwohnerin Elisabeth 30.

Jacob Prettner keuschler 37. sein weib Maria 18. sohn Mattheus 1 ½. die alte mutter Maria 56. schwester Hellena 18.

Jacob Smrekhar keuschler 36. sein weib Ursula 27. sohn Martin 7. tochter Agnes 10. Magdalena 4. Maria 1 ½.

Sebastian Spendau keuschler 30. sein weib Ursula 27. sohn Lucas 1 ½. tochter Elisabeth 3. die alte mutter Maria 60.

Georg Gogalla keuschler 25. sein weib Hellena 25. sohn Mattheus 1 ½. Jacob 5. wohen tochter Maria 2. die alte mutter Ursula 50.

Maria Pfeipfferin wittib keuschlerin 45. sohn Anton 16. Marco 8.

Valentin Justin keuschler 40. sein weib Maria 35. sohn Joseph 16. Valentin 5. tochter Ursula 13. Hellena 8. Margareth 2.

Joannes Spendau keuschler wittib 60. sein ayden Michael Debelakh 40. sein weib Anna 30. sohndel Primus 5. Warthelme 2 ¾tl. tochter Anna 1.

Andree Pfeipffer keuschler ledig [samski] 20. dessen schwagerin [svakinja] Maria wittib 34. tochter Urusla 4. bruder des Andree Joannes 22.

Gregor Spärouiz 28. sein weib Agatha 20. sohn Thomas 5. Andree 3. tochter Ursula ½. magdt Maria 15.

Joannes Wenedititsch [Benedičič [pri Mikvavžovcu?]] keuschler 50. sein weib Margareth 60. sohn Warthelme 24. dessen weib Lucia 23. tochter Maria 14. tag [14 dni] hierth [pastir] Andreas 14. tochter des alten Ursula 19.

Matthias Schliber keuschler 45. sein weib Maria 30. sohn von der erste ehe [sin iz prvega zakona] Anton 20. Georg 18. Joannes 15. von der anderten ehe sohn [sin iz drugega zakona] Anton 3. tochter Hellena 7. Elisabeth 5. schwester Lucia 30.

Joseph Contrat 36. keuschler sein weib Hellena 30. sohn Mattheus 10. Casper 5. Joseph ¼tl. tochter Agnes 6. inwohnerin Magdalena 43.

Warthelme Penner keuschler 50. sein weib Ursula 40. sohn Warthelme 14. inwohner Georg Justin 30.

Lucas Koschier bauer 40. sein weib Magdalena 35. sohn Simon 20. Matthias 13. Lucas 9. Blasius 7. Valentin 5. tochter Maria 14. der alte vatter Marco 60.

Maria Pessditschin wittib keuschlerin 40. tochter Helena 18.

Ursula Kordeschin wittib messnerin 50. sohn Joannes 18. tochter Helena 20. Catharina 14.

Matin Stueller keuschler 50. sein weib Dorothea 40. sohn Joannes 18. Thomas 12. Mattheus 6. Andree 2. der alte vatter Georg 72. inwohner Primus 70.

Warthelme Wernegkher keuschler 60. sein weib Gertraud 60. sein sohn Leonardt 30. sein weib Helena 31. sohn Joseph 6. Jacob 3. tochter Maria 8. Margareth 14. tag.

inwohner in den Kappuschischen haus Valentin Schliber wittiber 62. inwohnerin Hellena Debelakhin 30. inwohner Georg Wodlay 63. sein weib Elisabeth 62. sohn Matthias 24. inwohnerin Margareth Michelitschin wittib 50. ihr sohn Simon 19. tochter Maria 25. Helena 17.


dorff Mischätsch [Mišače]

Georg Resman keuschler unter herrschafft Radmanstorff (gospostvo Radovljica) 38. sein weib Maria 37.

Lucas Wohinz keuschler unter obbige herrschafft [pod zgornjo gospodo] 30. sein weib Maria 25. sohn Valentin 6. inwohner pettler [berač] Joseph 39. sein weib Gertraudt 35. sohn Thomas 5. tochter Maria 15.

Primus Weriz keuschler unter obbige herrschafft 40. sein weib Maria 30. sohn Anton 2. tochter Maria 6. der alte vatter Andreas 70. bruder Georg 35. Jacob 26.

Simon Debelakh keuschler unter obbige herrschafft 19. sein weib Elisabeth 23. bruder Fortunat 14. die alte mutter Maria 50.

Joannes Kodrass keuschler unter obbige herrschafft 60. sein weib Margareth 40. tochter Maria 12.

Mathias Globotschnig bauer unter die kürchen S. Petri zu Radmanstorff (cerkev sv. Petra v Radovljici) 29. sein weib Maria 21. sohn Georg 3. Casper tl. kneht Urban 18. lokharin Ursula 12.

Martin Kodrass ½ bauer unter die herrschafft Radmanstorff (gospostvo Radovljica) 53. sein weib Margareth 42. dessen ayden Joannes Wostianziz 24. sein weib Ursula 20. magdt Maria 12.

Joseph Wostianziz bauer unter dem pfarrhoff zu Moschnach (župnija Mošnje) 45. sein weib Elisabeth 40. sohn Anton 15. Mattheus 5. tochter Agnes 10. Elisabeth 7. Ursula ½. inwohner Gregor Koschier 20. Jacob 24. schwester Agnes 26. die alte mutter Maria 60.

Martin Poglayen ½ bauer unter die herrschafft Radmanstorff (gospostvo Radovljica) 52. sein weib Ursula 48. sohn Joseph 19. tochter Ursula 20. Maria 15. inwohnerin Agnes 40. tochter Maria 5.

Michael Bostianziz bauer unter die herrschafft Radmanstorff 60. sohn Martin 40. sein weib Maria 38. sohn Warthelme 2. tochter Maria 10. Margareth 8. Hellena 4.

Lucas Schliber bauer unter die herrschafft Veldes (gospostvo Bled) 74. sohn Casper 44.[1] sein weib Maria 34. sohn Petter 10. Joannes 4. tochter Anna 12. Maria ¼. bruder des Casper [Gašperjev brat] Lorenz 40.

Thomas Schliber bauer unter die herrschafft Stein (gospostvo Kamen) 35. sein weib Agnes 32. sohn Joseph 4. Warthelme 2. tochter Maria 10. Agnes 8. Hellena 6. Ursula ½.

Michael Köscher bauer unter die herrschafft Stein 28. bruder Andree 11. schwester Maria 18. Eva 16. Magdalena 15. die alte mutter Agnes 55. inwohner Valentin 50.

Elisabetha Koschierin keuschlerin wittib unter die herrschafft Radmanstorff (gospostvo Radovljica) 42. tochter Maria 17·inwohner Anton Novakh 45. sein weib Elisabeth 42. sohn Lucas 3. tochter Hellena 6.

Actum pfarrhoff Moschnach (Mošnje) die 16. Junii 1754.

Thomas Erlach pfarrer alda manu propria

-- Gorenjske družine v 18. stoletju: [Popis prebivalcev župnij] iz izvirnih listinskih zapisov transkribiral Tone Krampač. Celje: Mohorjeva družba; Ljubljana: Inštitut Karantanija, Slovenska matica, 2016.

Druge omembe[uredi]

Vikariat 1788. Tam, kjer še niso bili izpolnjeni vsi pogoji za ustanovitev nove župnije, so začasno ustanovili lokalijo ali vikariat. Tako so nastali leta 1783 vikariati v Zasipu (župnija šele 1901), v Blejski Dobravi in v Lešah (župnija 1862). Leta 1785 v Ratečah (župnija 1848). Leta 1788 v Koroški Beli (župnija 1815) in sv. Križa na Dobravi (župnija 1876) ter leta 1789 še duhovnija Bohinjska Bela (župnija 1876). -- France Martin Dolinar: Oris zgodovine (pra)župnije Radovljica. Mohorjev koledar 1995.

Povodenj leta 1779. Lenart Pettermann (1778–1796), bivši katehet na normalnih šolah v Ljubljani, v reverzu dne 15. julija 1778 pravi, da bo vestno spolnoval vse dolžnosti, kakor se spodobi značajnemu duhovniku, zvestemu državljanu in katoliškemu kristijanu (wie es einem Ehrlichen Seelsorger, Getreuen Vasallen und Katholischen Christen gebührt). Vredno jo brati Pettermannov natančni zapisnik o cerkvenih reformah cesarja Jožefa II. Sploh je ta župnik rad vse zabilježil, kar se je zgodilo važnega na pr., da je l. 1782 potoval sv. Oče Pij VI. skozi Ljubljano na Dunaj itd. Omenja tudi veliko povodenj, ki je bila pred božičem l. 1779. na Globokem, v Otočah in Podnartom je odnesla Sava mostove, v Kamni Gorici je bilo zasutih nekaj hiš in kovačnic. Njegov kapelan Luka Wirtitsch je šel pred svetim dnevom čez Radoliški most na Dobravo, kjer je ostal deset dni, da so hodili ljudje lam k službi božji. – Peterman je umrl v Mošnjah vsled jetike 29. februarija 1796. Pokopal ga je Urban Criviz, dekan in župnik v Gorjah. -- Josip Lavtižar: Župniki v Mošnjah – Lenart Pettermann 1778–1796. Zvonovi v dekaniji Radolica, 1897

Nastanek župnije Dobrava. V času Jožefa II. so se tudi na radovljiškem območju lotili preurejanja župnij. V letih 1783 do 1792 so iz delov radovljiške nastale nove župnije: Leše, Lesce, Rodine in Begunje, iz dela župnije Podbrezje je leta 1786 nastala župnija Ljubno in iz dela župnije Mošnje leta 1788 župnija Dobrava. -- Jože Žontar: Radovljiiški podložniki. Radovljiški zbornik 1992

Pri Vurnikih imamo najstarejšega Gregorja Vurnika iz Stare Oselice, roj. 1793. Žena je bila Katerina Mežek z Dobrave, roj 1792. Njun sin je bil Janez Vurnik, roj. 28. 8. 1819 v Stari Oselici. -- Marta Ličen, Izola

Vas je spadala pod dobravskega župana. Kot podložnika na hubah Radovljiškega gospostva sta omenjena kmeta Jakob in Ahac z Mišač. Imela sta podobno visok davek, imenovan činž, kot Zalošani. Jakobova huba je imela nekaj višji davek od Ahacove, ker je bila verjetno večja. Davek so odvajali trikrat letno, opraviti pa so morali tudi štiri dni tlake na Hotinu, tako kot sosednje vasi. Kateri današnji kmetiji stojita na mestu teh dveh hub, ni mogoče ugotoviti. Obstajale pa so še najmanj tri hube v lasti župnišč, torej je bilo leta 1498 na Mišačah najmanj pet hub. -- Rok Gašperšič: Mišače – monografija vasi

Leta 1780 so zaradi vojaških potreb deželo Kranjsko razdelili na t. i. kantone, ki so obsegali eno ali dve zemljiški gospostvi. Kantoni so bili območja, v katerih so se večje vojaške enote dopolnjevale z novimi naborniki. Kantone so razdelili na manjše naborne okraje, ki so običajno obsegali območje župnije. Kanton, ki se je imenoval Gospostvo Radovljica, je obsegal 8 nabornih okrajev. Poleg nabornega okraja Radovljica so v ta kanton spadali še naborni okraji Kropa, Kamna Gorica, Ovsiše, Brezje in Mošnje, pa tudi Železniki in Selca. Naborne okraje so razdelili na števne oddelke, ki so jih poimenovali konskripcijske občine, po sprejetju jožefinskega katastra imenovane tudi katastrske oziroma davčne občine. Če so bili števni oddelki premajhni, so dva ali več združili v katastrsko/davčno občino, ki je praviloma povezovala od 40 do 50 hiš (Polec 1925: 4, 132–134; Kopač 2010: 127). -- Vedrana Popović: Uprava zgodovine občine Radovljica od leta 1849 do danes (diplomsko delo), 2013

Zemljevidi[uredi]

Dobrave na Jožefinski vojaški karti iz leta 1763.

Opombe[uredi]

  1. Poglavje Popis prebivalstva 1754 v knjigi Rodbina Pegam in Mišače na str. 54–57 navaja mestoma drugačna imena, nam. Gašperja npr. Jurija.